Izhaja :ia poi poli /saki četver-tek.
SLOVENSKA EfflA.
L £ p o s 1 o v e u t e d n i k.
Velja na leto 2 « 24. kr.
in po pošti 3 fl.. sr.
i'islo	v cetvertek 16. septembra 1852. III. tečaj
Pod lipo!
Prosto po K o 1 lä r - j i. )
■ od lipo me krilat je zibal Ko sim še mlad ko trava bil, Pod lipo se naj raje gibal, Pod njó naj raje veselil. Pod lipo hčer sim Slave glasa Zagledal, se zaljubil v njo — Pod lipo ah! čez malo časa Ljubezni tudi dal slovó
Pod lipo mi je liro dala Slovanska Vila u roké Mi v serce pesmi vodihvala Budil da rod bi žaljni nje.
Pod lipo toraj me denite Ko smerlili mi odpoje zvon. V spominek lipo mi vsadite l—vžival bom nebeški son,
Bratovska ljubezen.
(Narodna pri po ves t.)
I.
Usrèd gostolemnega gojzda je stal na visokej skali silen silen grad. Dva brala Bora i Mujo, dva sokola bistra, sta prebivala v obširnem zi-dovju z sestrico Jelico, lepo kot Vila zagorkinja, milo kot lunska milo-ba na jasnem obnebju. Serena ljubezen jim je dneve lepšala, od kar jih je ljubleni oča i mila mali zapustila, ki sta premetu la zemalsko življenje z srečnejšim nadzemalskiin bivanjem. Lov po neskončnih hostah je zaji-mal brate, tiha hišna opravila Jelico sestrico.
U miru i slogi preteka léto za letom bratovskej trojici. Nič ni njih prijaznega življenja grenilo. Naenkrat opazita brata, da Jelica zbleduje, hira, vene kakor roža vertnica od sovražnega cerva podjedena. Skerb-Ijivo jo vpitata, zakaj da ugasuje žark nebeškega očesa in zakaj zbleduje zora lic i ustnic, zakaj se menijo snežnobele ročice v suho kožo i ko-šice. Al samo sville solze čez bleda suha lica padajoče, so jim skriven odgovor tihe bolečine nesrečne sestrice. Dan za dnevom odhiti i z njimi Jeličino življenje. Zmiraj še taji uzrok znotrajne bolezni. Zdaj jej brata hudo zažugata i slabim glasom jima pove : da vsako noč, ko dvanajsta ura odbije, skoz lino velikan u spalnico priloinasti in jej vso kri izpije.
„Ha! zadnjikrat si nama sestrico moril," zavpijeta oba jednoglasno, pripravljena kaznovati hudodelca. Na večer se odpravi sestra kot vselej v svojo izbico, brata se pa orožita z ostrim mečem i silnim buzdova-nom, i se v grajšinske line nastavita. Ura odbije i velikan leze skoz lino
po navadi v izbico. Ali kakor bistra sokola na ljulega jastreba planila brala na velikana. Goreč boj se vname, vendar zmagan pade na zadnje velikan na tla. Cel grad se slrese kakor leskava šiba. Jelica pa je rešena.
II.
Zora zabeli. Vsi tri se napravijo, da pokopljejo truplo presrepega velikana. Nekoje korake od grada v grajšinskem vertu ga zagrebejo. Ali glej čuda! Iz vsrèd groba zrasle prelepa roža, od koje krasote je bila jelica vsa očarana. »Bog vari! je vtergati,« pravila brata sestrici, „li bi naju na veke nesrečna storila !" Jelica sveto obljubi rože po nikakem ne tergati.
Ni se še luna pervikrat omladila, i Jelica je spet lako cvetela kakor poprej. Brala sta po navadi vsak dan na lov hodila, ona doma ostajala i domača dela opravljala. Al prekrasna roža na grobu se jej zmiraj po glavi moti. Kadar sla brata odšla, je smuknila t je na grob, ogledovala in občudovala lepoto očarljive rože. Od dne do dne je lepši cvetela, od dne do dne se jej bolj prikupila.
