Naročnina mesečno 25 Din, zu i nožem-»tvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 9fc Din. za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je т Kopitarjevi ul.b/lll

VENEC
Ček. račun : Ljubljana št. 10.650 in 10.340 za inserale; Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2993
Telefoni eredničtva: dnevna služba 20*« — nočna 2996. 2994 in 209«
izhaja Tsak dan zjutraj, rasen ponedeljka in dneva po praznikn
Krvave arene
Avstriji bo treba pomagati. Vsak da® postaja bolj jasno, da se Evropa ne bo več dolgo smela zadovoljiti z vlogo razposajenega gledalca, ki je ves srečen, ko ima priliko videti brezplačno vse tragične peripetije krvoločne bikoborbe, v kateri se mali, genijalni matador mojstrsko bori proti surovim, vedno hujšim napadom razjarjenega bika. Ni zadosti, če so vsa srca pri matadorju, ni zadosti, če mu vsa evropska arena ploska in se divi njegovemu pogumu, ni zadosti, če mu pada v naročje cvetje v znak iskrenega občudovanja. Kajti razbesnela žival, ki ga napada, ga utegne vsak trenutek zabosti in zmagovito poteptati pred očmi evropske diplomacije.
Boj Hitlerjeve Nemčije proti Avstriji, kot jo
je zasanjal rajni dr. Seipel in ki jo danes tako brezkompromisno zastopa dr. Dollfuss, ki ga angleške »Times« imenujejo »najmanjšega a ob enem
Le
največjega državnika v srednji Evropi«, je dosegel ono tragično napetost, ko bo treba poseči vmes, ker je ta borba prekoračila meje idejnega spora med dneva sosednima državama in se že zadira v mednarodnopolitične interese evropske državne skupnosti.
Razvoj dogodkov gre mimo nas z brzino filma. Takoj po zmagi hitlerizma v Nemčiji so čez noč zablesteli povsod po Avstriji kljukasti križi. Pov-eodi, po hišnih zidovih, po skalovju avstrijskih gora, na plotovih, po drevju in po telefonskih dro-gih. V nepreštetih množinah so se pojavili ti kljukasti križi na malih listkih, ki so kakor kobilice pokrili ceste in terase kavarn in hotelov. Tu in tam so zažareli v krvavih barvah napisi: Heil un-serem Hitler! Avstrijska vlada je reagirala in se z vso silo uprla zahtevi narodnih socialistov po novih volitvah. Dr. Dollfussova vlada je takrat privolila samo v razgovore in pogajanja s hitlerjevci in jim ponudila celo dva ministrska sedeža v vladi, ki bi ji predsedoval dr. Dollfuss. Toda Hitlerjev zastopnik v Avstriji Habicht je iz svojega generalnega štaba v Linzu odgovoril, da hoče vse ali pa nič. Nemška vlada je šla celo tako daleč, da je ponudila Avstriji takojšnjo denarno pomoč v višini 75 milijonov mark (1 milijarda 350.000 Din), ako pristane na nove volitve. Dr. Dollfuss je odklonil vlogo mešetarja z rodoljubiem. Nato se je začel bojni ples z vso srditostjo.
Nemška vlada onemogoči turistični promet v Avstrijo, Dunaj odgovori z zaporo meje za nemško uvozno blago; 27. majnika pretep na dunajski univerzi, nato zatvoritev univerze; barikade in streljan,e s strojnicami v Innsbrucku; 31. majnika hišna preiskava pri vseh hitlerjevcih; 2. junija polet dr. Dollfussa v Rim in izjava, da »ima neodvisna Avstrija v Mussoliniju iskrenega prijatelja«; 10. junija nov zakon o tisku, ki uvaja najstrožjo cenzuro; 11. junija atentat na voditelja Heimwehra dr. Steidlea in deželnega glavarja Štajerske dr. Rintelena; 12. junija eksplodirajo bombe in peklenski stroji na Dunaju, nakar so zapečateni vsi domovi narodnih socialistov; naslednji dan odkritje tajne tovarne za eksplozivne snovi v Gàberbachu, med tem ko je dvignjena zastava s kljukastim križem na graški univerzi; nova prisega državnih uradnikov, uvedba starih avstrijskih vojaških uniform, aretacija številnih državnih, upravnih in vojaških funkcionarjev, organizacija posebne varnostne službe po vseh zveznih deželah . . . Izgon nemških državnih ministrov, izgon avstrijskega atašeja za tisk iz Nemčije, izgon nemškega državnega poslanca in vodje hitlerjevcev iz Avstrije ... Pisanje obojestranskega časopisja, ki ie naraslo v besnenje hudournika. Kje je konec? Kdaj bo konec? Da, nemški hitierizem ima zadosti dolge roke, da je z ogromnimi denarnimi sredstvi zgrabil svojo malo sosedo za vrat in jo začel stiskati in daviti, dokler ne bi sama od sebe zavpila najpreje: milost! nato pa »Anschluss«!
Dr. Dollfuss drži postojanke in njegov vojni minister Vaugoin ima v rokah javno varnost, toda nevarnost položaja je razvidna iz dramatičnega klica po pomoči, ki ga je dr. Dollfuss dvignil v Londonu, ko je slovesno apeliral na evropske velesile, da obvarujejo njegovo domovino pred nemškim narodnim socializmom, ki grabi po njeni neodvisnosti in po njeni svobodi.
Avstriji je torej treba pomagati in sedaj je nastopil skrajni čas, ko pomoč še lahko kaj zaleže, da prepreči hitlerjevsko zaroto proti obstoječemu političnemu in gospodarskemu redu v srednji Evropi. Odkod naj pride ta pomoč?
Najpreje od Zveze narodov. Obe državi, Nemčija in Avstrija, sta članici Zveze narodov, podvrženi preapisom pakta Zveze narodov in imata statutarno pravico, da vživata tudi v polni meri njegovo protekcijo. Kje je danes tisti Lloyd George, ki je sklical nujno Svet Zveze narodov, ko smo se morali mi braniti proti vpadom albanskih vsta-šev, kje je danes naslednik Brianda, da bi pozval Svet, kot ga je svoje dni sklical v italijansko-grškem sporu ali kot ga je sklical, da prepreči japonsko »mirno« prodiranje v Mandžurijo? Danes je zopet ena država-članica Zveze narodov v nevarnosti, da izgubi svojo samostojnost. Pogoji, predpisani za intervencijo Zveze narodov, so podani. Ali se bo našel državnik, ki bo Nemčijo poklical pred svetovno razsodišče v Ženevo, ustavil grozečo nevarnost in postavil Nemčijo na sramotni oder kot oskrunjevalko svetih mednarodnih pogodb in kot tlačiteljico malih narodov, ki nimajo drugega orožja v svojo obrambo kot pravico in kulturo?
Druga pomoč naj pride od tistih štirih velesil, ki so šele pred par dnevi podpisale pakt, v katerem se obvezujejo, da se bodo med seboj dogovarjale v vseh vprašanjih političnega in gospodarskega značaja, ki bi se dotikala njihovih interesov. Avstrijska borba za politično in gospodarsko samostojnost zadira v interese vseh štirih podpisnic pakta štirih. Podpisi se šc niso posušili na tej pogodbi. Ali smemo pričakovati, da se bo opogumil eden izmed štirih državnikov in zahteval, da se pogodba izvaja tudi v dejanju?
Pomoč bi pa morala priti tudi od strani držav Male zveze. Dr. Dollfuss je postal prvi pobornik za one ideje, zaradi katerih je bila ustanovljena Mala zveza in ki so tudi še dandanes ostale raison d'Člre njenega obstoja. Zakaj bi se mu torej odrekala vsa pomoč, ki je Mali zvezi na razpolago? Ako Hitler prodre preko razvalin Avstrije na grebene Karavank in do Drave, ako se zažene v našo severno mejo z namenom, da zasadi kljukaste križe ob bregovih Jadrana, ako zalije hitierizem vso češkoslovaško republiko okrog in okrori. potem bo
V duha pakta štirih velesil
Mussolini išče Francijo
Pariz, 16. junija.
Dejstvo, da se je predsednik vlade Daladier vrnil iz Londona, kjer je bil na svetovni gospodarski konferenci obrazložil načelno stališče Francije, se smatra v tukajšnjih političnih krogih za znak, da hoče šef sedanje levičarske vlade resno načeti težke mednarodne probleme, ki se tičejo Francije v smislu pakta štirih. Zdi se torej, da nimajo prav tisti, ki menijo, da je ta mednarodni akl zgolj formalnega značaja, ker je v zadnjem času veliko ludi drugih znakov, ki kažejo, da bi levičarska vladn rada spravila s poti one ovire, ki preprečujejo politiko evropskega sporazuma in med katerimi je največja popolna nerazčiščenost odnosov med Francijo in Italijo.
Kakor izvemo iz dobro informiranih krogov, ho imel predsednik vlade Daladier tc dni razgovor z italijanskim poslanikom grofom Pignatti-Morano, s katerim bosta pregledala vsa vprašanja, ki so med Italijo in Francijo še nerešena. Obenem pa bo
francoski poslanik v Riinu de Jouvenel imel vi>*.no konferenco i Mussolinijeni. da se pripravi teren za eventualni obisk Daladier,i pri Mussoliniju v Rimu.
Ta vest. ki jo je prvi prinesel >Echo de Paris . je seveda povzročila v javnosti različne komentarje in razlage. Naj so pa že komentarji taki ali drugačni, gotovo je, dn bi se ta obisk utegnil vršiti in da In v takem slučaju pomenil začetek prijateljskih razgovoiov med odgovornimi voditelji francoske politike in italijanskim diktatorjem. Čeprav se iz tega ne more še sklepati, ali se bodo sporna vprašanja med Italijo in Francijo rešila in kako se bodo rešila (francoska vlada danes demontira, da je že nameravan), pa se vendar ne more tajiti, da obstoja v odgovornih krogih simpatično razpoloženje za francosko-italijansko zbližanje.
Tisti, ki ta razvoj seveda z največjim zadovoljstvom pozdravljajo, so fašistični krogi, ki ta preobrat seveda pripisujejo politiki svojega duceja. V Rimu pravijo, da je glavni vzrok, da Evropa v de-
setletju po vojni še ni prišla do pravega miru, » tem, ker Francija ni pravilno ocenila in pojmovala novega položaja Italije po vojni. Velikemu delu napak, ki so pokvarile in notranje razjedle mirovne pogodbe — tako pišejo danes rimski listi — bi se bili izognili, ako bi bile držuve-zmagovalke pravilno razumele važnost italijanskega faktorja za evropsko ravnotežje. Sedaj je prišel preobrat — lako se hvalijo v Rimu — za katerega ima v prvi vrsti zaslugo politika Mussolinija, v drugi vrsti pa prijatelji Italije v Franciji, predvsem gg. de Jouvenel, Berenger, senator de Monzie in drugi vplivni politiki sedanjega levičarskega kurza, ki se z vsemi silami trudijo z.a to, da bi prijateljstvo med Francijo in Italijo postalo os, okoli katere naj bi se sukala odslej evropska politika.
Kljub temu so vse to samo še diplomatični načrti, kojili .uresničenje je odvisno od mnogih čini-toljev, katerih ni mogoče še predvideti. Sporazum želi v prvi vrsti Mussolini.
Hitler v stiski
Anglia grozi Katoličani vztrajajo Protestanti nezadovoljni
London. 16. junija.
Tukaj z veliko skrbjo zasledujejo oster diplomatični boj, ki jc nastal med Avstrijo in Nemčijo. Razume se, da v Londonu polagajo največjo važnost na učinke, ki bi jili mogla (a borba imeti z ozirom na mednarodni položaj. Ffcr je Anglija naravnost vitalno interesirana na tem. da Avstrija ostane neodvisna država, so angleški listi polni odločnih svaril na adreso Nemčije, naj ne prenapenja strun, in še nikoli ni bilo angleško časopisje tako edino v tem. da se Nemčiji ne sme dovoliti, da bi se dotaknila Avstrije — da — tako daleč gre angleška javnost, da »Times« naravnost
Nemčiji grozi z intervencijo
ako bi skušala položiti svojo roko na Avstrijo. Konservativna »Morning Post« pa očita Hitlerju oziroma nemškemu režimu, da se poslužuje naravnost boljševiških inetod. kakor bi jih človek pričakoval komaj od kakšnega divjega plemena, ne pa od države, ki leii sredi kulturne Evrope. »Daily Télégraphe pa opozarja Hitlerja, da niti Francija, niti Italija, niti Češkoslovaška, niti Poljska, niti Jugoslavija nc bo trpela. <la bi se Nemčija polastila Avstrije.
Zaradi tega se je Hitler, ki sovraži Avstrijo tako, kakor more svojo domovino sovražiti samo renegat, zavedel, kakšno nevarno igro igra. in njegov idejni ataše Rosenberg je zato v oficielnem »Volkisehor Beobac liter« v uvodniku izrazil željo, naj bi se Dollfuss in nemški zunanji minister von Neurath, ki bivata v Londonu na svetovni gospodarski konferenci, prijateljsko pomenila, da se av-stro-nemški spor reši, vendar se kakšna pogajanja šc niso začela in položaj ostaja za enkrat še nciz-premenjen.
V zvezi s tem pa v Londonu ugibajo tudi o notranjepolitičnih problemih Nemčije in ugotavljajo, da je pričakovati v Nemčiji v kratkem odločilnih dogodkov. Hitlerjeva »Gleiehschaltung« namreč zadeva naenkrat na volikc težkoče, ki jih Hitler ni pričakoval. Najprej
Nemške nacionalci dela;o Hitlerja težave
Dasi so nekateri poslanci nemšikonacionalne stranke odpadli od voditelja Hugenberga, se vendar Ilu- j genberg. ki je, kakor znano, državni gospodarski i ministe.r. s čudovito vztrajnosljo drži, pri čemer se ; opira na Sthlhelm, ki je pod energičnim vodstvom j majorja Stcphanija, in jc, kakor znano, organizacija j frontnih bojevnikov. Stahlhelni se sklicuje na šii- i rinajst tet zvestega patriotičnega dela, priznava sicer Hitlerja za. »fiihrerja« nemškega naroda, hoče pa na vsak način ohraniti svojo organizatorično samostojnost in ustanavlja dalj« svoje posebne celice in borbene oddelke, neodvisno od vodstva na-rodnosocialistične stranke. To je stvar, ki dela Hitlerja precej nervoznega. Druga stvor pa je
čudovita odpornost nemškega katoličanstva
Nervozna nezadovoljnost hitlerjovcer s contrumom je prišla posebno ostro do izraza ob priliki zborovanja katoliških rokodelskih društev r Monako-
vem. Sicer «o govorniki tam. kakor je čisto prav. poudarjali, da s« zvesti in odločni člani nemškega naroda, niso pa prikrivali, da niso nič kaj pripravljeni. da bi se izenačili ч hitlerjevstvom. dasi je na zborovanju nastopil sam podkancler Papen. ki je uporabil to priložnost, da je napadel centnim, rekoč, da »nemški katoličani morejo samo v popolni ločitvi od preživele strankarske vezanosti izpolniti svoje velike nalogec. Narodni socialisti so nalašč vprizorili konflikte, vsled česar se je zborovanje predčasno razšlo in stvar je povzročila leln napet položaj.
Pred razpustom centra?
Tudi pastirsko pismo katoliških Škofov je Hitlerja napravilo zelo nervoznega, ker pri vsej svoji veliki samo po sebi razumljivi in v katoliški idej-nosti utemeljeni lojalnosti napram državi nikakor ne zamolčuje pomislekov katoličanov proti teoriji krvi in plemena in ker z vso odločnostjo zahteva ohranitev verskih šol, svobodo katoliških mladinskih društev in drugih kulturnih ter karilativnih organizacij. Govorijo, da Hither resno misli na razpust centruma, kar sklepajo zlasti iz govora dr. Gobbelsa, ki je v Kiinigsbergu dejal, da narodno-socialistična stranka ne more trpeti, da bi druge strankarsko-polilične vezane site preprečile, da bi ee nadaljevala nacionalna rcvolucija v smislu total-
ne države, »v kateri mora biti v bodoče samo ena stranka, eno prepričanje in en narod«. Vendar je znano, da je dr. Gbhhols od nekdaj jako nervozen in zato mislijo, da bo Hitler ostal napram centrumu previden in da se nc bo prenaglil. Težave pa prizadeva Hitlerju tudi
protestantovshe cerkve
ker «o narodni socialisti nevoljiii. da se je imenu val za škofa vsem protestantom Itodclschwing. ki ki zastopa cerkveno protestanlovsko tradicijo, ne pa njihov pristaš Miiller. Hitlerjevci delajo sedaj propagando za lo. da bi se vršil plebiscit vseh protestantov. Zdi sc pa, da stvar nc bo šla tako glad ko. Tmli protestanti so nič kaj preveč ne ogrevajo za boljševišike metode, s katerimi Hitler hoče i* vajat.i svojo »Gleich-icliallungo«.
Kakor v Afriki
Dunaj. 16. junija. V tukajšnjih političnih krogih računajo s tem, da l>o nemška vlade dala aretirati voditelje centruma, da na ta način protestira proti aretacijam Hitlerjevcev v Avstriji.
Oblast je prepovedala na vsem področju Bodenske organizacije centruma »Radenska garda«, češ dn je s svojim izzivalnim nastopanjem povzročila izgrede in nerede.
Berlin, 16. junija, tg. Proces proti bivšemu državnemu komisarju dr. Gerekeju je bil končan s tem. da je bil Gereke obsojen na dve in pol leti zapora in 100.000 mark denarne globe.
Z avstro-nemškega bojišča:
Nov diplomatski spor
Turisti-izBetniki!
Najboljše in najcenejše se okrepčate v
LJUDSKI KUHINJIOESENICE
Krekov dom
tri minute od kolodvora. Večje skupine po predhodni prijavi znaten popust.
prepozno sklicevati Malo zvezo na zasedanje, ker potem je sploh več ne bo. Mi ne dvomimo, da se bodo v državah Male zveze našli državniki, k,i bodo sedanjo Hitlerjevo gonjo proti Avstriji vzeli ravnotako resno, kot so v marcu 1931 vzeli dr. Schoberjev načrt carinske zveze z Nemčijo, ter bodo zastavili vso težo Male zveze, ki je danes realna, v prilog avstrijske neodvisnosti. In mi bi prav či«lo nič ne bili presenečeni, če bi ta državnik bil ravno naš zunanji minister Boîko Jevtič. Problem avstrijske neodvisnosti je eminentno jugoslovanski. Samo ne čakati! Ta poziv slišimo ludi z gosposve-tskega polja.
Dunaj, 16. junija, tg. Avstrijski zvezni kancler dr. Dollfuss je dopoldne z letalom odletel v Pariz in izjavil zastopniku dunajskega »Neuigkeits Welt-blatta«, da ga je presenetila obilica splošnih dokazov simpatij v Londonu. Posebno prijazno je bi! sprejet pri Angležih. Kakor piše navedeni list. so I dr. Dollfussa spraševali v Londonu, zakaj Avstrija j radi obmejne takse 1000 mark ni klicala na pomoč Zveze narodov in ali avstrijska vlada rndi zadnjih dogodkov ne bo zahtevala intervencije drugih ve- j lesi!. Dollfuss je izjavil: »Kakorkoli so postale razmere med Berlinom in Dunajem, noče Avstrija nastopiti kot nemška država proti Nemčiji pred mednarodnim forumom kot tožiteljica, da je konflikt z narodnimi socialisti v Avstriji v prvi vrsti avstrijska notranje.politična zadevo in dn je upati, do bo berlinska vlada končno prišla d» prepričanja, do se Nemčija ne more vedno identificirati г no-tranje-avstrijskimi razmerami.«
Dr. Dollfuss: „Doma ie red!"