Nekega dne ko brala odideta, gre spet t jo na grob. Danes jo je lepota čudovite rožice čisto prevzela. Tako lepa, lako dišeča še nikdar ni bila. Jelica vpre oči v njo, in jih ne zamore več od nje odvernili. Ah! kako lepa hi še le bila na mojih njedrih, je zdihnula, oj lo bi dišala. Saj to nemore nič dejali, e j ! vtergala jo bom! Mišleno, storjeno! Uterga rožo, ter si jo na labudove persi pripne.
Solnčice zaide k bo/.jej milosti, al bratov ni nazaj. Zagerne černa noč krajine z temno odejo, al bralov še zmiraj ni. Serce se jej jame strahu i bridkosti u persili tresli. »Ali jes nesrečna kukavica! kaj' sim storila!" zdihuje sama pri sebi. Čuj! zdaj bije dvanajsta. Nekdo lerka na vratih. Kot serna plašna skoči na berzne nožice. »Hvala Bogu brala!" Veselo odpre al oj strah! Nista ljubljena brata! Dva grozna jelena stojita pred durmi. „Sestra! sestra! glej tvoje brate!« Potok solzic oblije njeno obličje. Žal ji vzame glas i govor. — „Ah ljubljena brata!« ona bridko zdihuje. — »Čuj sestra!« povzame spet eden jelenov—»kako ti je naju rešili mogoče. Tri leta iiesmeš besedice govorili. Le skoz to pokoro za-inoreš naju oteli. Čez tri leta sopet prideva k lebi, ako obljubi zvesta ostaneš. Verzi tedaj -vsakemu čez rogovje srajčico iz bele, volne tkano.« To izustiti, jo odrineta kakor blisk spred oči plaka jočejeslrice.
III.
Samotnej Jelici, sainej človeške] dušici na visokej graj šini žalostni dnevi pretèkajo v solzah i bridkostih. Sveto prisego si je v sercu prisegla brale rešili, ljubimce svoje duše Vsak dan moli k Bogu za moč i pomoč svojej prisegi zvesta ostati. Vzame volno — solze so jej belica voda. Urno suče se vreteno, prede volno, tka dve srajčici bèli. Že v drugokrat po tem nesrečnem večeru je kukala kukavica, je prepevljal čemi kos pomladanske svoje pesmice, bez da bi bilo kaj predico motilo. Kar neki dan zadoni pod zidovjem grada lovski rog. Deželni glavar po ovih hostah lov lovi. Kakor preplašena golobica plane Jelica iz žalostnega snu kviško, i se sopet vsede k delu. Čuj! zdaj terkajo na grajšin-skih vratih. Al Jelica se ne gane z mèsta. Zdaj zaškriplejo vrata i v malo trenutkih stoji pred Jelico čverst junak v lovskej obleki. Knez sam
,je ove dežele. Osupiijen sloji pred krasno predico. Ona pa ne vzdigne glavice. „Povej čudovito bitje !" povzame po dolgem molčanju knez, „ali si človeškega rodii al vilinskega ? Kje so li roditelji? Zakaj si tako sa-molna v teli zidinah? „Govori prosim le!« — Pa predica ne povzdigne glavice, ne zine besede. »Bog! zakriči knez, ali je mogoče, da si nènia? Neusmiljena narava, ti zamoreš takoj krasoti tnili glas odreči! — Ali bi me mogla ljubili? Ti bodeš moja sopruga in nobena druga. Oj ti mila golobica, ali mi moreš sledili? Ah li moraš hteti, li bodeš htela!« Jelica vzdihne, pa ne pregovori besedice. Tičas so se prijatli, i služabniki knezovi sošli, i knez jim oznani, kaj je sklenil. Jelica mora privoliti al hoče al ne. Kmalo se vzdigne truma i/, grajširie, vsrèd nje knez, poleg njega Jelica na rahlem belem konjiču. Pridejo do stolnega mèsla, — svatba se napravi i konča—Jelica, nema Jelica je knezinja. Srečni dnevi so napočili za mlade zaročnike — pa veselje i žalost si roko podajata.
IV.
Glas, sovražnik je napadel deželo, zdrami mirne prebivavce. Vojaška tromba doni tam, kjer je popred pastirček čudoinile pesmice na tan-kej pišali drobil. Junaške trume se soidejo i knez se postavi na njih čelo. Jelico izroči pri odhodu svojej materi, da bi jo varvala za vlastno oko. Pa starej knezinji je bila Jelica že dolgo bodeč tern v peti. Iz celega serca je hrepenela, najti priložnosti se nènie zelinje znebiti. Zdaj se jej zdi čas, svoje pregrešne želje izpeljati. Karkoli je le zopernega zinislili mogla, to je vbogej Jelicu storila. Al Jelica je vse voljno preter-pela. Vojska terpi že dolgo časa. Med lini porodi nilarla knjezinja lepega sinčeka. Tasta, lo zvediti jej ga vzame in jej černega gnjusnega mačka mesto sinka povije Jeličino serce hoče se prebridke serčne žalo-sli razpočiti, ali ona se «pomni bratov i molči. — Zdaj je po tebi nènia stvar, si misli lasla sama pri sebi. (,'e knez zvè, da si mačka porodila, gotovo le več ne bode ljubili zamogel. To mu hočem urno pisati. Res napiše bèli lisi, v klerein mu sledeče sporoči: Bog pomagaj ljubi sin! kakšno pošast si mi ti v hišo pripeljal. Mèsto sinka je porodila carica černega gnjusnega mačka. Odpiši, kaj mi je ž njo i porodom storiti? Zperva se knez prestraši, potem pa strašno razserdi in zavkaže hitro njo in porod sožgati. Kdo je bil veselejši takega ukaza, kakor zlobna tasta. Al Jelica misli na ljubeznive brale ter molči.
Dan, kedar bi se imela sožgati, se odloči. Neštevilna množina Ijud-slva se zbere Germada je pripravljena, verh nje zvezana nedolžna Jelica. Helsa od snèga se sveti kakor mirna luna iz temnih oblakov. Rabelj z gorečo govno v rokah pristopi. Jelica oči proli nebesom povzdignjene molči. — Al čuj! zdaj zažvižga nekej skoz zrak i dva velika jelena stojila pred germado, jeden s lepo skrinco za rogmi. „Moja brata!» zakriči Jelica, i ver/,e vsacemu volnasto srajčico čez rogovje. Kakor bi trenul, stojita dva viležka mladenča pred očmi stermeče množine s kri-nico, katero je pred za rogmi imel, u rokah. Prelepo dete steguje iz skri-nice male ročice proli .Telici. Okovi jej sami od sebe odpadejo i ona leži v naročju ljubljenih bratov svoje dete ljubeča.
Vojaška trillila zarloni, i kmalo stoji knez pred ljubleno soprugo. On je sovražnika zmagal, i se slavno domu vernul. Brata mu odkrijeta, Jeličino triletno skrivno molčanje i nedolžnost, pa tudi zločinstvo so-
vražne taste. Ljudstvo to slišali zgrabi hudodelko i na ravno tistej ger-madi je dobila plačilo , ki jo je nedolžnej Jelici napravili dala.
Knez objame ljubo soprugo jo, milo prosi, mu svojo naglost pnza nesti i se ne more krasnega mladica zadosli nagledati, katerega v le spomin Némoslav kersti. Bora i Mujo sla oslala pri ljubej seslri, kate-rej je Bog zavolj nje stanovitne Ijubeztii do bratov še mnogo srečni i veselih let dal.	J. Maj cigar.
Kdo bo vénec nosil?
(Ruska narodna.)
A j, na polju, aj na polju, A j ! na polju lipica In pod lipo hišica, V hišici pa mizica In za mizo deklica. Rožic je nalergala, Venec z njih narejala. Kdo te vèriec nosil bo ? „Starec venec nosil bo." Venec nosil star ne bo, Mene star dobil ne bo !