Dunaj, 16. jun. tg. Avstrijski zvezni kancler dr Dollfuss izjavlja v intervjuju v »Intransigeanlu« o nemško-avstrijski napetosti: »Zaradi zadnjih dogodkov si ne delam nobenih prevelikih skrbi. Že davno bi bil mogel odpotovati iz Londona, ostal sem pa, ker vem, da je doma red. Aretirali smo nemškega državnega poslanca Habichta, ker ni hotel zapustiti Avstrije in ker smo smatrali njegovo bivanje v Avstriji za nezaželeno. Aretacija avstrijskega tiskovnega atašeja v Berlinu pa je bila osebna akcija pruskega ministrskega predsednika G5-ringa. Nemška državna vlada te akcije ni odobrila in bodo zato morali avstrijskega tiskovnega atašeja zopet izpustiti. Težkoče med avstrijsko vlado in narodnimi socialisti trajajo nezmanjšane dalje, vendar se mi ne bojimo. Z narodnimi socialisti ne bomo sklepali nobenega kompromisa.
Obsežne aretacije
Dunaj, 16. junija, tg. Današnji dan je minul na Dunaju brez vseh incidentov. Iz raznih deželnih mest poročajo o demonstracijah narodnih socialistov proti aretacijam njihovih voditeljev. Večje demonstracije so bile v Kremsu, v Brežah na Koro. škem in v Tamswegu na Solnograškem. V Brežah so bili aretirani župan, štirje občinski svetniki, več železniških uradnikov in več voditeljev. V p-->žah. Kremen in Tamsvvegu so morali orožniki z nasajenimi bajoneti rnzgnntl demonstrante. Kakor poročajo listi, je bilo v zadnjih dneh v Avstriji prijetih okoli 2500 narodnih socialistov. Dunajskemu deželnemu sodišču je bilo izročenih 75 oseb. ker so obtožene nasilnosti In vmešavanja v uradno j>o-slovanje, radi poškodovanja tujih stvari Itd. Zadnjih bombnih vpadov še niso mogli pojasniti do konca. Osebe, ki so bile prijele radi sum«, da зо i/.vršile napade, tajijo vsako ктчкх.
Dunaj, 16. junija, ž. Med Avstrijo bi Nemčijo je nastala nova diplomatska afera radi aretacije narodno-socialističnega agitatorja Hansa Cohrsa, ki je že izgnan čez avstrijsko-nemško mejo. Nemški poslanik je vložil protest, češ, dn je Cohrsa ји> močnik tiskovnega atašeja in da spndn med diplomatsko osobje. Avstrijska vlada je odgovorila, da ji o diplomatskem položaju Hansa Cohrse dosedaj urndno ni bilo ničesar znanega, dn pa je poznala izgnanca snmo kot nnrodno-socinlističnega agitatorja.
Avstrija dobi posoiilo
Dunaj, 16. junija, tg. Avstrijski zvezni kancler dr, Dollfuss, ki je danes dopoldne odletel iz I>on doua v Pariz. j< v času svojega bivanja t Londona dosegel tudi finančno-politični uspeli. Sedaj se 1н> namreč razpisalo posojilo Zveze narodov, ki jo bilo svoječasno sklonjeno, in bo znašala angleška tran-ša 100 miljonov šilingov, in Irancosko transa т enakem znesku. Švica bo razpisalo delež 8 milijonov šilingov, Češkoslovaško za 4 milijone, po 3 milijone po Nizozemska in Belgijo.
Pred svojim odhodom se je sestal dr. Dollfuss tudi z dr. Wosserbccknm. ki je nocoj dospel т London in nastopil svoje mesto kot Icgneijski svetnik in tiskovni ataše avstrijskega poslaništva r Londona.
Poljska in Jugoslavija vedno večji prijateljici
Lvov, 16. jun. ž. Dno 18. junija ho v Lvovu proslava lOlctnire obstoja poljsko-jugoslnvanskc lige. Proslave so bodo udeležiti najvišji predstavniki poljskih oblasti, nadalje jugoslovanski posla-nik v Varšavi in delegacijo mesta Dubrovnika г županom Mišicom na čelu. Pri tej priliki bodo imenovali eno izmed najlepših Ivovskih ulic po hrvatskem pesniku Gundtlliču. Noto bo v mestni posvetovalnici svečana akademija, ki se jo bodo udeležili najvišji predstavniki in člani ligo. Ta proslava, ko kor tudi dejstvo, do bo imenovano ono pristanišče v Gdinji г jugoslovanskim imenom, je najboljši do kaz, kakšno simpatijo imajo Poljaki do .lugo-lo vanov.
CSR se brani
Prago. 16. jun. ž. Izšla je naredba. ki prepo veduje uvažanje večje množine nemških časopisov v Češkoslovaško. Meri drugim je prepovedano uvažanje v večjem obsegu »Berliner Tagblatta . Vos sisclie Zeitungi in Frankfurter Zeitung .
Dunajska vremenska napoved: Najprej lui še oblačno s krajevnimi nevihtami. Lepo vreme za nedeljo še ni gotovo.
Prvi uspeh londonske konference
Valutno premirje
Zasedanje senata
Lomlou. 10. junija, ž. Pogajanja meti predstavniki angleško in ameriških emisijskih bank o va-Intuoni premirju so se končala z začasnim sporazumom. Med guvernerjem angleško banke Monta, sue Normanom in predsednikom federalne rezervne banke v Neujorku llarrisonom jo prišli» do iporaziuua, ki določa odnos med dolarjem in funtom v razmerju 1 : 4.06, med tem ko zlata vrednost obeh valut se vedno ni določena. Sporazum morajo ratificirati šo Združene države, ratifikacija pa je baje že zagotovljena. Predsednik Roosevelt si hoče pridržati -umo pravico svobode kretanja odnošnja dolarja napram funtu. Predsednik francoske emisijske banke je pri teh pogajanjih tiuli aktivno sodeloval, istotako pa so sodelovali tudi predstavniki angleških dominionov iu države, ki spadajo k tako-zvanemu sterling.bloku, Francija lm uredila svojo valuto po tem na novo ugotovljenem odnosu, Nemčija, Italija in druge kontinentalne državo pa bodo pozvane, dn se tudi one priključijo k temu sporazumu. Ta sporazum velja le za dobo svetovne gospodarske konference in ga smatrajo kot prvi važni uspeh po sporazumu, ki je bil dosežen med Anglijo ia Ameriko v zadevi poravnave dolga. Ni pa izključeno, da ho ta novi sporazum služil kot temelj svetovni gospodarski konferenci za stabilizacijo vseh valut. Nu ncvvvorški borzi so prve vesti o tem sporazumu povzročile močan padec tečaja dolarja. Radi tega je angleški finančni minister pozval vse člane londonske borze, da začasno prenehajo s transakcijami v dolarskih vrednotah. Ni
jasno, kako ho praktično izvršena stabilizacija valut, mislijo pa, da ho ustvarjen poseben fond v to svrho, pri katerem bodo sodelovale Amerika, Anglija in Francija.
Za danes .ie bila napovedana konferenca med predsednikom nemške državne banke dr. Scliach-lom in angleškimi lastniki nemških obveznic. Tega sestanka -e ho udeležil tudi guverner angleške banke. Radi nemške namere, da se posluži moratorija. pripisujejo temu sestanku velik pomen. Pogajanja so liodo v glavnem vodila glede znižanja obrestne mere. Obenem se h» pričel dr. Schacht pogajati s porterji tudi za kratkoročno posojilo.
Funt in dolar - stabilizirana
Pariz. 10. junija, tg. Po poročilih pariških listov je prišlo do sporazuma o stabilizaciji dolarja iu funta. Petit Parisien in Echo de Paris poročata. da so bo dolar stabiliziral pri kurzu 4.05 do 4.10 nasproti funtu, in sicer začasno za tri me-
sece ali za čas trajanja svetovne gospodarske konference. Emisijske banke v Nowyorku, Londonu in Parizu bodo v svrho lelmično izvedbe te operacijo ustanovile fond /.a izravnavo deviz. Federal-rezerv-nu banka ho dala »n to potrebni denar, dočim bo francoska narodna banka z zlatom jamčila za konvertiranje deviznih zalog fonda. Obstojala pa še dve težko;"i : Američani so si še vedno hoteli pridržati možnost novega razvrednotenja dolarja, če bi se hausse v Ameriki ustavila predčasno. Na drugi strani pa je Anglija zahtevala razširjenje kreditnega volumena do popolnega izkoriščenjn zakonito predpisane kvote zlatega kritja. To pa je guverner francoske narodne banke odklonil.
Carinsko premirje
London, Ki. jun. (a) Prva seja denarstvenega in finančnega odbora svetovne gospodarske konference se je začela danes ob 11.10.
Ob istem času je zasedal tudi gospodarski odbor. Predsednik Coljn je predložil dnevni red, ki vsebuje Štiri glavne skupine: 1. trgovinska politika, 2. izvencarinski ukrepi, it. koordinacija produkcije in organizacije tržišč, 4. javna dela!
Do snoči je 27 držav pristalo na carinsko'premirje. Te države so: Anglija, Nemčija, Belgija, USA, Francija, Italija, Japonska, Norveška, Argentina, Estonska, Madjarska, Irska, Letonska, Nika-ragua, Švedska, Litva, Holandska, Švico, Finska, Danska, Romunija, Indija, Brazilija, Sovjetska Rusija. Češkoslovaška, Bolgarija in Luksenburg. Mnoge države so pristale •/. nekaterimi pridržki.
Svetovna gospodarska konferenca se je danes razdelila v dve komisiji, ki bosta posebej podrobno razpravljali gospodarska in finančna vprašanja.
Belgrad, K), junija I. Nn današnji dopoldanski seji senata je bilo, <la je skupščina poslala j senatu v pretres zakonski osnutek o spremembah in dopolnitvah /nkoun o likvidaciji agrarne rolormo nn velcposostv iti ter o spremembah in dopolnitvah zakonu o ureditvi agrarnih odnosa,jev \ južni Srbiji in črni gori. ker zahteva kmetijski minister /a .-akonski osnutek nujnost. I ki jo senat .sprejemu, je bil takoj izvoljen odbor zu proučevanje toga /akonskeget predloga. V odboru so od Slovencev i/voljeni; <lr. Miroslav Ploj, Ivan Hribar in dr. Janko Rajer. od j Nu rodnega kluliu |ut dr. /elimii Mo/.iil'iinië' in ' dr. Stanko šverljuga. Odbor mora proučiti oba I zakonska osnutka do ponedeljku. Nato jo bilo piočitunih več prošenj in pritožb, med drugimi ! tudi prošnjo Združenja stanovanjskih najemnikov iz .Maribora radi pravične rešitve stuno-I vaiijskegu zakona.
Nato so prešli na dnevni red, n i pretres po-! ročila odbora za itronèev a n je letalske konvencije med kraljevino Jugoslavijo in republiko Avstrijo, s katero se razen letalske linije oreko I Maribora določita še dve, in sicer linija do j Ljubljane /. /vezo / Zagrebom in z zvezo z mednarodnim letalskim pristaniščem v Celovcu 1er druga ob železniški progi pri Spodnjim
I Dravogradom. Konvencija je boki sprejeta. Nato so prišle na vrsto razne konvencije med Jugo-1 slavijo in Romunijo. Konvencije so bile so-, glasno sprejete, kot zadnja točka je bila na ; dnevnem rodu zakonski osnutek o prenosu pro-• moženja -okolskegn društva Dušan Siliti na j Sokol n.Vlticu. ki je bil soglasno «projet. Ob Vi nn t-' je biln seja zaklj učena in prihodnja napovedana za î. uro popoldne z dnevnim redom: poročilo odboru zn proučevanje zukoll-■ skegn osnutka o organizaciji gasilstva. Na po-I poldnnski seji je bil ta zakouski načrt soglasno sprejel. Prihodnja soju senatu lici v torek /. dnevnim redom: pretres zakonskega načrta o likvidaciji agrarne reforme.
Ofečinslte volitve
Belgrad, 16. juniju /.. Po novem občinskem zakonu se bodo nove občinske volitve vršile v moriivski banovini dne 30. juniju. — V službenem listu niornvsko banovine je objavljena uredba <i sestavi kandidatnih list iu o delu vo-liv nega <idbora ter o postopku pri glasovanju na volitvah v (miishi uredbe baltskega sveta moravske banovine od 14. t. m. Ta uredbu ji. stopila snoči v veljavo.
Kdo je plaçai, kdo ni
Washington, 16. junija >. Od 15 držav, ki bi morale 15. t. m. plačati Združenim državam zapadlo anuiteto vojnih dolgov, jih je plačalo samo T. Plačale )xi niso: Francija. Belgija. Poljska, Estonska. Madjarska, Litva. Romunija in Jugoslavija. Delno samo so izpolnile svoje obveznosti :Velika Britanija, Italija. Latvija in Turčija. Edino Finska je plačala celotni znesek. Združene drŽave so dobilo le S?« onega znesku, ki so ga pričakovale 15. t. ni.
-v	Italijanski izvozniki iz Jugoslavije
s ogocroo z нтцо bodo p!a6evaU v djnarm
Belgrad, 10. jun. AA. Z nacionalnim institutom /a izmenjavo blaga v inozemstvu v Rimu je sklenjen poseben aranžman zu plačevanje blaga, ki ga liodo italijanski kupci uvažali iz naše države v Italijo. po tem aranžmanu bodo italijanski kupci razen dinarskih čekov na naše banke mogli uvoziti v našo državo tudi efektivne dinarje za plačilo kupljenega blaga, uvoženega v Italijo, toda pod izrecnim pogojeni, da so si te dinarje nabavili izključno pri podružnici Banca d'Italia na Reki ali v Trstu. V dokaz, da so dinarji nabavljeni pri njih, bosta ti podružnici izdali kupcem poseben certifikat na svojem originalnem formularju z vsemi potrebnimi podpisi. Na osnovi takih certifikatov bo vsaka naša pooblaščena banka, ki se bo nanjo obrnil italijanski kupec, mogla izdali izkazilo o zavarovanju valute za izvoz v Italijo kupljenega blaga. Če bo kupec izkoristil vso vsolo, naznačeno na certifikatu.
si bo pooblaščena banka certifikat pridržala, drugače bo pa na njeni zapisala samo izkoriščeno vsolo in certifikat kupcu vrnila.
Vprašanje kontrole uvoza efektivnih dinarjev in dinarskih čekov v našo državo je urejeno na ta način, da se morajo certifikati, ki jih izdajo Isti-tuto Nazionalc per i Cantbl con 1'Eslero v Rimu in podružnici Banca d'lfalia v Trstu in na Reki, predložiti obenem z efektivnimi dinarji odnosno dinarskimi čeki v pregled na naših obmejnih carinarnicah v svrho potrdila o vsoli uvoženih efektivnih dinarjev, odnosno dinarskih čekov.
V zvezi s tem je carinski oddelek naložil carinarnicam, da na vsakem prijavljenem certifikatu označijo, kolikšen je znesek efektivnih dinarjev, odnosno dinarskih čekov, ki je uvožen po lem certifikatu. To morajo potrditi s pečatom in podpisom I upravnika carinarnice.
Narodna skupščina je le dni sprejela zakon o končni likvidiciji agrarno relorme. Novi zakon določa izpremembe in dopolnitve k zakonu o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvili z dne 10. junija 1931 in njegovimi dopolnitvami dne 15. decembra 1931.
Najvažnejše določbe novega zakona so naslednje: Zemljišča, katera so kmetje kupili ali pa pridobili z uzukacijo ali zamenjali s svojim prod 27. februarjem 1919, pa niso bile te lastniške izpremembe izvedene v zemljiški knjigi, niso objekt agrarne reforme. Zemljišča pa, ki jih je dobil veleposestnik v zameno od kmeta, so sestavni del posestva. Kol obdelavno zemljišče se bo eksproprii-ralo tudi ono gozdno zemljišče na relativnih gozdni It tleh, ki je bilo do uveljavljen,ja tega zakona oil-vojeno v svrho agrarne reforme. Po potrebi, v sporazumu z ministrom za gozdove in rudnike, se razlasti tudi ono zemljišče na relativnih gozdnih tleh, ki se na dan uveljavi jen ja zakona nahaja nad 5 let pod poljedelsko kulturo. Posestva in zgradbe, v kolikor se po čl. 14. lega zakona ne puste veleposestnikom v širši maksimum, ki se pa morejo porabiti za javne državne in občinske svrhe, nahajajo se pa v okolici razlaščenega zemljišča, se morejo razlastiti v korist subjektov po čl. 25. tega zakona. Gospodarske zgradbe se razlaste, v kolikor bodo odgovarjale gospodarskim potrebam agrarnih subjektov in v kolikor niso lastniku potrebno za vodstvo gospodarstva na delu posestvo, ki mil je pu-ščen.
Političnim občinam pripada maksimum 100 kat. oralov orane zemlje, v kolikor le površine že niso izločene.
Na cerkvenih veleposestvili v Sloveniji, katerih gozdovi prekašajo 1000 ha, se razlaste gozdovi po odredbah tega zakona v roku (i mesecev od uve-Ijavljenja tega zakona. V ostalih okrajih po čl. 2. tega zakona more kmetijski minister po pogojih
Izpred sodišča za zaëeiio države
Proces proti 6 komunistom
Belgrad, 16. jun. 1. Pred državnim sodiščem za zaščito države se je pričela danes razprava proli Antonu Bajcu, Petru Kuretu, Alo;ziju Beltramu, Franju Jegliču, Tomažu Blejcu in Josipu Mczgecu. Vsi so obtoženi, da so vršili komunistično propagando z raznimi brošurami in časopisi, kakor Rdeči prapor«, -Rdeči signalih, Vihra- itd. S tem so delali za nasilno spremembo sedanjega režima in zagrešili zločin iz čl. 1, točka 2 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, Franjo Jeglič jc poleg tega zagrešil tudi delo iz § 314 k. z., ker jc v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani vzel tiskarski materijal za tiskanje časopisov in letakov v skupni vrednosti 3048 Din. Tiskarno so uredili v stanovanju Josipa Beltrama, kjer so sc tudi tiskali razni letaki, časopisi, brošure itd. Po prečitanju obtož-rfice je predsednik senata takoj pričel z zasliševanjem.
Prvi je bil zaslišan Baje, ki je izjavil, da se je bavil s komunistično propagando z Josipom Bcl-tramom, Jegličem in Tomažem Blejccm ter da jc osnoval komunistično celico, želeč s tem vzbuditi pozornost komunističnih funkcijonarjev. Obtoženec je priznal, da so se v celici vršili sestanki in je tudi opisal komunistično delovanje Klemcnta Purgerja, ki je pobegnil. Komunistična celica pa sc je pozneje razdelila v dve. V prvi so bili Kuret, Josip Beltram, Jeglič in Kiavta. Obtoženec je izjavil, da so tiskarno imeli v stanovanju Josipa Beltrama, kateremu jc neki Kerl plačal hrano in stanovanje, ker jc Beltram živel v zelo bednih razmerah. Tudi ostali obtoženci povečini priznavajo, da so vršili komunistično propagando. Franca Jegliča zastopa ljubljanski odvetnik dr. Stanov-nik, vse ostale obtožence pa zastopajo belgrajski odvetniki ex offo.
Predsednik senata je nato poklical v dvorano obtoženca Franca Jegliča, bivšega črkostavca Jugoslovanske tiskarne, ki je stopil v sodno dvorano ob dveh bergljah, ker so mu morali radi obolenja pred kratkim amputirali levo nogo nad kolenom. Predsednik senata je Jegliču ponudil stol. Obtoženec jc izjavil, da je kriv. V komunistično cclico je vstopil na prigovarjanje, čeprav sam ni komunist. Pregovorili so ga tudi, da je polagoma začel jemati v Jugoslovanski tiskarni črke za lajno komunistično tiskarno. Na ta način je hotel pomagati Josipu Beltramu iz njegovega obupnega položaja. Za to, da je Beltram imel v svojem stanovanju tiskarno, jc dobival zastonj hrano in stanovanje. Jeglič komunistične literature ni tiskal, ampak jc sestavil le par krajših sestavkov. V le j tiskarni so tiskali »Rdeči prapor«, »Vihro« in Internaeionalo«. Dr. Stanovnik jc vprašal obtoženca, če je sporazumen s tem, da se vrnejo črke Jugoslovanski tiskarni, s čemer jc bil Jeglič zadovoljen. Izjavil je, da je to že hotel sam storiti, da pa so ga dogodki prehiteli. Dr. Stanovnik jc nato predložil senatu že dve zdravniški spričevali prima-rija dr. MinaFa, ki se nanašajo na njegovega kli-p.nla. Obtoženi Mczgcc pravi, da ni kriv, ker sc
j ni nikdar pečal s komunistično propagando in tu-■ di ni bil član komunistične stranke, čeprav ga je Kurct večkrat nagovarjal, da vstopi v celico. Nato so bile prečitane izpovedi nekaterih prič. S tem ; j : bilo dokazno postopanje končano. Obtožnico je i zastopal dr. Bubanj.
Obč«! zbor
Trgovskega eîcaétva „Merktsr"
Ljubljana, 10. junija.
Nocoj ob 8. uri je bilo v Trgovskem domu /.borovan je 'trgovskega društvu Merkur.', ki sc ga je udeležilo primerno število /borovničev. Občni zbor je otvoril predsednik dr. Fran Windi-! scher z daljšim in pomembnim govorom, h kale-I rentii se še vrnemo. Zborovalci so s toplim aplav-j zoni odobrili vse številne misli, ki jih je dr. Hiti-cliseher v svojem govoru razvil.
Tajniško poročilo jo podal g. Agnola. ki se je med drugim spominjal umrlih članov Kollmuiuia, , Delacorde, Ebenspangerja, Dobričn in Trdine, ka-j telili spomin so počastili zborovalci s tem, ila so ' vstali. Nato je tajnik poroča! o posredovalnici za delo, ki beleži prav lepe uspehe, o podpornem skladu, o učnih tečajih za jezike, o knjižnici, o Trgovskem Tovarišu . o trgovskem koledarju, o raz-! nih publikacijah, o nabiralni akciji, ki je prav lepo I uspehi in o drugih društvenih zadevah.
Blagajniško poročilo je podal g. Josip Krek. Iz poročila je razvidno, da je imelo društvo lani 116.000 Din izdatkov in 114.000 Din dohodkov. Pre-j možen ji: društva znaša 190.000 Din, lastna imovina sama pa 57.000 Din. Imovina se ie lani Zvišala za j nad 4000 Din. Podporni sklad ima 07.000 Din pre-; moženja in .je lani izdal podpor v znesku 5400 Din.
Predsednik dr. Windischor je izrekel zalivalo I marljivemu tajniku Agnoli in vestnemu ter skrb-I nemil blagajniku Kreku, ki je tudi skrben gospo-j dar. Poudarja pa tudi zasluge urednika g. Josipa •I. Kavčiča, ki že 10 let urejuje Trgovskega Tova-: riša . Zborovalci so vse tri nagradili s prisrčnimi : ovacijami.
Za predsednika jc bil nato z ovacijami izvoljen dr. Fran NVindischer, za podpredsednika g. Josip J. Kavčič in g. Škrnjner. za predsednika društvenega razsodišča dr. Ferdinand Majaron. Za pregledniku računov stn bila izvoljena dosedanja, prav tako je bil izvoljen soglasno ponovno ves stari odbor. le g. Drago Rak je bil izvoljen na novo.
Občni zbor je sklenil, da ostane pri starem glede ustanovnine, članarine iu pristopnine.
■S tem jc bil dnevni red izčrpan iu je predsednik dr. Fran Windischor zaključil lepo uspeli občni zbor.
Poroka španskega princa
Pariz. 16. junija. I/. Lozano poročajo, da sta tja prispela roditelju zaročenke \sturskcga princu gdč.Snn-Petro. Poroka španskega princu in mlade Kubankc se bo vršila te dni v Oiichyju blizu Lozanc.
zakonit na veleposestvili, razen onih, ki spadajo pod stavek 3, čl. 11. razlastili največ do 25% onih gozdnih posestev, ki na posameznem posestvu znašajo več kot 1000 kat. oralov.
Cena po čl. 28. se odreja na ta način, da se stari čisti katastrski dohodek zemljišča 2. razreda katastrske bonitete, izražen v kronah, pomnoži s količnikom 140, za zemljišča, ki plačajo vodno do-klado, s količnikom 120, lako dobljena vsota je dinarska cena za 1. razred agrarne cenitve.
Agrarni subjekti iz čl. 19., 20., 22. in 27. tega zakona morajo plačali razlaščeno zemljo v njih ko-lisl v roku 30 let s 5% letnih obresti. Do končnega izplačila bo postavljena hipoteka na razlaščenih nepremičninah. Za razlaščeno zemljo v korist agrarnih subjektov iz čl 21. lega zakona plača odškodnino država, izvzemši za ono površino, ki se razlasti v njih korist nud kompetenco, določene v čl. 3. zakona o dobrovoljcih z dne 31. avgusta, odn, izpromembami z dno 13. septembra 1930.
V fond plačujejo agrarni interesenti 4%, 2% 30 dni po prejemu razlastitvenega odloka, če ga pa ne plačajo, lo pomeni, da interesent ne reflek-tira na zemljo. Drugi del 2% se plača v dveh letili Revizija subjektov, v katerih korist se po čl. 19. tega zakonu razlasti zemlja, so ne bo izvedla, razen, če dolični nima značaja agrarnega subjekta.
Za novo osnovano cerkvene občine in rimskokatoliške župnije se morejo v njih korist, loda za slavbišča cerkva, župnili domov, za vrtove iu pokopališča razlastiti površine do 60 kat. oralov skupno. Za šole in šolske vrtove se more razlastiti površina do 6 kat. oralov zemlje v korist pristojne upravne občine, ki je dolžna to zemljo prevzeli.
Vse terjatve agrarnih zajednic in njih zvez se morajo istočasno z izvedbo tega zakona vknjižiti, za dobrovoljce na prvem mestu.
Končno jo minister za kmetijstvo pooblA^čen izdati k zakonu sedem pravilnikov, razveljavijo pa se sedanji štirje.
!z učiteljske vfužbe
Belgrad, 16. junija I. Iz S. v 7. položajuo .skupino so napredovali sledeči učitelji in učiteljice: Ivanu Debeljak. Ribnik, Marija Deduš. Ludbrcg, Terezija Dototii. Begunje. Sernfina Dagor, Jesenice. Avreliju siler, Doblič, Marija šifrer, /.klani most. lustinu lot. Novo mesto. Matiju lav /os. I.ipa. Ivan Trojer, Velenje, Josip Hude/, i rlxiv I jo. Ciril llavbnr. Stari Vid. Justina llodič, Stopiče, Ivanka Kako vee. Velenje, Aida Rudolf. Ljubljana. Ivanka Lečnik. Gornja Sv. kiuigota, Ludvik Burja. Kostanjevica, Rihurd Burila. Gornja Radgona. Marija Brundštcter, Gornji liihiiij, Marija Benedik. Bled. Danica Corne. Bled. Antonija škerlj. Marija Cizel.j. Mekinje. Mirko Cujljik. Lokovcc, Albin Ogoiele. Ljubljana. Alojz Žagar, Bočna. Marija Lešnjak. I utež, Avgusta Lobe. I.ipogluvu. Ilada Litkini. St. Aid, Ana Ljubic, Ivoprivnik. Branko Ljubič. kopriv nik. Milan Pa v lovec, Cerklje. Vinko MiiderndoiTer. št. jur pod Kumoiu. riorentina Med liku. Slovenska Bistrica, \ladi-s I u v Mlekuš. Bohinjska Bele. Helena Petje, Haj-din-.i. Лпа Pastor. Miroslav Preseli. Ljutomer. Avgust Petrišec, Sv. Vid. Ljudmila šetinn. Sv. Vid. M. šulin. Toplico. Terezija Turk. Stclcarje. S. Tavželj Griže. Franjo Remic. Vrh pri Sv. Treh kraljih. Zora Mlekuš. Krog. Viktorija R< -bolj Trata. Marija Bibič, štihova. Angela Ce-šnovnr, Dobropoljc. Ro/a Krišo, Stari log, Karel Sončili. Celje. Angela Slrešnjak. Imenitni, loško Širni L. Dob. Zdravkn Sotošok. Sv. Rok. Malica iFlipič. Senica, Simon Grašek. Dol. Lendava. Stanko Gradišnik, st. Ilj pri Velenju. Franc I Initier. Kropa. Milan G rožni k. Hrastnik. Vera Divkiik. Ljubljana. Amalija Duh. Sv. Trojica. Marija Dolenc, Planina. Ivanka Kofor. Brežice. Franjo I uboj. Ljutomer, jolisnvu Ris-mal. Slov. Bistrica, ivuii Debeljak, Ribnica. Vnton Vega. Trbovlje.
Belgrad, 16. iun. 1. Iz 7. v 6. položaino skupino so napredovali sledeči učitelji in učiteljico: Franja Žigon, Ljubljana, Aflonz Turko, Štrihova. Alojzij Berce, Sv. Jakob ob Savi, ,Martina Smuk, Šlale, Franc Rant, iimartno, Marija Rehur, Maribor, Josi-pina Rogina, Šmartno pri Slovenjgradcu, Roza Ro-bičič, Ljubljana. Marija Dominkuš, Gornja Radgona, Ivan Dckleva, Vrhnika, Dora Vinšek, Maribor, Antonija Vavpot, Slovenjgradec, Justina Vcber, Žalna, Miroslav Belliar, Središče ob Dravi, Armela Vren-šalc, Nevije, Marija Verk, Rogaška Slatina, Alojz Zcga, Središče, Miroslav Cohcrl, Liutomer, Ana Za-buKovšek, Celje, Leopoldiija Vodopivec, Toplicc, Josipina Antik. Rogaška Slatina, Marija Jager, Store, Ivo Jančič, Cerkvice, Ivanka Justin, Tunjice, Karel Jakopič, Sladki vrh, Štefan Boretoš, Prtoča, Berta Pikus, Do!. Lendava, Pavla Pelko, Toplice, igmic Pellia, Frankolovo, Mora Pirnal, Novo mesto, Ana Piano, Celje, Anton Pregelj, Stari Lovrenc, Polona Prebevšek, Breze, Olga Pivec, Žalec, Ivan Mi-helčič, Črnuče, Josipina Mavrič, Novo mesto. Fr. Milinšek, Velenje, Avgust Minktiš, Ljubljana, Amalija Mimielj, Ljubljana, Teodor Mejak, Toplice pri Zagorju, Marija Rudolf, Haidina, Alojz Rošlter, Vitanje, Ivan Rupel, Smlednik, Tinca TurkoVlč, Jesenice, Frančiška Škof, Maribor, Janko Škufec, Ljubljana, Friderik Božnar. Stari Vid. Julija Bantal, Muta, Tekla Bukner, Bled, Anton Vodnik, Moste, Antonija Kovač, Celje, Simon Koblnr, Ptujska gora, Ana Kosec, Trebnje, Viktor Kovač, Celje, Ivanka Klemene"ič, Velika Nedelja, Josipina Kobal, Rakek, Ivan Križaj, Cerkvice, Marija Kovač, tlrušica, Ar-
mela Koželj, Bodova, Josip Kulnik, Maribor, Draga Kupljenik, Božna ob Dravi, Ivan Stipovec, Vače, Marijo Simolič, Šmarje, Ana Srijenc, Celje, Brar.i-slav Skebe, Novo mesto, Pavlina štolf«, Kočevje, Janko Gačnik, Guštanj, Ivan Gabršek, Guštanj, Kristina Hafner, Jesenice, Rafael Ilroval, Žužemberk, Marija Haftbek, Senovo, Julijana Hribar, Rad-vanje, Dragolja Farazin, Dol. Lendava, Josip Fon, Celje, Avgust Dostal, Ljubljana, Ciril Delkot, Raz-borje.
Belgrad. 16. junija I. Prestavljeni so: no tehnični oddelek kraljeve banske uprave v Ljuljuni Slavko Vidmar, tehnik pri okrujneni nučclstvu v Celju; na poštni urad Stari trg pri Rakeku Ivan Kraje i/ Dobrne; v Dobrno Justina 1 erjančič i/ Ptuja: v Ptuj Marija Praznik i/. Novega mestu.
Nova železniško tarifa
Belgrad, 16. jun. V zvezi z objavo nove železniške tarife, ki stopi v veljavo 1. julija t. !., smo dobili iz prometnega ministrstva tole pojasnilo:
Ker so železniške tarife za prevoz blaga zaradi mnogih izprememb in dopolnitev postale nepregledne, je železniška uprava sklenila objavili novo izdajo teh tarif. Nove tarife so izdelane po načelu, da se prenesejo vozninske postavke sedanje lokalne in pristaniške tarife, razen voznin-! skih postavk št. 32 in 35, ki se niso mogle prene-i sti zaradi sistema nove tarife. Za predmete, ki so i tarifirani v teh postavkah, so določene v novi ta-j rifi druge postavke. Razen tega so vnesene med i obsloječc postavke še nove vozninske postavke, I ako je obstajala med posameznimi postavkami velika razlika. Za vagonske tovore po 5000 kg so izdelane nove postavke tako, da so v nekem razmerju s postavkami za 10.000 kg. Zato bo pri dražjih postavkah nekoliko manjše povečanje, pri cenejših pa nekoliko manjše znižanje.
Za brzovozno blago sc bo voznina izpremenl-la kakor za počasivozno blago s 50 odst. zvišanjem. Zalo se bodo pri brzovoznem blagu tarife nekoliko znižale. Vse postavke so zaokrožene na 10 par ali več.
Pri tarifnih določilih in nomenklaturi klasifikacije blaga, sc je železniška uprava držala obstoječih načrtov z manjšimi izpremembami in dopolnitvami. Glede načrta tarife, ki mu je namen pevečati železniške dohodke, bo tarifni odbor nadaljeval svoje delo prihodnji teden, kakor je to bilo že objavljeno.
24 fefcgj čez ocean
Rim, 16. jun. (a) 24 letal Balbove eskadre za polet čez Atlantik še zmerom čaka v Orbelellu-Pričakujejo, da bo eskadra odletela v nedeljo, če bo vreme ugodno, pa že v soboto. Zastopniku komunistov je Balbo izjavil, da se bo njegova eskadra I ustavila na tehle točksh: v Amsterdamu, Loi'.don-derryju, Reykjaviku, Sandwich-bayu, Schediacu, Montrealu in Cikagu. Dalje je Balbo izjavil, da bo rajši polet prekinil, kakor f.s da bi tvegal življenj* moštva, če bi bile atmosferske razmere posebno neugodne.
Matterna pogrešajo
Newyork, 16. junija, (a) Associated Press« poroča iz Noma na Aljaski, da šc zmerom nimajo nobenih^ vesti o letalcu Matternu, ki leti okoli sveta. Kolikor je imel bencina ,s seboj, sodijo, do ga ie moral že pred več urami porabili. Mislijo, da je pristni kje v puščavi.
Velik požar v Grosuplju
Tovarna motvoza v plamenih — Strela povzročila požar
: Vf»
Strela udarja in ubija
Več človeških žrtev
^rosupije, 16. |uni|a
Snoči ob 21,15 je nenadno začelo goreti v tovarni motvoja in vrvarni in sicer v poslopju, v katerem je terilnica, čistilnica in klopčičarna. Požar je nastal v čistilnici pod stropom.
Najprej je ogenj zagledal neki vrvar, ki .-ti,-nuje v tovarni. Ta je hitro obvestil ravnatelja g. Dularja, ki je ravno legel k počitku. Oba sta hitela na kraj ognja in ga skušala pogasiti ter rešiti kar bi se dalo. Pomagal jima je tudi nočni čuvaj. Vendar pa je bil njihov tTud zaman, kajti v istem hipu je pričelo goreti tudi v terilnici, kjer je polno lahko gorljivih predmetov Ln je bila zaradi tega takoj vsa v ognju.
Izmed gasilcev so bili prvi na mestu iz Gro-suplja s svojo brizgalno in so se izkazali zelo požrtvovalne; saj se je največ treba njim zahvaliti, da se požar ni razširil naprej. Za njimi so prihiteli še gasilci iz Ponove vasi, Št. Jurija, Žalne, Šmarja m še nekatere druge. Vendar pa niso mogle vse brizgalne stopiti v delo, ker je primanjkovalo vode. Da bi se preprečila še večja katastrofa, je g. Dular telefonično poklical iz Ljubljane poklicne gasilce z njihovo brizgalno. Vendar pa so ti prispeli na kraj nesreče precej pozno, ker menda niso mogli takoj najti g. župana, da bi jim dal dovoljenje. Brizgalna sploh ni stopila v akcijo, ker je glavna nevarnost že minila, pač pa so pomagali pri podiranju gorečih delov. Gašenje je zelo oviralo to, ker v tovarni ni bilo nikake razsvetljave, kajti že takoj v začetku je bil prekinjen vod, obenem pa je bil tudi transformator od strele nekoliko poškodovan.
Razen stavbe same, ki je bila nedavno prekrita z novo opeko, je zgorelo precej prediva, lanu in konoplje, v čistilnici pa tudi že storjeni motvoz, ki je bil namenjen za skladišče. Dalje je zgorelo pre-
O vzrokih sfabih učnih uspehov na srednjih šolah
Jugoslavenski list v Sarajevu je prinesel poročilo, da je letos na gimnaziji v Mostarju ob zaključku pouka v IV. razredu od 63 učencev jih de-'initivno padlo 34, to je 54 odstotkov: ostali so izdelali oziroma dobili popravni izpit iz enega predmeta. Zanimivejši nego ta statistika je pa razgovor dopisnika omenjenega lista z ravnateljem mostarske gimnazije Lazarjem Kondičem o vzrokih slabih uspehov. Naj navedemo iz njega nekatere misli — saj tam navedeni razlogi veljajo v večji ali manjši meri tudi za nas Dasi smo mogli letos poročati o prav lepih učnih uspehih na nekaterih gimnazijah (n. pr. na celjski), moramo vendar v splošnem reči, da povojni učni uspehi dostikrat prav znatno zaostajajo za predvojnimi.
Na prvem mestu navaja g. Kondič, da je neuspeha nekaterih četrtošolcev krivo — pretirano gojenje nogometa; če je dijak redno vsako popoldne na igrišču, ne ostane zvečer za učenje ne časa in ne potrebne spočitosti. Pa tudi dijaki, ki niso zaposleni pri nogometu, izgube šolsko leto dostikrat radi tega, ker se začno resneje učiti šele proti koncu šolskega leta. Starši vidijo sina, kako se trudi recimo od velike noči dalje, in se čudijo, da fant kljub temu ne izdela; šola pač traja devet mesecev, ne enega ali dva, in ako dijak zamudi čas, ko bi si bil moral osvojiti v nekaterih predmetih temeljne osnove znanja, izgubi s tem tudi veselje do učenja in premnogokrat tudi možnost, da bi z uspehom študiral novo tvarino, ker se mu pri
Pisma
Primskovskega gospoda
vm.