Aj! na polju, aj! na polju, Aj ! na polju lipica In pod lipa hišica, V hišici pa mizica In za mizo deklica. Rožic je nalergala, Vènec z njih narejala. Kdo te venec nosil bo? „Mladič vènec nosil bo." Mladič venec nosil bo, Mladič mlado vzel me bo!
S t e fa n.
L e t o p i s Btelaskega mesta
(Dalje.)
Leta 1606 je na praznik presv. Trojice u drugič celo mesto pogorelo. Leta 1619 in 1620^ ste bile spet tako rodovitne, ila se je birenj pšenice po 12 kraje, in četerl vedra vina po 4 kr. kupil. Al kmalo se je to spremenilo, že I. 1622 je lako velika dragota povstala, da seje birinj pšenice po 40 gold, reži po 36 gold, ovsa po 23 gold, in bokal vina po 1 gold, plačevali moral. Za dva goldinarja kruha se doraščen mož ni mogel najesti, zategadelj je mnogo ljudi glada pomerio; še iz skorje so kruh pekli in jedli, in ovi glad je terpel do lita 1624.
Leta 1632 se je u zgornjem predmestju pri Šent. Kal ari ni samostan za Belaške kapucine sozidal, zdaj ima ovi samostan g. Rihard Čeligi u posestvu.
Leta 1679, 22. julija je veci del mesta s dravskim inoslom pogorel. Tudi zvonik farne cerkve je tedaj zgorel.
Koinaj se je mesto u 11. letih spet popravilo, navstane I. 1690 4. decembra strahoviten potres, ki se je po celem gornjem Koroškem in celo po Beneškem čutil. Al največo škodo je ti potres u Belace napravil, Veliko ljudi so hiše posule in vkončale. Od tega posipa se še den de-
nešnji ostanki najdejo. Ob tem potresu se je tudi glasoviti zvonik, ki je bil iz velikih 4 voglalih kameno v sozidan, poderi. Vbogi inestjani so le daj ostali del zvonika s deskami pokrili, in šele lela 1761 so ga začeli vnovič zidati, po, posebnem prizadevanju tedajšnega mestnega župana g. Franca Aniona Susteršica, in 1. 1764 dogotovili.
Leta 1713 je 20 februarja neki 14 let star fant naviašč mesto za-smodil, da je u 8 urah zunaj mestnega grada in neklerih hiš na bregu (.auf der Leiten) celo pogorelo. Tega "fantina so u Celovcu, kjer je ludi lo mesto zapaliti namerjal, zasačili in hitro obesili.
Bmkoštni torek I. 1726 so pervi kamen romarskè cerkve na Pelavi položili.
Leta 1757 je Drava lako narasla, da je do spodnjega studenca na teržišču siala, in od mosta 2 koze polergala.	(Konec sledi.)
Književni pregled.
* kovice pišejo: „Koledarček za lelo 1853« dosto pomnožen in z dvéma podobama ozaljsan, se že naliskuje in bo še li mesec golov. — Ravno je prejela kmetijska družba rokopis perviga del.i novih kmetijskih bukev gosp. fajinoštra Janeza Zalokar-ja, ki se bojo imenovale: »Umno kmetovanje in gospodarstvo, — to je, dobri sveti v nar po-Irebnišib kmetijskih rečeh z oziram na terdne naravne postave. da se kar nar boljši in nar veči pridelki in prihodki od kmetije dosežejo, v prid poseslnikam in domovini«, i. del obseže: »obdelovanje zemlje in pridelovanje koristnih rastlin". Iz maliga, kar smo dosihmal mogli rokopis pregledali, zamoremo že reči, da je delo kaj izverstno in lako prijetno po domače pisano, da zamorejo Slovenci se že naprej veselili teh sila potrebnih prelepih bukev. Slavni gosp. pisatelj je lete kaj primerne besede Horacia na celo teh bukev postavil: „Blagor mu, ki del-ječ od mestnih homatij očetovo polje s svojimi v o li č i obdeluj e."