Da zdravljenje ne bo z menoj umrlo
Ljuba Filoména, da si mi zdrava!
Pridita z Jernejem na kvatrno soboto k meni, «e bomo kaj pogovorili, vaju bom bolj zdraviti naučil. Jaz sem že star, bi rad vaju prav dobro podučil, da zdravljenje ne bo z menoj umrlo, da bo še tukaj na zemlji ostalo; da bom drevo zasadil, ki bo še po moji smrti rodilo sad. Tako bi jaz rad. Predno boeta vidva umrla, pa tudi tako drevo zasadita in tako naj gredo dobra dela najprej do sodnjega dne. Več vama bo mogoče povedati v malo dneh, kot če bi vama sto pisem pisal. Ko zvečer ležem in na zdravljenje mislim, se mi včasih sanjajo zdravila. Кат ee mi j« eanjalo, sem neki ženski svetoval in pomagalo je. Od kod pa te sanje pridejo, aH pa to da, kadar me nevarnost zalezuje, vselej prej ugledam, da sem blizu prepadov; odkod to pride, ne vem. Ali človeška duša sama to občuti ali pa mu kak dober duh to razodene, angel varih ali pa kaka duša iz vic, ki me je prej v življenju ljubila in je ljubezen do Boga in to ljubezen, ko me je iz ljubezni do Boga ljubila, seboj nesla ...: ali je to tako ali tako, ne vem ...
Še bi ti kaj pieal, pa neham, ker imam ravno sedaj priložnost, pismo oddati. Doli do mene pridita, se bomo že še kaj več ustmeno pomenili. Do tja in zmiraj, zdravi bodite!1
IX.
Kar bližnjemu storimo iz ljubezni do Boga
Ljuba Filoména, da si mi zdrava.
Tvojo dopisnico sem prejel. Kar je odloženo, ie ni opuščeno. Če zdaj ni mogoče iti na Bavarsko,
1 Br«7 datuma in podpin.
cej jermenov /.a pogon, uničenih je devei strojev, trije električni motorji in dinamo, tako da tovarna, ki je last Ljubljanske kreditne banke, trpi veliko škodo, ki je približno cenjena nad pol milijona dinarjev in ni popolnoma krita z zavarovalnino. Katastrofa in škoda bi bila lahko še dosti večja, če bi se požar razširil še na predilnico in strojnico, v kateri stoje stroji za pogon in deloma za razsvetljavo tovarne, in ki jo od terilnice loči samo tanek vmesni zid. Zato so gasilci skušali na vsak način presekati pločevinasto streho in tako prekiniti zvezo med obema stavbama. To se jim je po velikem trudu tudi posrečilo.
Vzrok požara še ni točno ugotovljen. Vsi pa so prepričani, da je ogenj nastal od strele, kajti včeraj popoldne in proti večeru so bile v grosu-
Peljski okolici velike nevihte z gromom in treskom, o nekaterih hišah so varovalke celo večkrat pregorele od strele. Tako je bil tudi transformator v tovarni pokvarjen. Vsekakor radi navadnega kratkega stika požar ni mogel nastati, ker ta dan in prejšnjo noč tovarna ni obratovala in ni nikjer po teh objektih gorela luč ali bil tok vobče vključen. Potemtakem je najbrž strela udarila v napeljavo, kar potrjujejo nekateri očividci, in je potem v čistilnici iskra nekje preskočila, pri tem pa povzročila ogenj.
Tovarna nekaj časa ne bo mogla obratovati in je tako precej delavcev prišlo ob zaslužek. Ker je tudi zidovje precej poškodovano, ne bo tako hitro vse popravljeno. Zlasti trpi tovarna občutno škodo, ker ji je zgorel veliki stroj v čistilnici kajti nov bo stal skoraj približno četrt milijona. Želimo le, da se vse zopet čimprej obnovi in popravi, da bo naše delavstvo lahko zopet zaslužilo svoj borni kruh.
učenju neprestano odpirajo praznine iz prejšnjih lekcij, ki bi jih bilo treba naknadno mašiti. In tu pridemo do tiste točke, radi katere smo se ozrli na poročilo Jugoslavenskega lista: da se dijaki poprej niso v toliki meri zanemarili med šolskim letom, za to je imela mnogo zaslug — šolnina. Če je dijak padel v prvem polletju (v februbarju), je to veljalo 40 kron, recimo okroglo 500 Din. Starši so to videli vnaprej, pa so svojim otrokom dostikrat preskrbeli inštruktorja že v decembru, češ, bolje je porabiti denar za inštruktorja ko za — šolnino.
Sedaj imamo tudi šolnino. Če bi se vprašali, ali šolnina tudi sedaj kaj vpliva na učne uspehe, bi morali reči, da prav malo. Bes je, da je sedaj radi šolnine študiranje dražje in da je torej izgubljenega šolskega leta še bolj škoda ko poprej. Jasno pa je, da je prejšnji sistem šolnine vplival dosti učinkoviteje, ker je strah pred šolnino deloval že sredi prvega polletja in ker se je bilo mogoče šolnini izogniti. Za redno učenje se je torej — vsaj indirekino — dobila neka nagrada. Cilj srednje šole je gotovo tudi ta, da se nauči mladina na redno in vztrajno vršenje svoje dolžnosti. V tem oziru je nekdanji način šolnine nesporno vzgojno vplival. Nikdo ni proti šolnini — tudi izdatni — ki jo plačujejo res premožni učenci; pri drugih naj bi se pa uvedla šolnina samo za tiste dijake, katerim je — potrebna za njihovo vzgojo.
» ЛЛТ АЛ- ~ ------f*5» -	- r- -------~
bo pa pozneje. Doslej nisem mogel dobiti duhovnika, ki bi zaporedoma dve nedelji mesto mene opravljal. Mislil sem, da ga v Ljubljani dobim, kadar hočem, in je tudi v Ljubljani več duhovnikov v pokoju, a vsak ima kak tak opravek, da ne more priti. Dio nekega sem se obrnil, s katerim sva prav znana — sva bila skupaj v semenišču, pa mora vsak dan imeti sv. mašo pri ev. Jakobu .. Bavarska je katoliška dežela, Prusija pa večji del luteranska. Luterani nas ne sovražijo... in sami pravijo: luteransko je lažje živeti, katoliško pa bolj erečno umreti. Emkrat sem z nekim luteranom skupaj prišel in sem mu dejal: »Ne vem. kako bo kaj za nebesa.« Je pa dejal: »Vi pridete gotovo.« Sem rekel: »Upam, pa vendar ne vem, se bojim.« Je pa dejal: »Jaz jamčim, da pridete v nebesa; v nebesa pridem tudi jaz, vi pa še prej.« Luterani pridejo tudi k naši maši in molijo pri maši in pravijo katoličanom: le ubogajte, le ubogajte, kar vas duhovniki uče. Če jih boste ubogali, boste za nebesa še več storili, kakor je treba.
Jutri' je očetov god, jutri 14 dni bo pa Jernejev. Voščim jima vse dobro za njiju godova Še bogastvo jima želim, dasiravno človek na tem svetu ne potrebuje nič drugega ko živež, obleko, stanovanje, dobro ime, zdravje, pobožno življenje in upanje v Boga. Če ima vse to, je srečen, bogastva mu ni treba. Pa jima tudi bogastva želim in to zato, da bi mogla storiti več dobrega. Če človek ljubi Boga čez vse in svojega bližnjega kakor samega se-he, mu je tudi bogastvo koristno, če tudi ne potrebno. Koristno mu je, ker more z njim več dobrega storiti. Zato si mora človek prizadevati tudi za časno, da bo več dobrega storil. Na Turškem je bil neki revni Turek; je pa rekel svojemu cesarju, ki ga je srečal: »AJi je res, kar turško sv. pismo govori, da smo si vsi Turki bratje med
1 Do tega potovanja ni prišlo, ker H. ni mogel dobiti namestnika.
* Prvi del pisma je bil tjotovo pisan dva dni pr«i ko dru£i del
Ljutomer, lo. junija.
Deževno vreme zadnjega časa je skoraj vedno združeno z nevihtami, nalivi, viharjem, gromom, strelo in točo. Ljudje bi radi spravljali in kosili seno, pa ne morejo sušiti. Poročali smo žo o nesreči, ki bi se bila kmalu zgodila preteklo soboto. Sniodiševi iz Ljutomera so sušili na travniku seno. Prišla je nevihta in strela je udarila baš v drevo, pod katerim je ved rilo pet ljudi. Vsi so omamljeni in ožgani popadali na tla. prestrašeni do smrti. A ostali so pri življenju. Požarni avto jih je odpeljal na dom.
Pred par dnevi je udarila strela v zvonik ljutomerske cerkve, se v sredi ločila od strelovoda in preskočila na sosedno Vrablovo h;šo, poškodovala dimnik in električno napeljavo v hiši, da so popokale žarnice.
Včeraj je strela /ahlevala celo smrtno žrtev. Udarila je v hišo nagornjaka Karbe na Kaimen-ščaku, pokvarila streho in zadela še mlado domačo gospodinjo, ki je zunaj na podstenju pripravljala solato za večerjo. Žena se je mrtva zgrudila ua tla. Zapušča štiri otročiče. Nepričakovana smrt uboge žene je pretresla sosesko. Nevihte trajajo naprej. Ljudje so v strahu.
Črnomelj, 14. junija.
Letos strela v Beli Krajini hudo razsaja. Preteklo soboto proti dvanajsti uri se je nebo nad Vojno vasjo zelo potemnilo. Bliski so neprestano švigali. Otroci so se stiskali k materam in skupno z njimi jokali, možje pa so se križali in s strahom pogledovali v OTozoče nebo. Mestni grobar se je pravkar odpravljal v cerkev zvonit proti hudi uri. Njegova hčerka pa se je mudila v kuhinji in pristavljala lonec na ognjišče. Hipoma se je strašno zabliskalo in obenem počilo. Hčerki je vrglo lonec
v kot, sama pa je padla omamljena na tla. šel* po dveh urah se je zavedela. Strela je predrla strop na petih mestih.
Dr. Malerič. zdravnik v Črnomlju, je imel radio s|K)jen z anteno. Strela nepričakovano udari v anteno, zdrobi aparat, polomi omaro in ožge stensko sliko. Istočasno pa je strela rogovilila po trgovini g. šterka (Koren) v Črnomlju, |>o podružnici Ljubljanske kreditne banke iu |и> pošti. Vendar pa ni napravila posebnih poškodb razen pri zdravniku. Vmes je pa lil dež in padala toča. Meščani ne pomnijo lako groznega dneva kakor je bil la.
Y	ponedeljek popoldne so v Zilji pri'Črnomlju oče, mati in hčerka okopavali na njivi koruzo. Oblaki so potemnili nebo, začelo se jc bliskati in grmeti. Dekle pripoveduje: »Vrglo me je na tla. Ivo sem se zavedla, sem zagledala |>o!eg sebe ležečega očeta in mater. Pristopila sem k njima in opazila, da sla mrtva. Mene je strela samo omamila in ožgala nekoliko nogi. — Pokojna sla bila zavarovana v Ameriki za 2(100 dolarjev. Zapuščata poleg 19 letne hčerke, ki je bila ostala pri življenju. še mlajšo sestro in brata.
Požar v Vel. Gabru
Si. Vid. 14. junija.
V	torek 13 junija ob pol treh zjutraj je izbruhnil ogenj * gospodarskem poslopju Alojzija Zupančiča v Velikem Gabru. Vse je bilo v globokem spanju. Zato so mogli rešiti samo živino, nekaj voz in mlatilnico. Streha, ki je bila slamnata, je jiopolnoma zgorela. Tudi kašča in manjše poslopje je uničeno. Hišo. ki je krita z opeko, so rešili gasilci, ki so prihiteli iz št. Vida.
Sumijo, da je zanetil ogenj kak tujec, ki je iskal prenočišča. Poslopje je bilo zavarovano.
Razstava meščanske šole
v St. Vidu nad Lmblmno
Kakor vsako leto, je priredila tudi letos meščanska šola razstavo. Letos je razstavila zaradi predčasnega zaključka pouka le risbe ter deška in dekliška ročna dela. V prvi sobi so bile razstav- , ljene risbe in deška ročna dela. Človek ostrmi: | koliko lepote, bogastva barv, motivov, kakšno ne- j omejeno kraljestvo fantazije, koliko sile in sve- ' žosti je v mladih dušah. Treba je le umetnika, da vse to vzdrami. Učitelju akademičnemu slikarju i Hvali Justu se je to sijajno posrečilo. Mi odrasli, ki nismo bili deležni lakega pouka, skoraj verjeti ne moremo: par sto prekrasnih ornamentov, pa vsak drugačen motiv, drugačne barve, drugačna kompozicija — vsak individualen izliv otroške duše: nežnost, moč, usmerjenost, razboritost itd. Hvaležno bi bilo po teh risbah študirati značaje, j tako neposredne in svojske so. Ne morem reči, kateri ornamenti so lepši: ali narodni ali geometrični ali živalski ali rastlinski ornamenti, ker sem pri vseh občudoval samo bujno fantazijo, silno natančnost in marljivost šolske mladine. Kaka glo-bočina, moč in poezija je v jugoslovanskem narodnem ornamentu, kaki prekrasni ornamenti se dajo vztvariti iz običajnih geometričnih oblik: iz linij malega hroščka, metulja ali miške — kakšne čudovite nove kompozicije linij in barv. Še celo iz linij uši — prelepa nova stvaritev.
Prav je, da goji meščanska šola v toliki meri ornament, ker je najvažnejše za praktično življenje: natančnost, vestnost, ročnost, podlaga za stro-
seboj?« Cesar pravi: »Res.« Je pa rekel revni Turek cesarju: »Daj, ti bogati brat, dar meni revnemu j bratul« Nato mu je cesar dal en turški tolar. Revni Turek je pa rekel: »Ali je ta dar bogatega brata revnemu bratu?« Nato je cesar odvrnil: »Ko bi jaz hotel vsakemu bratu razdeliti svoje premoženje, da bi vsi enako imeli, bi mi ti moral še nekaj nazaj dati.«
Mi vsi delamo in želimo, da bi kaj imeli, imeti pa zato želimo, da bi sebi in bližnjemu v potrebi [ dobro storili iz ljubezni do Boga. Kar bližnjemu j storimo iz ljubezni do Boga. to Bog sprejme, kakor da njemu storimo. Zato želim očetu in Jerneju in tebi m vam vsem tudi veliko premoženja, če je božja volja. Če pa ni božja volja, da bi nam Bog veliko premoženja dal, imeimo vsaj želje dobro storiti; bo pa Bog tudi želje za dejanja sprejel, če storimo kar moremo. Zato bi rad šel s teboj na Bavarsko, da bi te naučil zdraviti. Z ozdravljanjem boš storila še več dobrega, kakor ko bi denar delila. Zdaj dokler tukaj živimo, imamo želje, pa moči ne, dobro storiti, po smrti bodo pa dopolnjene v nebesih vse naše želje, imeli bomo tudi moč storili dobro, to bo veselje! Tukaj dobro storimo, pa nas stane veliko truda, tam pa bomo storili dobro brez vsega truda; to bo veselje, bomo takorekoč vsemogočni. Le zdravite doina, kolikor morete, da boete imeli več dobrih del. Pomagajte ljudem tudi glede latov. Pred nekoliko dnevi je bila pri meni žena, ki je rekla, da tistemu vinogradniku ni več vino ukradeno, prej so mu ga pa vsako leto ukradli. Dejala je žena: »Zdaj mi mož vselej da piti in mi pravi: »Ti ga pij namesto tatu!« Tako sem tudi pri Ljubljani nekomu pomaga!, da mu ne kradejo več krompirja na njivi. Tu m tam slišim, da ne pijančujejo več ...
Zdravi bodite in Bog vas obvaruj!
11. 8. 1884.'
* Bre» podpisa
kovno risanje. Zelo mnogo je razstavljenih tudi silhuet in nekaj prav dobrih pokrajinskih slik. Omeniti moram še prav posebno prekrasne narodne ornamente, ki so risani na steklo (tase). Ročno delo se goji prav smotreno. ker so razstavili učenci izdelke iz najrazličnejših tvarin: glina in mavec (sadje, listi, živali, portreti), kartonažn (mape, albumi za slike in cvetlice, kape za igro), pletenje (košarice iz raznih geometrijskih oblik), les (šatulje, mizice, stolčki v narodnili motivih). Tudi pri dekliškem ročnem delu so bile zastopane najrazličnejše tehnike. Prav posebno so ugajali prti z narodnimi motivi. Razstavljen je bil tudi načrt za novo šolsko zastavo, ki ga je iz prijaznosti naredil domačin cand. arh. ing. T. Štrukelj. Načrt za zastavo je moderen, v obliki banderca: na eni strani ima sliko svetnika, na drugi pa napis: Tc troje najvišje: mati, domovina. Bog. (Cankar..)
Šoli in mladini na uspehu častitaino. V.
V Skopi e na treznostni kongres
Od 30. junija1 do 2. julija bo v Skopljn V. jugoslovanski treznostni kongres, na katerem bo zastopana tudi »Sveta vojska« po svojem predsedniku. Ker je za udeležence kongresa dovoljena četrtinska voznimi, bo marsikdo rad izkoristil to priliko, da si ogleda Dušanovo prestolnico in njeno bližnjo in daljno okolico. Določeni so skupni izleti: na Ohridsko jezero, na Kosovo in v Metohijo, v inanastir »Matka«, v Prizren itd. Veliko zanimivosti, zgodovinski kraji, kamor bo koga bolj vleklo srce!
I/, Ljubljane odpotujemo 29. trn. ob 0.40. če se udeleženci ne odločijo za drug vlak, kar je stvar razgovora.
Program kongresa je sledeči:
V	petek "50. junija: sprejemanje goslov na kolodvoru ob prihodu vsakega vlaka. Ob 21 razgovor in medsebojno spoznavanje udeležencev v dvorani pri Učiteljski šoli.
V	soboto I. julija: Ob 8 občni zbor »Savcea trezne mladine« v dvorani Prosvetnega doma (Ulica Kraljice Marije). Ob 15 istotam oljčni zbor »Jugoslov. saveza trezvenosti«. Advokat Momčilo D. Jankovič predava na obč. /boru o temi: »Metode dela v našem pokrotu«. Ob 20.30 zabavni večer s koncertom v dvorani Narodnega gledališča in predavanje. Dr Hranislav M. Joksimovič prcduvo o temi: »Alkohol v epskih narodnih pesmih o Kraljeviču Marku«.
V	nedeljo 2. julija: Ob 9 svečano zborovanje V. jugoslovanskega treznostnegn kongresa v veliki dvorani Oficirskega doma pod predsedstvom dr. Andr. Stnmparja, predsednika »Jugosl. saveza trezvenosti« i/. Zagreba.
Referati: I. Sedanje stanje tre/.nostnegu |k>-kreta po svetu — Derviš M. Korkut, kustos Narodnega muzeja v Cetinju. 2. Kaj lahko stori žena za /.mu "o treznosti — dr. Desankn Rinto-vić. šefinja Drž šolske poliklinike v Zagrebu. 3. Treznostmi propaganda po vaseh — Ljubinko Miličevič, učitelj v Mihajloveii pri Trsteniku.
Po zborovanju skupno slikanje vseli udeležencev in obhod |к> mestu. Popoldne izleti.
Voznina s [mtniškim vlakom iz Ljubljane do Skopi ja /.naša Din 96.25. Podrobna pojasnila v pisarni »Svete vojske«, Tyrseva (Dunajska) cesta i?. Prijave se sprejemajo do 20. t. m. do 18 zvečer. Kdor fre z nami. naj ne odlaša s prijavo! Za legitimacijo se plača ob orijavi 20 Din. — »Sveta vojska«.
Ljubljanske vesti:
Praznik presv. R. Telesa v Ljubljani
Regulacija Ljubljanice
Ljubljana, 16. junija.
Z vso svečanostjo in .s pravo krščansko po-božnostjo je Ljubljana včeraj slavila praznik Presv. Rešnjega lolesa. V župnijah, kjer je bila procesija, to je v stolni župniji, v Trnovem in pri Sv. Petru ter po ulicah, koder so se procesije pomikale, so bile povsod hiše okrašeno z brezovim zelenjem, okna skoraj vsa okrašena s cvetjem in s svečami, povsod so procesije šle skozi gost spni i r gledalcev, ki so vsi izkazovali čast Najsvetejšemu.
V	stolnici je bila ob 8 zjutraj pontilikalna sv. maša. ki jo je ob asistenci daroval generalni vikar g. kanonik Nadrah. Po službi božji sc je razvila krasna procesija po središču mesta. \lcd službo božjo sla imeli dve vojaški četi pred cerkvijo častno stražo ter sta oddali salve strelov.
V	procesiji jc bilo izredno mnogo rokodelcev z zastavo, krščanske mladine, prav v častnem številu so bili zastopani akademiki in starešine. Kakor običajno, so sc tudi letos udeležilo v velikem številu proccsijc kongregacije z banderi. Svetilk jo bilo izredno mnogo. Ljubek jc bil pogled na dečke in deklice, ki jib je bila dolga vrsta, čeprav so šli po 5 v vrsti. Posebno jo bil občinstvu všeč Marijin vrtcc, katerega deklice so imele venčke na glavi.
Procesije se je med drugimi udeležil ban dr. Marušič, rektor dr. Slavič, prorektor dr. šerko in še nekateri drugi vseuč. profesorji, dalje predstojniki raznih uradov in drugi odlič-niki. Občinski svet in župana jc zastopal ravnatelj mestnega stavbnega urada inž. Prelov-šek v spremstvu dveh gg. občinskih svetnikov.
Najsvetejše jc nosil ol> številni duhovniški asistenci prevz. knezoškof dr. Gregor Rožman.
V	sprevodu sta šli dve vojaški četi, ki sta ob blagoslovih dajali častne salve. Vojaška godba pa jo med procesijo igrala primerne komade. Posebno lep je bil pogled nu zbrane vernike pri blagoslovu na Kongresnem trgu-pa tudi pri drugih blagoslovih.
Pri Sv. Petru jo v sredo zvečer kazalo, da bo procesijo, ki je bila v zgodnjih jutranjih urah, motil dež. Tudi v četrtek zjutraj na vse /godaj jo kazalo nu dež. Toda vreme se_ jc kmalu zjasnilo in procesija jc bila v najlepšem sclnčnem vremenu.
Ob pol 6 zjutraj jc bilu slovesna služba božja, ki jo jc ob asistenci daroval g. župnik Petrič. Ob pol T pa jo bila nato procesija po šentpeterskem okraju, ki ni bila nič manj slovesna kakor druga letu. v nekaterih ozirih pa ic letošnja procesija prejšnje cclo prekašala. \ujsvetjšo jo nosil g. župnik Petrič. Posebno pozornost jc zbudila nova zastava dekliške Marijine družbe, ki so jo napravile po načrtu arhitekta 1'ongova šolske sestre iz Maribora in jo je na binkoštni ponedeljek popoldne blagoslovil škof g. dr. Rožman. V procesiji je bilo nad 100 narodnih noš. toliko, kolikor jih dozdaj šc ni bilo. Ljubek je bil pogletl tudi na križarje in sestre sv. Klare iz Bizovika. V procesiji jc igrala sa lezi jun sk a godba. Zastopana jc bila moščunsku občina, v prav častnem številu pa članstvo Vineencijeve in Elizabetnc konference. Katoliške akcije, moške in ženske Marijine družbo ter vseh drugih kongregacij in organizacij. V procesiji jo šla mladina Lichfcnthur-na. Murijaniščn. inoščanske šole. šentpeterske šolo na polju in drugih šol v šentpeterski fari. Udeležba občinstva jc bila prav velika.
Prav tako je uspela procesija tudi v Trnovem, ki se je izvršila na običajno slovesen način. Službo božjo je daroval ob 0 župnik g. Fran S. Finžgar, procesija sama pa jc bila ob pol 7. Najsvetejše je nosil župnik g. Finžgar. V proccsiji je bilo posebno odlično število mož, saj so se udeležili procesije skoraj vsi posestniki iz Trnovega in z Barja, zelo številni 1udi drugi moški iz te fare, v nad vso častnem številu pa so se udeležili procesije zlasti fantje, vsi z belimi nagelji na prsih. Bilo je mnogo inteligence med udeleženci. Patrona mestno občino je pri procesiji zastopal mestni župan dr. Dinko Puc. V procesiji je bilo seveda tudi mnogo mladine, tako obe šoli, trnovska in barjanska, dalje četa gasilcev in ena četa gasilskega naraščaja. V proccsiji je igrala železni carska godba ■-Sloga . Posebno pa so se postavile Trnovčanke, ki so prišle v velikem številu v narodnih nošah, zlasti pa še Krakovčanke v svojih tradicionalnih krakovskih nošah in pečah.
V Šiški, tej najmlajši ljubljanski župniji, narašča udeležba pri procesiji od jeta do leta in res tako velike procesije, kakor je bila včerajšnja. Šiška še ni videla. Zjutraj ob 8 je bila v polni cerkvi služba božja, ki jo jo daroval župnik p. dr. Modest Novak. Po službi božji se je razvila velika
Couch zoîo
Nočem postelje v sobi pač pa
ali fotelj, ki se spremeni v mehko udobno posteljo za eno ali dve osebi. Tudi vse tapetniške izdelke: madrace, otomane itd. dobito pri
FRANC 1AUER, tapetnik
SV. PETRA NASIP št. 29
Telelon 20-42
naj se izvrši v eni etapi
procesija, v kateri je našel Najsvetejše župnik p. dr. Novak. Posebno jo treba povdariti veliko udeležbo moških pri procesiji. Zelo mnogo jc bilo tudi mladine, tako križarjev, klarisinj, dalje ženskih in drugih kongregacij. IPosebno pozornost je vzbujala nova zastava Marijine družbe, ki je bila letos blagoslovljena.
Nedeljske procesije
PRI OO. FRANČIŠKANIH
Ob 7 slovesna sv. maša. Ob 8 sc prične procesija pomikati po sledečem redu: 1. Godba. 2. Frančiškovi križarji. 3. Dekliška kongregacija z zastavo. 4. Župnijsko bandero. 5. Tretji red. 6. Gospe in gospodične s svečami. 7. Sestrice sv. Klare. 8. Dve mali banderci. 9. Dečki in deklice. 10. Gospe in gospodične brez sveč. 11. Narodne noše. 12. Vojaška godba. 13. Samostanska družina in duhovščina z Najsvetejšim. 14. Zastopniki. 15. Gospodje s svečami. 16. Gospodje brez sveč. Otroci, naj oddajo sveče pri stranskih vratih proti »Uni-onu«, odrasli pa pred velikim oltarjem po blagoslovu. Sv. maše se bodo darovale: ob pol 5, 5, pol 6, 6, pol 7, 7, pol S, pol 9; naslednja takoj po , proccsiji in zadnja ob 11. — Procesija bo šla: Mi- i klošičeva c., Tavčarjeva ul. (pred sodnijo prvi j blagoslov), TyrSeva c., Šelenburgova ul. (,pred spomenikom sv. Trojice drugi blagoslov), Kongresni trg, Gradišče, Rimska c., Napoleonov trg (pred spomenikom tretji blagoslov), Vegova ul., Wolîo-va ul., Marijin trg (četrti blagoslov).
PRI SV. JAKOBU
Ob 8 slovesna sv. maša. Takoj po sv, maši se začne pomikali procesija v temle redu:
1. Osnovna šola na Prulah. 2. Osnovna dekliška šola pri Sv. Jakobu. 3. Meščanska dekliška šola pri sv. Jakobu. 4. Župno bandero sv. Jakoba; za njim zavod iz Rakovnika in drugo moštvo. 5. Dekliška Marijina družba pod zastavo Brezmadežne. 6. Bandero Žalostne Matere Božje; za njim:
a)	Marijina družba žena; b) gospe in gospodične svetilke; c) narodne noše. 7. Dve mali banderci, nato a) belo oblečeni dečki in dcklicc s svečami;
b)	deklice, ki potresajo. 8. Godba. 9. Pevci. 11, Najsvetejše. 12. Dostojanstveniki in Marijina kon-gregacija Žalostne Matere Božje. — Pot procesije je čez most sv. Jakoba po Bregu, Starem trgu, sv. Florijana ulici, Karlovski cesti, Privozu, Prulah na trg sv. Jakoba. Takoj po končani proccsiji bo v cerkvi še ena tiha sv. maša pred izpostavljenim Najsvetejšim. Ob slabem vremenu se bo vsa slovesnost izvršila v cerkvi.
Smrt zglednega očeta
Po dolgem bolehanju in udanem trpljenju je, kakor smo že poročali, v 86. letu svoje starosti 14. junija izdihnil svojo blago dušo g. Karel Do-stal, bivši tapetnik, stanujoč na Sv. Petra cesti v Ljubljani. Blagopokojni jc bil vzoren mož starega kova, vedno delaven, pošten in pravičen do skrajnosti. Z neumornim delom svojih pridnih rok je v ljubezni s svojo šc živečo življenjsko družico odlično vzgojil svojo številno družino. Vsi njegovi otroci zavzemajo ugledna mesta. Najstarejši sin Ludovik, duhovnik družbe Jezusove, je ravnatelj bogoslovja v Dubnu na Poljskem; Rudolf je strokovni učitelj na gluhonemnici v Ljubljani, AdolI je bančni uradnik v Mariboru, Pavel pa gostilničar v Ptuju. Izmed hčera sta Lojzika in Dragica aktivni učiteljici, Marija pa poštarica v pokoju, S prav tako očetovsko skrbjo in ljubeznijo jc vzgojil tudi svojega nečaka in nečakinji, ki so že v nainežnejši dobi izgubili mater in očela, pokojnikovega brata. Najstarejši nečak msgr Josip jc ravnatelj knezo-škofijske pisarne v Ljubljani, nečakinja Marija jc absolvirana otroška vrtnarica, Ljudmila pa kot M. Anunciata šolska upraviteljica zunanje šole v Škofji Loki. Življenje pokojnega g. Dostala jc bilo življenje dela in molitve, a pri tem je bil vedno zadovoljen in zdravo dovtipen. Svojo veselo naravo je obdržal prav do zadnjega in se je še zadnje dni svojega življenja rad šalil. Dobremu možu ohranimo blag spomin, užaloščeni družini pa naše iskreno sožalje!
Spomenica Glavnega odbora vodne zadruge za osušitev ljubljanskega barja, sklenjena na izredni seji dne 14. junija 1933 z ozirom na katastrofalne poplave v dneh 26. do 31. maja 1933.
Neprestano deževje jc letos povzročilo ponovne poplave na ljubljanskem barju. Celotna škoda se ceni po dosedanjih uradnih ugotovitvah samo na kulturah na 2,100.000 Din, k čemur pride še škoda na travnikih, ki presega gotovo 1,000.000 D. Kmetje in posestniki na Barju so obupani.
Poplava pa je povzročila občutno škodo tudi regulacijskim delom v Ljubljanici. V noči na 27. maj je narasla Ljubljanica podrla betonski jez, ki je bil zgrajen, da omogoči betoniranje dna novo regulirane struge Ljubljanice. Voda je poškodovala tudi druga še nedovršena dela in jih seveda začasno prekinila.
Vzrok teh poplav ni samo izredno deževje, marveč v prvi vrsti dejstvo, da še vedno ni dovršena regulacija in poglobitev Ljubljanice in še ni ustvarjena možnost za hiter odtok visokih voda in osušitev barja, v drugi vrsti pa, da prihajajo vode iz cerkniške in planinske doline radi regulacije on-dotnih pritokov hitreje na ljubljansko barje.
Nujno potrebno je, da se regulacijska dela čim najbolj pospešijo in ne izvršujejo samo pola-
Kai bo danes?
Drama ob 14: »Srce igračk«. Mladinska predstava po globoko znižanih cenah. — Ob 20: »Tar-tuffe«. Red C.
Opera: »Jim in Jill«. Red A.
Kino Kodeljevo ob 20.30: »Sladke skrbi« (Ja-cltie Cooper).
Kinogledališče Št. Vid-Vižmarje: ob 20,30 velika filmska atrakcija Douglasa Fairbanksa »Ve-lepuslolovščina«. Dodatek šala.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bahovec na Kongresnem trgu 12; mr. Ustar, Sv. Petra cesta 78, in mr. Hočevar, Celovška cesta 34.
Malo pri dežju in malo pri so/ncu in velesejem /e srečno pri koncu. Zdaj pa spet k Slamiču slednji večer, bol/še, cene/še drugod ni nikjer!
0 Na Printskovo, Znplaz in Čatež — vabi društvo »Krka« vse prijatelje Dolenjske. Odhod iz Ljubljane jutri v nedeljo z izletniškim vlakom ob 5.19, povratek ob 22.16. — Karto je vzeti za vožnjo do Trebnjega in nazaj, kar stane 22 Din. Kdor gre čez Primskovo — ca 3 ure hoda — izstopi na postaji Radohovn vas. komur zadostuje 1 'Л ure hoda, izstopi v Veliki Loki ali v Trebnjem. Vodniki čakajo na vseh treh postajali. Sestanek vseli skupin pri kosilu na Čatežu. Vabljeni vsi, tudi izletniki iz bližnjih krajev Dolenjske. — Ponovno tudi opozarjamo na krožni avtomobilski izlet »Krke« dne 2. julija na progi Ljubijana-Kočevje-Žu-žemberk-Ljubljana. Prospekti in prijave v Unionski trafiki. Zvezni knjigarni i:i trgovini 1. Sanicc na Mestnem trgu. Cena za vožnjo in prehrano za osebo "5 Din.
O Izjava. »Jutro« z dne 15. t. m. piše v svojem poročilu o zborovanju stanovanjskih najemnikov, da jc gosp. glavni govornik župan Dinko Puc med drugim rekel tudi tole: »Mestna občina pa sc dobro zaveda svoje naloge v reševanju tega vprašanja in jc za zgradbe hiš dala doslej 62 milijonov, obenem pa šc podprla gradnjo stanovanjskih kolonij z, jamstvom nad 20 milijonov dinarjev. Na zadnjem zborovanju hišnih posestnikov sc jc nekdo razburjal zavoljo tega...« Ker jc jasno, da jc g. župan mislil, da sem sc zavoljo tega razburjal jaz, izjavljam tole: »Jaz v svojem govoru nisem niti z eno besedo omenil 62 milijonov, ki jih je mestna občina dala za gradbe hiš, še manj pa 20 milijonsko jamstvo za gradbo stanovanjskih kolonij. Ako se g. županu zdi tu moja trditev neresnična, mu jc na razpolago stenografski zapisnik, iz katerega je razvidno, kaj in o čem sem govoril na omenjenem zborovanju«. — Janko Kos.
0 Popravek. Pokojni gosp. Karel D o s t a 1 ni bil moj oče (»Slovenec« z dne 15. junija 1933, Novi grobovi st. 5), ampak moj stric. Moram ga pa z vso hvaležnostjo imenovati svojega krušnega očeta, ker je po smrti našega očeta leta 1881— naša mati je bila v bolnišnici neozdravljivo bolna — sprejel mene in moji dve sestri v nežni otroški dobi v svojo družino in s svojo še živečo blago soprogo poleg lastnih otrok tudi za nas tri po očetovsko skrbel. Dobri Bog naj mu po besedah Gospodovih: »Kar ste storili kateremu izmed mojih
goma v okviru omejenih vsakoletnih proračunskih sredstev, temveč, da se izvrši celotna regulacija v enem zamahu in čim hitreje. Tozadevni načrti so žc davno izdelani in odobreni po ministrstvu za gradbe.
Glavni odbor vodne zadruge za osušitev ljubljanskega barja kot zakoniti zastopnik barjanskih inleresentov-kmetov prosi in predlaga:
1.	da se takoj razpišejo in oddajo vsa dela za regulacijo Ljubljanice;
2.	da se zagotove za to potrebna sredstva na ta način, da da država svoj prispevek na razpolago iz izrednih kreditov in evcnluelno iz brezposelnega fonda, banovini, mestu Ljubljana in vodni zadrugi za osušitev ljubljanskega barja, pa naj se dovoli za kritje nanje odpadajočih prispevkov Jol-goročno in nizkoobrestno posojilo bodisi od Hipo-tekarne ali Priv. agrarne banke ali iz drugega vira;
3.	da pristopi tudi k regulaciji pritokov na ljubljansko barje, posebno onim iz cerkniškc in planinske kotline, za kar so osnovni načrti tudi žc izdelani.
Le s hitro regulacijo bodo rešeni barjanski kmetje večnih po>piav in ponavljajočih se škod, brezposelni pa bodo dobili delo, ki bc javne koristi, saj sc zaposlujejo pri regulacijskih delih po večini ročni delavci iz vseh banovin,
najmanjših, ste meni storili« (Mt 2o, 40) vso to ljubezen v večnosti obilno poplača. — Jos. Doslal.
0 Vpisovanje v 1. razred deške in dekliške vadnice ter otroški vrtec na drž. učiteljski šoli v Ljubljani ho v petek (23. junija 1933) od 8—11 in sicer za dečke v pevski sobi (moška stran v pritličju na desno), za dcklicc in otroški vrtec pa v učni sobi otroškega vrtca (ženska stran v pritličju na levo). Vpisovali se bodo v I. razred vadnice otroci, ki bodo izpolnili do 31. decembra t. 1. 7 let, v otroški vrtec pa otroci nad 5 let starosli. Starši, ki naj privedo otroke s seboj, morajo predložiti rojstni (krstni) list in izkaz o cepljenih kozah. Otroci, ki bodo definilivno sprejeti, bodo zdravniško preiskani na šolski polikliniki (na vrtu učiteljske šole) v soboto, dne 24. junija od 8—11.
0 Tujsko-pronietno razstava v zgradbi lii-potekarne banke (vhod iz Frančiškanske ulice) ostane še nadalje odprta v delavnikih od 9—11. Šolam in vsem, ki sc za razstavo zanimajo, jc pa vsak čas ua razpolago proti predhodni prijavi pri »Putnik-u« ali »Tujsko - prometnem svetu kr. banske uprave«.
O Uprava policije razglaša: Na osnovi čl. 66 in 67 zakona o notranji upravi odreja uprava policije v Ljubljani, da morajo vsi lastniki ozir. oskrbniki hiš na njenem področju najkasneje tekom 8 dni po objavi le naredbe očistiti vse napise in znake, ki služijo za orientacijo občinstva in so pritrjeni na hišah, zlasti tablice z označbo ulic ali trgov in hišnih številk. Odgovorne osebe, ki bi sc tej odredbi ne pokorile ,bodo kaznovane po čl. 69 zakona o nolranji upravi z denarno kaznijo od 10 do 500 Din, ob neplačilu denarne kazni v odrejenem roku pa z zaporom od 1 do 10 dni. — Nado-mestuje upravnika policije: polic, svetnik Pcstcv-šek s, r.