*	Pri g. Blazniku v Ljubljani je na svillo prišel 2. del »Berila« za slovenske gimnazialne šole, ki obseže mnogo podučnega in kralko-časnega v pesniškem in prostem govoru. Šteje 12 pol in velja lerdo vezana knjiga z usnjalim herbtom 22 kr. sr. — Da bi le ta za slovenske gimnazije toliko potrebna knjiga ludi k nam čez Ljubelj priromala!
*	V Temisvaru se liska sedaj delo pod naslovom : »Voj v o d j a n k a ali različne piesme od D. Mihajlovica. Cena jim bo 30 kr. sr.
*	V c. k. zalogu šolskih knjig je ravno izšel pervi svezek občne Zgodovine v češkem jeziku pod naslovom: »D ? j e p is I i d s t v a k u-žitku mlade ž i vvššich gymu. t ri d." Spisal jo je Dr. Kari Lariyi. Visoko minislerstvo uka je to knjigo za višje gimnazije priporočilo.
Z m e s.
* iAaši nadepolni pisateljki gospodični Jo«iplnl l'iiiuoyratlski je poslal ruski pisatelj Palauzov iz Petro grada svoja tri dela: »sla-
v j a n s k i element v Grecii", — »RostislaV Mihajlovič, ruski udèlni knèz na Dunaje« in „vek Bolgarskago carja Simeona,« zadnje posebno lepo na prekrasnem papirju (1852) natisnjeno, v znamenje posebnega spoštovanja do nje zavoljo njene učenosti in sosebno zavoljo njenega izverstnega spisa v Zori 1. 1852.
*	V „Lumir" se piše iz Zagreba blizo tole: Zbral sim na svojej cesti po jugoslavenskih krajinah Turške in Avstrianske deržave mnogo literarnih plodov v rokopisih in redkih liskarij stare dobe in najnovejšega casa. Pok|adam si za svojo dolžnost, malo o plodih pregovorili, ki so ravno na polju slovanskega slovstva dozoreli. Ker se ravno v Praze, v Bèlegradu in Zagrebu narodno gledališče uslanovljuje, bode vsakemu drago, zvedeli kaj se je na jugoslavenskem dramatičnem polju ravno do-veršilo. — Kakor je znano se tiska Sofokleva „Elektra.« Med rokopisi različnega obsega g. Mirka Bogo vie a, vrednika „Nevena« siin najdel dogotovljeno izvirno tragedio iz jugoslavenskei zgodovine imenovano: „Franko p an« žaligro v 5 činih in drugo: »Stepa n Tomaševič, poslednji kralj bosnjanski« žaligro v 4 djanih. Verh tega ima dokončan krasno prestavo Bacinove tragedie: Iphigenie v 5 djanjih. Po njegovej prijaznosti mi je bilo dovoljeno, te rokopise natanjčneje pregledali; c'o sam tni je mnogo prizorov (scen) predbral. Moram spoznati, da slišijo ti igrokazi, kar se predmeta in izpeljanja vtiče, med perve plodove na našem lako nerodovitnem polju dramatičnega pesništva. Pesnik je po njih dokazal, da zna narodno mišijijoči duh naroda popolnoma narodno predstavljati. — Spisatelj nam je že po svojih prejšnih delih slavno znan, kakor so: „Ljubice,« „Smilje in Kovilje« „Glasi domo-rodni." Izdal je tudi pesine prezgodaj zamerlega Neinčiča. — Zvun tega ima tudi sovslavljeno anthologio iz imenitniših ruskih, poljskih in čeških pesnikov. — Hvalnoznana pesnica gospodična Dragoila Jar-n e vi če v a ludi piše tragedio iz horvalske zgodovine pod naslovom: „D e sa n k a«. — Slavni scrbski filolog Brkič je dokončal jezikoslovno delo nadpisano: „Srbska dr è v na a z buk a« — V Verdniku v Srfmu prebivajoča serbska pesnica Milica Stoj ad in o v i è er a je izdala pri Medakoviču svoje: Pèsme — Zvun tega je izšlo: (3rnogorka ali stanje Cr nog ore za časa Petra II. Njeguša i njegovih predšest-venika od Milana D. Rašica, pa „Prostrania svèstvena istorija starog i novog zaveta« in poslednjič je izdalo družtvo serbske slovesnosti IV. del svojega časopisa : „Glasnik.« J. Vaclik.