O Mestna zastavljalnica bo imela redni dražbi novembra zastavljenih predmetov in sicer za dragocenosti dne 6. julija, zn efekte pa clnc 12. julijo t. L ob 15 dalje v uradnem prostoru nn Poljanski cesti št. 15.
© Športne in modne srajce, pižame, majice, kravate in naramnice ne kupujte pred ogledom pri tvrdki Miloš Karničnik, Stari trg.
0 Specialno izbiro modnih hlač in pumparc dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14.
S sodbo zadovoljen star
žepair
Ljubljana, IG. junija.
Rojeni sle v Pribislavcib pri Čakovcu, vasi žeparjev, ki je nam že znana,« tako je danes pripomnil predsednik malega senata obtožencu, staremu žeparju Ignaciju Horvatu, ki je bil obdolžen, da je 13. maja ietos na glavnem kolodvoru v vlaku med veliko gnječo potnikov izmaknil upokojenemu železničarju Mihaelu Lazniku denarnico s 1400 Din gotovine. Nato je pobegnil, a ga je Laznik še pravočasno prijel in izročil stražniku.
Horvat, star grešnik, je tajil, da bi bil izmaknil denarnico, samo lako jo je prijel in takoj izročil Lazniku. Končal je svoj zagovor: ^Slavni sude! Teško jc danasl« Predsednik: :>I za zeparje.c
Horvat je bil obsojen na tri mesece strogeg-zapora in v izgubo častnih državljanskih pravic za dve leti. Predsednik: >Ste zadovoljni?« Odgovor: sJesam!« In po daljšem molku: Koliko sam pri-mio?«...
Kulturni obzornik
Razstava F. Vesela
V umetnostni trgovini A. Kos (Mestni trg) razstavlja ta mesec svoja dela Fcrdo Vesel, naš najstarejši šc živeči mojster slovenske moderne šole (r. 1861), Ker so njegove samostojne razstave že same po sebi redkost, je na to današnjo kolekcijo treba opozoriti neglede na to, da vsebuje prav lepa in za mojstra značilna dela, in reči, naj g. Kos kar nadaljuje s prireditvami take vrste. Kolekcija obsega, če sc ne molim, 28 del, večinoma so to oljnate podobe in deloma pasteli. Zastopane so najrazličnejše dobe njegove umetnosti. Št. 20 (Park v Monakovem) in 21 (Večer) segata gotovo še v monakovski čas, zelo blizu tej stopnji stoji št. 28 IMušnice) z na Monakovčane spominjajočimi barvami. Podoba 14 (Stari običaji) jc morala nastati ok. 1900, a rajši prej. Nekateri portreti nam ga kažejo v neki srednji dobi (Portret gospe, Portret Parma), novejše stvari so Portret dame (13, sličen onim z lanskoletne portretne razstave na velesejmu), 2 (Fužine pri Ljubljani). 5 (Grumblovški potok), 6 (Grumblovški hrib) in najbrž tudi 12 (Igralci), Izmed ostalih podob sta Otroška igra (4) in Križ v liosti (8) gotovo že starejši, Kozjak (9) s svojim Jakopiču sorodnim nastrojenjem pa nedvomno novejše delo. Najmlajše delo na razstavi utegne biti ljubka pastelna podoba otroka (17) s svojo nemirno, živo linijo in barvo.
Za raziskovalca slovenske moderne umetnosti je Vesclova umetnost zanimiv dn značilen pojav, ki ne sodi v nolranji okvir našega impresionizma. Z Ažbelom, Kobilčevo in deloma s Petkovškom tvori Vesel ono skupino, ki je našo impresionistično moderno pripravljala in pripravila in se njenega novega slikarskega programa le semintja dotikn. Niegovo stopnjo moremo imenovati nekako predigro ali pripravo modernega programa in radi lega
dejstva je prav toliko zanimiva in svojstvena, kolikor v primeri z impresionisti arhaična. Izmed mojstrov tc naše zgodnje moderne je Vesel najmočnejši in najbolj dovršen, dočim ga zgodovinsko poslanstvo najožje veže na Ažbeta. edinega našega profesorja slikarstva.
Vesel je študiral v Monakovem in tega njegova umetnost ne zataji. To mesto je ob onem času poučevalo v slikanju in umetnosti še marsikoga, tudi glavne nemške impresioniste, in čc ga je kaj k lemu usposabljalo, jc bila gotovo neka osnovna podučevalna težnja, neka pedagoška mentalileta bavarske umetnostne centrale. Na akademiji je ob onem času vlada! kič, lo se pravi izrodek staro-utrjenega akadeinizma ii; manirizma, zunaj nje pa mojstri kot Leibl, Triibncr, Herterich, seccsija in drugi, a na en ali drugi način so si bili vsi slični. Tako je slikarstvo pri Lciblu s svojo naturalistiko in deskripcijo dalo najboljši primer priučljivcga slikanja (Leibl sam jc v zadnjih letih zavozil v aka-demizem), nič manj pa ni bila priučljiva in obrtno-navdahnjena sccesija. Oba naša mojstra, Ažbc in Vesel, sta v lo problemaliko nehote in samoposebi zašla, bila je pa dana bržkone že v njih samih, saj vsa njuna umetnost kaže sem. In tako imamo v obeh klasičen in lep primer poskusa, utemeljiti nekako šolo, akademijo slovenske umetnosti in kakor sc to za oba tudi čudno sliši, je vendar tako. Vesclova umetnost je označena v razvoju slovenskega modernega slikarstva kol priprava nečesa novega, vendar pa ludi kot kos umetniške akademije v moderni smeri, skozi vso njeno naravo gre neka poteza umstvenega značaja, ki slikarjevi fantaziji stavlja hladne in mirne meje, slikarjev čopič poskuša lo in ono, je tudi ekstremen, vendar nikoli iz elementarnega prepričanja, nego iz težnje, spoznano ekstremnost urediti, predelati, napraviti jo šole in vzora zmožno. Tega ni seveda razumeti tako, kot da bi se Vesel sam silil h kakemu dociranju v umetnostnih problemih, nego kot osnovno strukturo njegovega zgodovinsko danega mesta v naši kulturi, in vloga Monakovega jc mogla bili tisti čas tolikšna zategadelj, ker je problem
»monakovstva« oni čas iz našega domačega razvoja postal pereč i:i aktualen, to se pravi: šlo jc za tc, ali dobimo šolo ali ne, ali pridemo iz večnega pripravljalstva žc enkrat v življenje ali pa ne. Kot vidimo danes, je zgodovina rekla svojo bese-; do: nekoliko mlajši Veselovi sodobniki so pričeli
i zunaj vsake šole in radikalno načelno proti njeni ideji, ter obrnili ves razvoj po sebi, za šolo je bilo oni čas žc itak prepozno in naj bi le-ta bila taka ali drugačna. Ažbe in Vesel, to sla bila in ostala večna samotarja, Ažbc tragičen do konca, Vesel s svojim nezmagljivim članom junak: šola — to je tedaj, čc je človek sam in samobiten.
Bodoči zgodovinar začetkov naše moderne se bo ob teh likih moral zamisliti nekoliko drugače nego smo se doslej oficielno zamišljali. Ob Ažbe-lovem in Veselovcm času kaže naše slikarstvo neke motive, ki jih ni v njem nc prej ne poslej, kakšni so, vidimo šc na tej razstavi (Stari običaji, Igralci, Otroška igra), drugi pa so Pismo, Pred svatbo, Brna itd. Odkod to? Literatura? Gotovo, ludi literatura, akademija in kar hočete. Akademijske kompozicije! Vendar — v prvi vrsti iskanje snovi za ono slikanje, ki bi dalo šolo, ki bi bilo šola. Tipanje po tej snovi, po mitosu, po folklori in žanru ni samo naturalističen eks-kurz, nego po-! skus nečesa višjega; za slikarstvo, kakršno so ho-I teli predimpresijonisti, je bilo važno ludi v snovi najti stik z narodom, iz njegovih kolikor mogoče ljudskih podlag. Zato Vesel vselej, kadar gledaš njegova dela, ne zbuja samo tvoje optike, morda tc niti nc v prvi vrsti, nego še bolj tvojo fantazijo, nagib k fabuliranju o različnih mitičnih bitjih. Otroška igra, ki visi na tej razstavi, je prej nekak bajen ples otrok nego naturalističen dogodek, Križ v liosti spominja na Jurčičevo romantiko, Morske deklicc na bogvekatero pravljico itd. Bili so vendarle romantiki, li naturalisti, ne samo, kolikor so konkretno upodabljali romantično snov, nego tudi, ker so sredi nove resničnosti in snovi sami po sebi ustvarjali za nas občutja, ki so v času žc davno zapadla, ne — za katera so se nekako pravilno bali, da bodo za vselej zapadla. In oni so jih hoteli
ostalili, ovekovečiti. Te naše slike okoli začetka stoletja, to so podobe Ažbeta, Vesela, Kobilčeve, zlasti Vesela, so podoba davno minulega življenja, j ki se je za hip povrnilo pred naše oči, le sodobno, sc reče naturalistično delane figure in prizori imajo iznenada gestus, v katerem sc izraža davno pozabljena in odmrla kretnja, za hip ustaljena v liku slike, ugasel del duše. Ali kaj, taka dejanja ne morejo bili več kot očarljiva igra, ki je njeno življenje na vso moč krhko in omejeno, v Vese-lovem delu samem jih zaliva slruja, ki jim je kar se da nasprotna in ki vzdajc njegovi umetnosti sami lesk take zdrobljivc, živi sedanjosti odmaknjene resničnosti.	R. L
Gallusov foonceri v Ribnici
Ob priliki odkritja spominske plošče Jakobu ; Petelinu-Gallusu v Ribnici, po vsej verjetnosti skla-; dateljevem rojstnem kraju, se je vršil v dekanijski ; cerkvi koncert njegovih skladb. Nastopila je lju'o-! ljanska Glasbena Matica, dirigiral je gosp. ravnatelj Mirko Polič. Da se je koncert v vsakem oz.ru 1 obmesel, k temu so pripomogli zlasli trije činilelji: že prilika sama je dala koncertu posebno privlačnost in mikavnost. Morda smo redkokje s tako ; sprejemljivim srcem prisluhnili njegovim sladkim melodijam kot ravno v njegovem rojstnem kraju, i Veličina njegovega duha nam je stopila tukaj vse jasneje pred oči: na eni strani preprost podeželski trg, ki je bil v Gallusovih časih verjetno še preprostejši, na drugi pa genij, ki nam ga je ta trg dal: ves glasbeni svet obsegajoč, s samozavestnim izrazom, podoben izklesanemu kipu, ki kljubuje stoletjem. Zdi se, kot bi z nekim pomilovalnim nasmehom zrl na nas: on, ki z absolutno gotovostjo in s čudovito mirnim obrazom riše svoje jedrnate «aelodije, nam je dal slutiti, kako majhni smo v našem nemirnem, hitro živečem času, ki danes pro-klinja to, kar je včeraj blagoslavljal in ki je ža' tudi glasbi vtisnil svoj pečat, — Pn tudi občinstvo je bilo za izredni umetniški užitek hvaležno. Sploh je pred podeželskim poslušalstvom koncertirat:
Evharistični kongres v Mostah
pri Ljubljani
Jutri bo v Mostah evharistični kongres. — Ol» H ho pred Sule7.ijans.kim mladinskim domom upre jem prevzv. g. škofa dr. Gregorija Rozmanu, nato na stadijonu S. mlad. doma govor_g. kanonika dr. Tomaža Klinurja. za tem «v. maša, ki jo ho daroval g. škof. Med sv. mašo ho skupno sv. obhajilo. Vsi tisti, ki pristopijo k .sv. obhajilu, naj se na stadijonu postavijo spredaj. S\. spoved naj verniki opravijo po možnosti žo prej. Po sv. maši bo govoril g. župnik m pisatelj F. S. Finžgar.
Popoldne ob t bo govor prevzv. g. škofu, nato .slovesna procesija z Najsvetejšim, darovanje, pete litanije, posvetitev Sicu Jez., zahvalna pesem in blagoslov.
Red procesije bo sledeči: I. križ, 2. Moščan-sku šola. 3. Bandero sv. Uešnj. Telesu, 4. šent-petersku šola. 5. Dečki Sa L mlad. doma, 6. Ora-torijanci z Rakovnika, 7. Deški Marijin vrtec, 8. Dekliški Mar. vrtec, '). Gojenci Sal. zavoda na Rakovniku. H), šeutpetersko bandero, II. 1. godba, 12. Fantje Sulcz. mlad. <lomu iu z Rakovnika, 13. Fantovske kongregacije, 14. Skavti. 15. šmartinsko bandero, 16. Pevsko društvo »Skrjunček«, 17. Moške organizacije, is. Ženske organizacije. I'). Črno oblečene ženske s svečami. 20. Re<lovnice, JI. štepnnjsko bandero. 22. Belo oblečeni dečki, 23. Belo oble-
čene deklicc. 24. Narodna noša, 23. II. godba, 26. Križarji, 27. Klarice, 28. Otročiči s cvetjem. 29. Pevski zbor salezijanskih bogoslovccv, 30. Duhovščino, 31. Prevzvišeni z Najsvetejšim, 32. Občinski odbor in event. zastopniki drugih oblasti, 33. Kongresni odbor s svečami, 34. Častniki iu podčastniki. 33. Zveza bojevnikov iz svetovne vojne. 36. III godba, 37. Gasilci. 38. Tonmčevsko bandero. 39. Meščanski pevci, 40. Možje a) s svečami, b) brez sveč, 41. Bizo-viško bandero, 42. IV. godba, 43, Ženske a) s svečami, b) brez sveč.
Na stadijonu bodo popoldni: postavljene tablice /. napisi posameznih .skupin, ila se bo vsak vedel kani postaviti. Mali otročiči naj po-popohlne nc pridejo na stadijon. marveč \ gledališko dvorano Šale/, mlad. doni«. Sveče zu procesijo se dobe v Sni. mlad. (lomu. Skupine, ki se pripeljejo /. vozovi, lahko vozove in konje spravijo pri g. J. Orožnni v Prcdovičcvi ulici v Mostah.
člani Križanske moške kongregacije se vabijo. da se v čini večjem številu udeleže evlio-ristiene procesije v nedeljo popoldne v Mostah. Zbiralno se ob pol 4 pri društveni zastavi nu telovudišču zu Mladinskim domom.
3leim §ам$ек zgubljen v
Studenec pri Sevnici, 14. junija.
Dno 10. 1. m. so šli otroci v gozd po jagode. Med njimi je bil tudi otrok Tomažina Jožefa. Otroci so fantička napodili iz gozdu domov, sami so se pa vrnili šele opoldne. Tomažinovcga fantka pa ni bilo nikjer. S strahom so starši alarmirali gasilno društvo, ki je takoj pričelo iskati. Med iskanjem so padale velike plohe dežja, sele po dvadnevneni napornem iskanju se je |»osrečilo izslediti otroka v nekem grmovju. Našli so gu prav listi otroci, ki eo ga bili izgubili.
Kohamisif vesel svobode
Ljubljana, 16. junija.
Pred malini senatom i uski emigrant. V Rusiji absolvent gimnazije. V emigraciji nesrečnik, udan sprva kokainu, pozneje alkoholu in tatvinam. 1'red dnevi, 19. maja, je prestal daljšo zaporno kazen. Ko je bil svoboden, je že segel po tujem gramofonu. Sam je sodnikom povedal: Vesel sem bil svobode. Imel sem 30 Din v žepu. Zapil sem jih. Kuj sem delal, ne vem. Poprej sem bil udan kokainu. Gospod predsednik, ne vem, kuko je bilo. Zjutraj sem se znašel v zaporu, lies sem pil iz veselja, da sem bil na svobodi." Rus Saša O. je ukradel gramofon gostilničarki Sofiji Potočnikovi. Vreden je bil 1400 Din. Dobila ga je nazaj. Saša pa je bil obsojen na dva meseca strogega zaporu. Bil je zadovoljen. ^^^^i—т-~~~r™"~—
!'"'' _ Pri moinjnh prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, migljanju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, ncvolji do dela povzroči naravna »Franz Joseiova« grenčica od-
p^^cl^nolajš^k^miob^k^^^^^^^^^^^
Koledar
Sobota, 17. junija: Adolf, škof,
Novi grobovi
+ V Ljubljani je umrl v visoki starosti 85 let gospa Frančiška Černe. Pogreb bo v soboto ob 4 popoldne. Bog ji daj večni mir in pokoil Žalujočim hčerkam naše iskreno sožalje!
Osebne vesti
—	Izpit je napravil za akt. in rez. nižjega voj, tehn. uradnika II. razr. v mornarici nižji voj. tehn, uradnik III. razr. Matija Les.
_ Odlikovan je z zlato kolajno za vestno vršenje službe peh. narednik-vodnik I. razr. v pokoju Ivan Ivanuša.
= Upokojen je na lastno prošnjo peh. kap. I. razr. Rudolf Juvanc.
—	Imenovan je za vršilca dolžnosti poveljnika monitorja »Sava« poročnik bojnega broda I. razr, Teodor Vrbic.
—	Poroka. V župni cerkvi na Vranskem sta se poročila gdč. Vida Florijan, hčerka ugledne družine iz Prapreč, in gosp. Franc Verbovšek, pod-preglednik fin. kontrole na Vranskem, Bilo srečno!
hvaležnejše delo kot v mestu kje. Mesto je vsega prenasičeno. Komaj s cirkuško reklamo pripravljena prireditev ga dvigne iz mrtvila. Ne vem, kako bi se mesto obneslo, če bi se bilo treba z lojtrskim vozom, tri ure daleč, v slabem vremenu pripeljati na koncert, kot smo to imeli priliko videti v Ribnici. Brez dvoma bo Glasbena Matica po dobljenih izkušnjah tudi v tej smeri usmerila svoje delovanje in od bogato obložene mize deželi darovala vsaj nekaj drobtinic — končno je pripomogla k uspehu tudi izredno akustična ribniška cerkev.»or je stal v presbiteriju, kjer ni bilo treba šteJM s j>ro-storom; pri deljenih zborih sta bila postavljena dva zbora na stranskih korih. Spored koncerta je bil isti kot v ljubljanski stolnici, le da je bil celotni vtis radi naštetih okoliščin še globlji. Podpisani sem med odmori zaigTal na orgle tri skladbe skladateljev Frescobaldija, Bdhma in Pachelbela, ki so po času in še bolj po duhu Gallusovi dobi precej blizu. Goršičeve, ravno 60 let stare orgle, so mogočne, v primeri z modernimi orglami pa seveda tehnično zaostale in neokretne. Vendar so proti pričakovanju še dosti dobro odgovarjale.
M. Tome.
»Dom in svet«, Nova knjiga I., št. 5 se bo začel razpošiljati naročnikom v začetku prihodnjega tedna. Prinaša naslednjo vsebino: f Andrej Kalan (France Koblar) — Religioznost ali konfesionalnost (Stanko Gogala) — Idila v Sopotih (Ivan Pregelj) — Na gori — Prestop iz kroga — Dvogovor (Miran Jarc) — Vetajenje (Jože Kastelic) — Krvaveče rane (France Bevk) — 0 časnikarski slovenščini — Anton bBreznik) — France Kidrič: Zgodovina slovenskega slovstva (Anton Slodnjak) — Božidar Jakac: Odmevi Rdeče zemlje (Frst) — Louis Adamič: Smeh v džungli (dr. J. Šile) — G. K. Chesterton: Grehi princa Saradina (dr, J. Šile) — Iz sodobnega srbsko-hrvatskega književnega življenja (Tine Debeljnk) — Papini o Dantejevi sodobnosti (Silvester Škcrl) — XI. kongres Penklubov (France Stelè).
Ostale vcsfi
—	Kalehetski sestanek v dvorcni Jugoslovanske tiskarne dne 19. juniju o petih popoldne. Predmet: O uvajanju recitirane maše v šolah. — Naša udeležba pri zagrebških katehetskih konferencah. Kdor bi se ne mogel udeležiti našega sestanka v ponedeljek, pa se želi priglasiti za Zagreb, naj ka-iehetskemu društvu to sporoči vsaj do torka. Pripravni odbor v Zagrebu prosi priglasitev vsaj 15 dni pred začetkom konferenc.
—	Drž. realna gimnazija v Novem mestu. Vsled pokrajinskega zleta Sokola kraljevine Jugoslavije se zaključi šolsko leto že 24. junija. Vsa navodila, izdana za Vidov dan, veljajo za 24. junij. Sprejemni izpiti za vpis v I. razred se bodo vršili dne 26. junija. Prošnje, kolkovane s 5 Din, se vložijo pri ravnateljstvu od 20. do 23. junija. Prošnji je treba priložiti krstni list in šolski izkaz.
—	Romanje »Svete vojske« na Trsat je prav lepo uspelo. S posebnim vlakom se je pripeljalo 750 romarjev, ki so se zbrali ob 9 k večerni pobož-nosti v Marijinem svetišču na Trsatu. Na prižnico je stopil duhovni vodja »Svete vojske« msgr. Viktor Steska in v lepem pozdravnem govoru o sv. Družini vzpodbujal romarje naj zaneso s Trsata — kjer je bila hišica sv. Družine — v naše družine onega duha, ki je vladal v sv. Družini. Sledile so pete litanije Matere božje, nakar so se romarji razšli. V nedeljo je ob pol 6 govor P. V. Vrtovec. Sledila je slovesna sv. maša z asistenco. Hrvatskim romarjem s Klanjca in Dubrave je ob 7 pridigal g. kaplan Sunčič iz Rogaške Slatine in opravil za nje sv, mašo. Ob 8 je imel inonsignor Steska zopet slovensko pridigo in Tomarsko sv. mašo, ob 10 pa so opravili domači oo. frančiškani slovesno sv, mašo v staroslovenskem jeziku, kar je bilo za mnoge naše ljudi nekaj posebnega. Ob 9 je bilo treznostno zborovanje v samostanski dvorani. Po pozdravnem nagovoru monsign. Steske sta govorila še g. kaplan Sunčič in tajnik »Svete vojske« Franc de Cecco. Popoldne ob 2 je med petjem živahno razpoloženih romarjev odplula ladja »Kosovo« z romarji proti Omišlju. Po petih litanijah je imel tu poslovilni govor p. Vrtovec.
—	V »Službenih novinah« št. 131 od 14. t. m. je objavljena »Uredba o kontroliranju izdelkov od zlata, srebra in platina«. Uredba se ne nanaša na zlate, srebrne in platinaste predmete, ki so v privatni uporabi in sicer tako dolgo, dokler jih privatnik ne namerava prodati.
PRI OMOTICI, SLABOSTI, BLJUVANJU
razgalite prsa, nadrgnite ista z volneno, v »ALGI« namočeno ruto, dalje čelo, senca, nosnice in tilnik, nato dobro vdihavajte »ALGO« iz steklenice ali z rutice. Počutek svežine Vas bo takoj okrepil. »ALGA« sc dobiva povsod i steklenica Din 14.—.
—	Nove telefonske proge. Ministrstvo za promet je dovolilo, da se otvori telefonski promet na progi Tržič z vsemi mesti v Švici (6.60 zl. fr.) in Štore—Dunaj (3.45 zl. fr.). V oklepajih označeni znesek je pristojbina za tri minutni pogovor.
—	Strela. Z Vranskega poročajo: V zadnjem času se pri nas večkrat ponavljajo nevihte. Tako je bilo tudi v torek popoldne. Med hudim gromom in bliskom je udarila strela v poslopje ljudske šole, takoj nato pa še v poslopje okrajnega sodišča na Vranskem. Napravila ni nobene škode, ker je na obeh poslopjih napeljan strelovod.
—	Občinske zadeve, Z odlokom kraljevske banske uprave 7. dne 6. junija 1933 so bili na Vranskem razrešeni mesta občinskih odbornikov sledeči dosedanji odborniki gg. Gorič Konrad, posestnik in kovaški mojster, Stancer Ivan, posestnik, gostilničar in pekovski mojster oba z Vranskega, 1er Zupan Ivan, posestnik na Ločici pri Vranskem. Ker je pred kratkim umrl tudi Brezovšek Ernest, trgovec na Vranskem, je sedaj banska uprava v Ljubljani imenovala sledeče štiri nove odbornike: Dr. Jožeta Gračnerja, odvetnika, Pungartnika Ivana, posestnika, Vrankarja Ivana, usnjarskega mojstra, vsi z Vranskega ter Ferdinanda Orožima, posestnika in gostilničarja na Ločici pri Vranskem.
—	Pojasnilo, Podpisani Vincenc Golmajer, železničar v Zidanem mostu, izjavljam, da nisem v nikakem sorodstvu z Marijo Golmajer z Golnika. — Vincenc Golmajer s, r.
—	»... Imam eno edino obleko, še ta je tako rekoč v stanju razpadanja, in niti enega drugega dela oblačila, da bi se preoblekel bodisi za delavnik bodisi za praznik. Ker mi v sedanji obleki kmalu ne bo več mogoče hoditi med ljudi, zato prosim... podporo 350—400 Din, da bi se lahko dostojno oblekel. Od doma ne dobivam nikake podpore ... Študiram zgolj s pomočjo posojil...« — Tako prošnjo smo dobili pred kratkim. Sedaj čakamo, da dobimo pomoč v denarju ali obleki in ustrežemo prošnji. Naš naslov je: Vincencijeva konferenca za akademike, Ljubljana, Streliška ulica št. 12/11, Cek. račun št. 15.838,
—	Sv. Križ pri Kostanjevici. Na tukajšnji šoli bo v nedeljo, 18. junija, razstava deških in dekliških ročnih del, rizb in pismenih izdelkov. Razstava bo odprta cel dan. Vabljeni vsi, ki ce zanimate za napredek naših otrok.
—	Centralna zadruga jugoslovanskih avtorjev, sekcija Ljubljana, javlja slovenskim skladateljem in vsem, ki imajo posla z avtorskim pravom, da je premestila svoje uradne prostore v nebotičnik, III. nadstropje, soba št. 306, kier začno poslovati z dnem I. julija t. 1. — L. M. Škcrjanc.
—	Prostovoljno gasilno društvo v Dolnji Lendavi proslavi letos dne 28. in 29. junija 60 letnico svojega obstoja. Vabijo se vsi prijatelji gasilstva, da obiščejo to važno prireditev društva, ki je s svojo požrtvovalnostjo dosegla svoj višek in je v tehničnem oziru najmoderneje opremljeno društvo. Po prevratu je bila za časa komunizma oprema društva popolnoma uničena. Od takrat je društvo zelo napredovalo in danes razpolaga že z najmodernejšimi gasilnimi pripravami. Lela 1930 si je nabavilo dvokolno motorno brizgalno, leta 1931 si je nabavilo gasilski avto s 14 sedeži, leta 1932 pa ročno motorno brizgalno in društveno zastavo, ki bo blagoslovljena ob priliki proslave 60 letnice. Za gasilska društva polovična vožnja dovoljena!
—	Pri zaprtju, motenju prebave, gore-čici, navalu krvi, glavobolu, splošnem sla-
bopočutju vzemi na tešče kozarec naravne Franz-Josef«-grenčice. — Po izkušnjah na klinikah za notranje bolezni je »Franz-Jo-scf«-voda zelo dobrodejno odvajalno sredstvo. »Franz-Josel«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Mednarodni lutkarski kongres bo v Ljubljani 4. in 5. julija. Kongresa se bodo udeležili delegati iz Češkoslovaške, Romunije, Francije, Amerike, Estonske itd. Pred kongresom bo od 30. junija do 3. julija informativen lutkarski tečaj, ki sc ; ga lahko udeleži vsakdo. Informacije daje g. Lojze ; Počivavnik, Ljubljana, Rcsljeva cesta 28.
—	Prodaja lesa. Ravnateljstvo za šume v Ljubljani proda na prvi primerni licitaciji večjo količino i lesa. Licitacija bo 14. julija t. 1. ob 11 na Bleiwei- i sovi cesti št. 1.
—	Za brezposelnega očeta v Kočevju so še darovali: zdravnik dr. Fr. Debcvec Din 100 neimenovana gospa Din 50, g. Fr. neimenovan, St. Janž na Dr. p., Din 20; po mariborskem uredništvu »Slovenca« je darovala 100 Din rodbina Vrabl v Mariboru. — Bog plačaj!
—	Čebelarjem! Uspeh čebelarstva ni odvisen samo od dobre letine, odvisen je v veliki meri tudi od znanja, katerega si je pridobil čebelar potom knjig ali izkušenj. Posebno vsem začetnikom priporočamo knjigo: Popolni nauk o čebelarstvu. III. izdaja, od našega čebelarskega mojstra Aniona Janša. Knjiga ima veliko slik in obdelava v posebnem oddelku Žnideršičev (A.-Ž.) panj. Knjiga vsebuje vsa opravila, katera pridejo pri čebelarstvu v poštev, ob vsakem letnem času in vsaki priliki. Ima 134 strani in stane Din 24. Onim pa, ki čcbelarijo v Žnideršičevih panjih, priporočamo knjigo: Naš panj. Ta obsega popis in praktičen na-vod, kako naj čebelarimo v njem. Po lastnih izkušnjah za slovenske čebelarje priredil A. Žnider-
i šič, pojasnjeno s 107 podobami med besedilom. Cena nevezani knjigi Din 35, vezani Din 40. Obe jc založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
—	«Težka je današnja kriza.« To se čuje vsak dan. Delaven človek pa vendar gleda na to, da obvlada lo ekonomsko težkočo ter dela več kot jc delal nekdaj. To delo pa je naporno tako fizično kakor tudi duševno. Intenzivno delo in zopet delo brez odmora dostikrat povzroči razna obolenja živčnega sistema kot n. pr. migrena, glavobol in ncuralgija. Pyramidon tablete so izvrstno sredstvo proti sličnim boleznim. Poznane so že nekaj desetletij po celem svetu in njih učinek je pri zgoraj imenovanih boleznih vedno enako dober in nenad-kriljiv. Morale bi biti v vsaki hišni apoteki. Pazite na potvarjanja in zahtevajte vedno originalne zavitke, ki imajo kakor tudi tablete same varstveno znamko »Bayer-jev« križ.
—	Adresar mesta Ljubljane. Uprava Adresar-ja obvešča vse interesente, da popravkov za abecedni del prebivalstva več nc sprejema, ker je ta del že dotiskan. Popravki so mogoči deloma samo šc v strokovnem delu ter naj se dostavljajo v tiskarno »Grafika«, Ljubljana, Resljeva c. 4.
—	Slovenci, ki potujete v Zagreb, no pozabile obiskati slovensko gostilno Vladimir černe, Radi-čeva ulica št. 1 (u dvorišču) tik Jelačičevega trga.
Sklepi seje magistratnega gremtfa
Ljubljana, 10. junija.
Danes popoldno se je vršila seva nuigistratnega gremlja, pri kateri so se razpravljalo sledeče zadeve:
Odkloni so prošnja Novak Justine za postavitev trafIBnegfi kioska na koncu dolenjskega mostu v bližini Češnovarjeve gostilne. — Svojočasna jahal-nica pri Nušakovi vojašnici v Trnovem so bo oddala v nojem z.i društvene namene trnovskega prosvetnega društva, pevskega društva in Sokola II Društva nameravajo iz, jahalnice napravili prosvetni dom, ako se tehnično in finančno izkaže, da je še možna adaptacija tega poslopja v društveno namene. — Razpravljalo so je o premestitvi trnovskega otroškega vrtca iz Dolenčevo hišo v mestno, v Gradaški ulici 18. Odpovedali naj bi so stanovanjski prostori nekaterim strankam v tej hiši, da bi nn ta način otroški vrtec imel tamkaj prostore. Ker pa je sedanji hišni gospodar znižat najemnino za otroški vrtec, ostane v Dolenčevi hiši. — Uredi se dnevno zavetišče jiri Sv. Jakobu ter so z društvom Mladinski dom napravi daljša zakupna pogodba, ker bo mestna občina preuredila prostore na lastne stroške. Najemnina bo znašala za prva leta po 500 Din, za naslednja leta po 700 Din mesečno. Nadalje se jo razpravljalo o sprejemu raznih prošenj zu podelitev meščanstvu ter o tem, kako bi se nekaterim zaslužnim in splošno znanim občanom podelila meščanska čast. Vendar ho o lom sklepal mestni občinski svet. — Za napravo nove barake v počitniški koloniji nu Mednem so votira iz dohodkov tombolo znesek 15.000 Din, s katerim se omogoči sprejeti najnižjo ponudbo za napravo novo barake. Delo dobi tesarski mojster Martine za znesek 42 tisoč, dinarjev.
Sledečim prosilcem se podelijo stavbna dovoljenja: Ivanu Jarcu za postavitev provizorične ograje ob zasebni poti na svoji parceli vzhodno Ple-toršnikove ulice; Katarini Bergant za prizidek in adaptacijo hiše v Janševi ulici; Ivanu Bulcu za gradnjo kozolca ob Jurčkovi poli; Ljubici Kurent za grudnjo enonadstropne hiše na parceli ob poli v Rožno dolino in Kocijanovi ulici; Frančiški Ko-cutar hišo v Beljaški ulici; Ljudmili Gomilšek za enonadstropno hišo na vogalu Groharjeve in Do-brinove ulice tik prod novim trnovskim mostom; Karloti Varda za prizidek ob njeni vili nad Kar-lovško cesto. — Odklonijo so prošnje raznih hišnih posestnikov, da bi jim mestna občina izvršila fasado na hišah proti naknadnemu plačilu stroškov v obrokih.
Uporabna dovoljenja dobijo: Pavla Pleterski zu hišni prizidek v Korytkovi ulici, Lovro Cini-perman za prizidek pekarske delavnice v svoji hiši na Šmartinski cesti, dr. Vito Lavrič za pritlični hišni prizidek na dvorišču v Karadžičevi ulici, Josiplna Hrovat za ononadstropni prizidek ob njeni hiši v Herbersteinovi ulici, Miroslav Aleš za svojo hišo v Soški ulici, Martin Štibernik za pritlično hišo na Mivki, Josip Toni, mesarski mojster, z.a enonadstropno hišo na Domobranski oosti. Julij Pahor za enonadstropno stanovanjsko vilo v Škrabčevi ulici, Jakob Antloga za enonadstropno stanovanjsko hišo na vogalu Verstovškove iu Itaj-drihove ulice.
Maribor
— j»'»1» ».
Ljubljanske osnovne šole ob koncu èeSa
Ljubljana, 16. junija.
Učenci in učenke osnovnih šol so danes hiteli praznično oblečeni v šole. Mnogi z veseljem, drugi z grenkobo, ker so se zavedali, da niso izpolnili svojih šolarskih dolžnosti. Ljubljanske osnovne šolo so žo danes zaključilo šolsko leto najprej z zahvalno mašo po raznih cerkvah, pozneje pu v šolah s primerno vidovdansko proslavo. Tudi meščanske šolo so danes končale s poukom.
Uspehi na osnovnih šolih so v mnogem oziiru zadovoljivi, toda mnogo jo na ljubljanskih šolali ovir in nedostatkov, ki otežkočajo večji napredek. Ljubljana razpolaga' lc z 8 mestnimi šolami in 5 zasebnimi zgradbami za osnovne šole. Na mestnih osnovnih Solili pa so nameščene tudi meščanske šole, ki so bilo olvorjene šele po prevratu in ni bilo zanje drugod prostoru. Za šolstvo je bilo kljub naraščajočemu prebivalstvu, — saj Ljubljana Meje žo nad 00.000 prebivalcev —, prav malo storilo. Večno krize »o temu vzrok. Ker je bil napredek osnovnega šolstva močno oviran, jo pač bila posledica, da sc je moral vršiti deljen dopoldanski in popoldanski pouk v neprezračenih sobah. Že mnogokrat so pedagogi in drugi faktorji ugotovili, da razpolagajo vse ljubljanske osnovno šole .t pičlim, prcinulim številom modernih šolskih sob in drugih zu šolo potrebnih prostorov. So šole, kjer so najmanjši kabineti bili spremenjeni v učilnice, pa tudi šole, kjer je nameščenih po več šol, tako na Cojzovem grabnu kar tri, namreč poleg osnovne šo manjšinska iu pomožna šola zu duševno zaostale učence.
Osnovno šolstvo prihaja prav v kritičen |>olo-žaj in sta nujno potrebni najmanj dve novi šoli, tako deška zu Bežigradom in dekliška za severovzhodno periferijo mesta. Potrebna pa je ludi obnova dosedanjih šol.
šolski obisk jo bil letos prav zadovoljiv, znašal je 95.5 odstotkov, lo 4.5 odstotkov šolarjev jo bilo odsotnih, večinoma zaradi bolezni. Na 11 državnih cenovnih šolah je bilo letos 3251 šolskih otrok (IC07 učencev in 1284 učenk), ki so bili nameščeni v 102 razredih. Tri zasebne šole (deška v Marija-nišču 1er dekliški v Lichtcnthurnu in pri uršulin-kah) so imelo skupno 19 razredov, kjer jc bilo 227 učencev in 621 učenk. Skupno je bilo nn 14 osnovnih šolah s 121 razredi 4099 šolskih otrok. Število šolarjev jo napram lani padlo za 62.. Povprečno jo prišlo na razred 3-1, so pu tudi razredi, kjer jo bilo nad 50 učencev in so tudi talri, kjer je bilo samo 20 otrok.
Po državljanstvu je bilo 4016 Jugoslovanov, 5 Čehoslovakov. 1 Rus, 76 Nemcev (manjšinska šola na Grabnu) in 1 Španec. Po veri 1024 rimokato-likov, 60 pravoslavnih, (evangelijskih, 1 čehohusit, 2 muslimana in 5 Židov.
□	Smrt v vodi. Pri postaji Sv. Lovrcnc nn Pohorju je našel brodor Bobič v Dravi truplo neznane utopljenke. Telo je bilo žo napol razpadlo ter se ni dalo ugotoviti, od kod gu je Drava prinesla. Pokopali so jo na pokopališču pri. Mariji v Puščavi.
□	Pravcati živ-žav je večer večerom na unionski verandi: rokoborbe profcsionalov! Zlasti odkar sc jc pojavil nevarni črnce 'lom Saycr. ki ga na veak korak spremljajo množice mariborske dccc, je iz večera na večer vedno več ljudi. V četrtek zvečer so .sc najprej \ neodločnem srečanju preizkusili Mileusnič. prvak Jugoslavije in češki lev Mrna. potem črnec Toni Savcr in prvak Nemčije Sclnvarzbnuer.