*	10. avgusta je bil v Petrogradu svelčano pokopan slavni v Ba-denu zamerli ruski spisatelj V Andrejevič Zukovski. Pri pogrebu je bil tudi carevič Aleksander pričujoč.
*	Za narodno češko gledališče je doslej 91,500 gld. sr. podpisanih, in 35000 od tih že izplačanih.
*	Iz Rèke se piše: „narodnim novinam« da je tamošnji mestni odbor g. Škendera Fabkoviča za učitelja narodnega jezika v normalnih ondašnjih učilnicah postavil. — G. Fabkovič je doveršil učiteljski tečaj na Pražkem pripravnišču in je za učitelja popolnoma dorasel. Naš jezik dobro poznä in zraven govori tudi češki in poljski. Slava mestnemu odboru v Rèki, da si je lakega učitelja poiskal!
*	S koncem pret. m. je izverstni česko-slovenski list: „Slovenske pohlady" prestal izhajati. Slavno znani vrednik M. J. H urban obljubi
čilaleljem si vse prizadjati, da ga bo skorej spel izdajati mogel. — Naj služi to prežlahtno prizadetje za domorodno stvar nam vsim v izgled!
*	Lela 1852 se bode celo Slovanstvo z žalostjo spominjalo. Koliko žalostnih vesti o smerli naših izverstnih mož smo že prinesli! Sopet je nam kolera pobrala dva najslavniših Slovanov.
Dne 21. avgusta je zameri v Varšavi Adrian Kfizanovsky in 23. avgusta Feliks Bentkovsky. Pervi je živel 65, poslednji 72 let. Križanovski je bil matematikar iz poklica, z scrca, iz notranjega nagnjenja pa zgodovinar. Marljiv kakor bcela je delal do poslednje dobe brez prenehanja. Križanovsky-ga so poznali povsod, kjer koli se polski govori, Bentkovsky-ga je poznala cela Evropa. Naj ju slavenstvo večno spominja!
*	Zgodnja Danica piše: Per sveti Katarini nad Sent-Vidam nad Ljubljano je bilo že v starih časih sledi svinčene rude najti; torej so se ljudje z velikimi potroški trudili tam gori izdaten rudnik (Bergwerk) napravili, zlasti nekdanji gospod Žerovic, c. k. vradnik v Idrii. Ali njih početje — bolj osebno — ni doseglo zaželeniga sadu. Nova družba deležnikov iz Ljubljane in njene okolice se po nezgodi poprejšnih skušenj ni dala ostrašiti, temuč je, ako ravno še z večjimi potroški, že več časa sem per sv. Katarini rude iskala, in njen trud ni zastonj. Našli so tako dobro in obilno svinčeno rudo, v kleri se ludi sreberni sled dobi, de za gotovo upajo, per sv. Katarini bo rudnjiska jama, kjer bo Kranjski deželi nov studenec blagostanja tekel. Gospodje deležniki pa spoznajo, de vse človeške početja in dela so prazne in brez sadii, ako ni leka in blagoslova od zgorej ; torej je bilo slišati, de so bili prelečeno nedeljo v podfarni cerkvi sv. Kalarine slovesno veliko svelo mašo naprosili v zahvalo za dosedanje dobre znamnja in prihodnjo srečo rudnika.
Pusice.
Predgovor.
Kdor resnico ljubi, ušes ji ne maši, Kdor se je pa brani, zanj resnice ni.
Posnema vcepi. Kakor ciganje se naši nam pesniki zdé, Kolikor more na enoga konja jih gre.
Našemu I k a r u. Kdor peruti z voskom h koži si prišije, V mlako pade, kadar solnce ga obsije.
S1 o v e ri s k o m u J o b u. Tvoje pisarije so ko v gnoji Job, Duh je nekaj vreden, truplo polno gob.
N e m š k o v ä v s k i m pesnikom. Res dalječ je Ren, *) pa nas vender zaliti proti, Svobodo potopil je že, zdaj še poezijo želi:
*) TNeinska reta Rhein (Rhenus.)
Vesel ga naš pesnik v klobuk i korec naliva;
Da nas bi prekerstil, marljivo nam glavo i gerlo omiva.
Slovnic ar r odi vni carjem. Vaša pesem je rodivnikov napela, Kakor pšena slaba jeterna klobasa, Zmota — vredna Paler-Markuza ocela — Ptuja je Prešernu, i vsim do toga casa.
Odgovor pušičarja na tó. Ne pozabi: »quod licet bovi, non licet Jovi! Bog je v cerkvi odkril, pokrili so hlapci njegovi.
.S in s n i <• a.
Slavni Nevlon se je mngokrat tako v svoje knjige in račune zamislil, da je vse drugo pozabil. Nekdaj pride ptuj gospod ravno pred poldnem, da bi se s njim soznanil. Služabnik pelje ga v jispo, kjer je navadno jedel, in reče mu, naj da Iu počaka. Na mizi je bila jed že pripravljena, v pokritej skledi pisce v pšenu kuhano, kar je Nevton naj rajše jedel. IMujec čaka uro, čaka dvè, Nevtona le ni bilo. Začelo se mu je deljati, lačen je tudi bil. Vsede se zaloraj k mizi, začne jesti, snè, spravi kosti v skledo in jo spet pokrije. V tem času stopi Nevton v jispo, pozdravi ptujca, in se z njim pogovarja. Čez malo časa stopi k mizi, odkrije skledo, hotel je namreč jesli. Zagledavši same kosti reče: To je vender čudno, kako sem jaz pozabljiv, Iu vidite, da sem dones že juži-nal, in ne spomnim se lega celo nič. Alj kar je še čudnejše, tudi želodec od južine nič ne hoče vedeti. Če je temu tako, pravi plujec, dajte si še enkrat jesti prinesti, kar je Nevlon tudi rad storil.
Slovenski pregovori.
N a b ra t V. K urui k.
Temu se moraš potožili, ki ti je v stanu preložiti. — Sila hraste ruje. — Ako kaj daš, oglej se prej, komu, kam in na kaj. — Kjer oče kaznuje, mati pa pomiluje, izreja taka je prazna tlaka. — Kar pregosto pride, se vstavi in več ne pride. — Bolezen iz sladčic, zdravje iz grenčic. — Iz orličov povslanejo ob letu sami orli. — Lepše črešnje na koncu vej rasejo. — Na eni verigi imata dva psa med seboj mir, pri enej kosti pa vselej prepir. — Od lepote ni nič vzeti, pa jo vendar hoče vsaki imeti. — Petelin gre zgodaj spat in jame rano kokotat. — Kjer se je bogatija prenaglo začela, se, večidel potrata dela. — Ščet je ščet, gladi jo od zad alj spred. — Čislanje je dober kup. — Za glavo ribo zagrabi, ako ti ne zderkne. — Vsaki ima svojo šego. — Na posodbi se nič ne zboljša. - - Perva nesreča človeka naj bolj pogreje.—Kjer je kaj za zadeli, tot jih več namerja. — Ne bodi na vsakej kaši. — Kjer si pustil svojo moč, tam išči si pomoč. — Kdor i in a, te je. — Domač prag in domače ognjišče se po vsim drugim še išče. — Svet je godlja, mi pa kuhavnice, da ga mešamo. — Sekiri podoba da ime, alj že seka, alji ne. — Černo ua belo je že marsikterega otelo, še več pa vzelo. —
Odgovorni izdalel in tiskar: Ferd. Ž1 Kleinmajr v Celovcu.