V	odločilni borbi pn ste sc skoraj celo uro borila prvak Ogerske Bogncr in ruski »medvede Girilov. Končno jc radi svoje tehnične nadmoči zmagal Bogncr.
□	Otrok utonil. Usodna, smrtna nesreča se je pripetila na Telovo opoldne na Ptujski cesti št. 4. n« Tcznu. Ko je šla mati klicat pet in pol letnega Alojza Punčnlm k obedu, ni bilo dečka nik jer, dasi se je malo poprej igral na dvorišču.
V	zli slutnji je pogledala v nepokrito betonsko jamo, napolnjeno z vodo 1er našla svojega sinčka. ki se jc vtopil v poldrugi meter globoki vodi.
П Tribuna se jc zrušila. Sredi najzanimivejše motorne dirke se je nn Telovo na tezen-skem dirkališču zrušila s hudim ropotom tribuna za glcdalcc. Med vikom in krikom so se prestrašeni ljudje pobirali in motali iz desk ter otipavali svojo kosti. Zahtevala je nesreča tudi nekaj žrtev, toda le lažje poškodovanih.
□	Požigal, ker ga niso marali zn zeta. Pred malim senatom jo bil včeraj obsojen " letni posestnik Franc Žnidarič i/. Spodnje Korene, obdolžen, da je dne 16. more« t. I. zanetil požar pri posestniku Jožefu âtoberju. Pogorela jo stiskalnica in gospodarsko poslopje ter znaša škoda 11.000 Din. Poži(f jc izvršil v jezi, ker r;u štoberjevi niso marali za zeta. Usodne noči je prišel pod okno štoberjeve hčerke, pa ga jc očo Štobcr nagnal s palico. Ves jezen je stopil nato k stiskalnici 1er zažgal streho. Pred sodniki je dejanje tajil, priče pa so njegov zagovor zavrgle. Bil jc obsojen na 4 leta robije in 4 leta izgube častnih pravic.
Jesenice
Nevihta. V torek popoldne je biki nad Jesenicami huda nevihta. Treščilo je v električno naprave in napravilo precej škode. Strela je udarila tudi na Jiivorniku v hišo skozi dimnik v kuhinjo ter tam vrgla ob tla tov. delavca Mlakarja, ki je lvl vsled strele tako omamljen, da se celo uro ni zavedel. Odbilo je skoro polovico dimnika.
Starši, ne zamudite drevi lope pobožnosli v župni cerkvi. Pridigal bo slolni vikar g. Košmerli.
nn M» v
Ime
Procesija presv. R. Telesu je potekla ob ugodnem vremenu v najlepšem redu. Kmalu )x> procesiji pa so so zgrnili temni oblaki, ki so prinesli krutkotrujcu mi I i v pomeša u s so-drgo. Vse ulico so bile v trenutku preplavljene Na planine odhajajo naši plonšurji / živino Njim sledijo veseli turisti. Na Kofcah bo prihodnji dve nedelji 18. in 25. t. m. preskrbljeno /a sv. mašo, ki 1>o ob 10. Vse gp. duhovnike, ki nameravajo obiskati v juliju in avgustu Kof-eo in tam ostati ob nedel jah, prosi župni urad v Tržiču, da svoj prihod vsaj ieden dni prej sjioroče, dn bo lahko uredil službo božjo na Kofcah.
S fotografsko torbo po Avstriji
Položaj v Avstriji je tako napet, da je moral kancler dr. Dollfuss zapustiti začasno gospodarsko konferenco v Londonu in se z letalom vrniti na Dunaj. Ves tisk, razen vsenemškega in narodno-socialističnega zahteva, naj vlada energično izvede boj proti Hitlerjevim pristašem in če treba tudi proglasi obsedno stanje. Javnost je prepričana, da se atentati izvršujejo na ukaz iz Nemčije, ker se vsi atentati napravijo vedno po istem sistemu in v podobnih okoliščinah. Hitlerjevci hočejo z bombnimi atentati zbuditi pred inozemstvom vtis, da ne
more Dollfussova vlada ohraniti v državi miru. Čeprav eo za dr. Dollfuesom simpatije vseh sosednih držav kakor tudi svetovne javinosti, je vendar nijegov boj silno težak, ker se hitlerjevci ne ustavijo pred nobenim sredstvom, o katerem sodijo, da bo učinkovalo. Od izida tega boja je odvisna usoda nove avstrijske države. Verjetno je, da pride v najkrajšem času do sodelovanja med krščanskimi socialci in sooialisti, ker je v interesu obojih, da se pruska železna pest ne uveljavi na Dunaju.
Že zunanjost vojskovodij taborov, ki sta si napovedala v Avstriji boj do skrajnosti, odkriva, kakšna sredstva uporablja v borbi prvi in kakšna drugi. Kancler Dollfuss in krajevni načelnik Hitlerjeve
stranke v Avstriji g. Fraenfeld.
Sv. oče je na praznik Sv. Trojice posvetil pet azijskih škofov domačinov. Na sliki škofje, ki so zbrani okoli kardinala Fumasonija (v sredi s kardinalskim klobukom v roki).
Prokletsîvo svetlozelenega diamanta
Radi nemirov, ki so jih izzvali hitlerjevci, je moralo nastopiti vojaštvo v polni opravi in oboroženi
6 strojnimi puškami.
Po bombnem atentatu na židovsko trgovino
Prva slika o bombnih atentatih na Dunaju. V trgovino židovskega zlatarja v Meidlingu so vrgli hitlerjevci bombo. Pri tem sta bili ubiti dve osebi in nekaj ranjenih. Na sliki opaziš ministra za javno varnost majorja Feya, ki se razgovarja s policijskim predsednikom dr. Seydlom.
Posestnica največjega diamanta na svetu, ki ga imenujejo tudi velikega mogula, namerava zastaviti to izredno vrednost, da bi lahko rešila svoj list »Washington Post«. S posojilom, ki bi ga prejela proti zastavi, bi rada rešila list iz finančnih težkoč in ga s tem ohranila svoji družini. Radi te vesti je svet zopet postal pozorem na zgodovino tega dragulja, o katerem gre glas, da je vselej prizadel zlo tistim, ki so ga imeli.
Diamant, ki je poleg »Orlova, Regenta in Ko-hinorja« eden največjih na svetu, tehta 280 ka-ratov. Njegovo vrednost cenijo na 120 milijonov dolarjev. Diamant oddaja čudovito modro svetlobo, kakor tako zvani zeleni diamant, ki ga hranijo v Draždanih in ki je slaven prav po svoji svetlo-zeleni barvi. Mogula je nosil na svojih prsih indijski malik Prama Sita, ki je bil postavljen v neki tempelj. Za časa Ludvika XIV. se je posrečilo francoskemu pustolovcu Tavernierju ugTabiti diamant in ga spraviti na Angleško. Ludviik XIV. je z grožnjami izvabil diamant iz rotk Tavernierja. Poslej se zgodovina diamanta tako zapleta, kakor da bi se nad njim izpolnila kletev indijskega ma-lika Prama Sita. Kdorkoli ga je dobil v roke, ta je bil gotovo nesrečen.
Ko se je Tavernier zopet podal v Indijo, so ga tam raztrgali tigri. Madame de Montespan, ki se je z njim podala na dvorni ples, je prišla v nemilost pri kralju. Ludviku XIV. so 9e vsa podjetja ponesrečila, vodil je nesrečne vojne in umrl za hudo boleznijo. Znana je tudi tragična usoda kraljice Marije Antoniete, ki je rada noe i la dragulj. Po francoski revoluciji se je znašel diamant v Amsterdamu. Kupil ga je neki zlatar; toda tega je oropal lastni sin in ta je zopet žalostno končal svoje življenje v neki dogodivščini. Naslednji posestnik diamanta je skušal na vsaik način prodati ga, a ga ni mogel in je umrl zaradi stiske. Po dolgih ovinkih je kamen prišel v roke bankirja Hopea, ki je kmalu nato umrl in zapustil diamant
svojemu sinu. Sina je kmalu zapustila njegova žena. Hope je prodal kamen poljskemu grofu Ponjatowskemu, ki je v operi iz ljubosumnosti ustrelil svojo zaročenko. Iz maščevanja je bil Ponja-towski sam ustreljen. Hope med tem časom še ni prejel denarja za diamant ter je izvršil samoumor zaradi finančnih težkoč.
Nato je prišel diamant v posest turškega sultana Abdul Ilamida. Prodajalec, diamanta se je ponesrečil še isti dan z vso družino, treščil je namreč z vozom v nek prepad. Sultanov zaikladni minister je kmalu nato ugrabil diamant in zbežal. Ujeli so gia in vrgli v ječo, kjer je znorel in umrl. Nato je sultan daroval diamant svojemu zaupniku Kulubu. Tega so našli drugi dan zadušenega. Nekaj mesecev za tem je izbruhnil mladoturški upor in sultan je zgubil prestol in svobodo.
Diamant je nato potoval v Ameriko, kjer so ga na nepojasnjen način odkrhnili za eno tretjino. Tu ga je nekega dne videla gospa Mac Lean, žena milijarderja, ki ga je hotela na vsak način imeti. Mož se je nakupu upiral, a končno se je le vdal in diamant kupil. Plačal je zanj okoli 16 milijonov dinarjev. Milijarder Mac Lean je zlatarju pri nakupu stavil pogoj, da bo kupčijo ob prvi nesreči, ki ga doleti, razveljavil in vrnil diamant zlatarju. Gospa Mac l^eanova si je nadela diamant pri nekom diplomatskem sprejemu. Njegova svetloba je kar očarala navzočne. Nekaj dni nato je njen sinček končal življenje pod avtomobilom. Ta dogodek je tako pretresel nesrečnega očeta, da je pričel sovražiti lastno ženo in se je končno tudi ločil od nje.
Posebno ženski ameriški svet je radoveden, kako se bo zdaj zaključila zgodovina diamanta, ki je v rokah lastnice lista »Washington Post«. To je dejansiko že zadela nesreča; kajti »Washington Post« hira. Nevarnost je, da bo marsikateri bravee, ki srečno dospe do tega stavka, postal babjeveren.
Vstal je „evangelistu
Iz mesta Focsani v Romuniji poročajo o zanimivem dogodku verske blaznosti. V mestu se je pojavil človek, ki se je izdajal za evangelista. Prepričal je kmeta S. Muha iz vasi Padureni, da ga on lahko spravi v neposreden stik z Bogom. Toda Muha in njegova družina morajo živeti en mesec spokorno in med tem časom brati samo svete knjige. Muha je z vso svojo družino to tudi spolnil. On in vsi člani družine so brali svete knjige. Po dobrem tednu je vsa družina pričela dajati znamenja blaznosti. Muha je s svojo družino pričel podirati hišo, nato je pobil vso domačo živino in ee začel tako bičati, da bi bil kmalu izkrvaveL Morali so nastopiti orožniki, ki so vso družino prepeljali v norišnico v Foscani. »Evangelista« so seveda zaprli.
350 sekt
Zadnje ljudsko štetje v Kanadi je prineslo zanimive podatke tudi v verskem pogledu. Dognano je bilo, da je v Kanadi največ katoličanov, njihovo število znaša 4 milijone in pol. Številke so zbudile posebno pozornost tudi v kolikor zadevajo druge veroizpovedi in zablode. Pokazalo se je, da je v Kanadi 350 verskih sekt
Molk starih prerokov
Nekega dne je dejal Mohamed svojim prijateljem: »Če bi vedeli, kar jaz vem, bd se malo smejali in veliko jokali.« Morda najgloblja beseda, kar jih je izgovoril bivši velblodar. In lahko bi jo ponavljali vsi, kateri so veliko živeli, mislili in se učili. Morda zato stari preroki in stari modrijani proti koncu umolknejo in vedno manj govore in pišejo. Nu noben drug način ne morejo pokazati ljubezni do ljudi kakor z molčanjem. Papiai)
Na telovo je poteklo 90 let, odkar se je rodil Edvard Grieg, slavni skladatelj.
Poganski učitelj poučuje katekizem
V pogorju južne Kitajske živi mnogoštevilna družina s šoloobveznimi otroki. Ker tam blizu ni nobene krščanske šole, je družina prosila domačega učitelja pogana, da bi otroke poučeval v katekizmu. Učitelj je prošnji ugodil in otroke tako dobro naučil katekizma, da se je misijonar, ki je nedavno obiskal družino, čudil znanju katekizma, ki so ga pokazali otroci. Zanimiv znak verske strpnosti v poganski deželi I
Avstrijska vlada ie dala nalog, naj policija zasede rjavo hiišo^ v Inomostu. Policija je s pomočjo
Heimwehra naloc tudi izvrtiLa.
Poslanec Theo Habicht, deželni nadzornik Hitlerjeve stranke za Avstrijo (levo) je bil aretiran.
Tiskovni ataše avstrijskega poslaništva v Berlinu dr. Wass»rbiick je prejel nalog, da mora zapustiti N«Bo£j*o.
Rjava hiša (hitlerjevski dom) na Dunaju, ki jo i« policija dala z&pr»U.
Po zaključku velesejma
XIII. Ljubljanski mednarodni vzročni veleso-Л.ЧП sc je vršil pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra 1. in pod častnim predsedstvom mini. sira za trgovino in industrijo g. dr. 11 i jo Šunienko-viča. Razstavni prostor, čeprav obsega okrog 40 tisoč kvadratnih metrov, je bil docela zaseden iu prt I vsem z domačimi razstavljalo!. Vseh razstavljalcev je bilo 622, od teh 12 odstotkov inozemskih, lako se je ta volesejein vršil v zuamenju našo domača industrijske in obrtniško produkcije.
Tekstilna industrija s pletilniško beleži v zadnjih dveh letih velik razmah in se jo lelos prvič predstavila na velesejmu v lepi zaokroženosti. Tu-, «li usnjarska industrija so je v zadnjih letih odlično,, izpopolnila, osobito pa v konfekciji usnja. Naša: pohištvona industrija in obrt uživa že tradicionalen sloves in je letos prišla na velesej'em tudi s cenim, mehkim pa vseeno izredno okusnim pohištvom. (KI inozemstva so bilo zastopane sledeče države: Avstrija, Amerika,' Bolgarija, Češkoslovaška, Danska, Kraucija, Mftdjarska, Nemčija in Švedska.
Speciolue razstavo na velesejmu so bile: Tuj-sko-proinetna razstava Dolenjske, ki jo je priredilo agilno društvo Krka . Tudi letos je društvo ljubiteljev malih živali »Živalca« priredilo v okviru lega velesejma razstavo, ki jo bila prav lepo obiskana. Prvič pa smo imeli lokrat na sejmu razstavo potretskih fotografij, ki so jo priredili poklicni fotografi. Idilična je bila razstava »Ljubiteljev prirode v stanovanju- .
Hazslavljalci so napravili pomembnejše zaključke, razvrščeno po strokah s sledečimi banovinami:
Strojna industrija: Dravska, Savska, Primorska. Dunavska, Vrbaska.
Kovinska industrija: Dravska, Savska, Zetska, Primorska, Vardarskn, Vrbaska.
Fina mehanika: Dravska, Savska, Primorska, Beograd. Ženinu, Pančevo, Moravska.
Radio in elektrotehnika: Dravska. Primorska. Savska. Dunavska, Vardarska.
Športna oprema: Dravska. Primorska.
Kriza
rudarskega zavarovanca
Naše bratovske skladuice, ki zavarujejo rudarje za pokojnino, nezgode in bolezni, preživljajo obenem z našimi rudarji in 'kovinskimi delavci težke čase. število članov pada, prispevki se zmanjšujejo radi zmanjšanih plač, narašča pa število upokojencev.
Zato so ludi premoženjski izkazi 1er izkaz dohodkov 1er izdatkov malo zadovoljivi, edino v pokojninskem zavarovanju je dosežen majhen presežek. v bolniški, še bolj pa v nezgodnem zavarovanju pa jo deficit.
Pokojninsko zavarovanje.
Г)а je bilo poslovanje v pokojninski blagajni ugodnejše, je pripisovati na eni strani zvišanju prispevkov, na drugi strani pa reviziji pokojnin. Prispevki so delana (4 skladnice) ostali neizpreme-njeni: 8%. pri 8 pa so zvišani nn 12%.
Poleg lega plačila prispevkov zaradi težkoč j)odjelij niso bila pravočasna, naložbe v denarnih zavodih so bile nelikvidne in lako so upravičenci dobili svoje dajatve prekasno. Banovinske podpore
tftfsft ' skladnfce dobile. W -'V ostal
statem je omeniti pogodbo za reciproteto v soo. za valovanju z Avstrijo.
Pregled poslovanja v letu 1032. je bilo naslednje (v milij.): prebitek je izkazalo leh sedem blagajn: Celje O.01, Laško 0.6, Ljubljana 0.03, Raj-henburg 0.12, štore 0.026, Trbovlje 0.01(1 iu Velenje 0.3 milij. Din. Primanjkljaj pa jih je izkazalo osem: Hrasinik 0.2, Jesenice 0.17, Kočevje 0.045, Krmelj 0.047, Leše 0.1, Mežica 0.16, Ravne
0.1!»	in Zagorje 0.46 milij.
Upokojencev je bilo po starih pravilih 2280 (—124), po novih pa 2982 (+483). Dohodki pokojninske blagajne so znašali 13.13 (13.22), izdatki pa 13.03 (12.26) milij. Zalo so se aktiva povečala za 0.11 iu čisto jiremoženje za 0.1 na 15.77 milij.
Povprečno je letno znašala pokojnina: po starih pravilih: za člana 81.33, za vdovo 33.08 in za 'siroto 12.46 Din; po novih pravilih: za člana 5456.24, za vdovo 2 139.16, za sirolo 920.29 in sorodnika 1310 Din.
Nezgodne blagajne.
Izdatki naraščajo od leta do leta in zalo so bili lani zvišani prispevki od 2 na 3%. Vkljub temu se je premoženje znižalo otl 5966 na 5146 milij.
Aktivne so bile le 1ri blagajne: Celje, Laško in Ljubljana z malimi zneski. Največji jo bil deficit v Itajhenburgu /.a 78%, v Krmelu CO, v Ravnah za 59, v Zagorju za 55% ild.
Dohodki so znašali skupno 2.6 (+0.3) izdatki 3.4 (+0.3), primanjkljaj je znašal 0.82 (+0.035) milij. Din.
OUZD v maju
7 zakasnitvijo dobivamo podatke o številu zavarovancev jiri OLIZD. V maju je znašalo povprečno število zavarovancev 77.536. To pomeni \ primeri / aprilom nov dvig števila zaposlenih. kar jc pa predvsem sezijskega značaja. V marcu ji1 znašalo število zavarovancev 70.79,t (v primeri /. marcem 1932 228; manj), v aprilu žc Г4.1Г0 (manj 863) n v maju 77.536 (manj 2434). Omeniti pa jo posebno dejstvo, tla jo lelix število ženskih zavarovancev višje kot lani. kar je pripisovati ugodnemu ra/.voiu tekstilni: industrije. Padec se nanaša prav za pra\ sumt> nn moške tlelav.ee.
Celokupna dnevna zavarovana mezda znaša 1.У 14.000 Din (v primeri / aprilom lani padec / i 173.000 Din), povprečna dnevna mezda pa .13.39 (— 1.48 Din. Zdravstvene razmere «o bile s I i t no lanskim.
y.xhi-ivc bančnih organizacij
'■'. oziron na zasedanje odbora za proučevanje 1;r. !:inih razmer so izdelale organizacije bank iz \ : .- dfiave resolucijo, v kateri zahtevajo za oživo-i.oyonjc gospodarstva ureditev kreditnih odnoša-i?1 ato so potrebna 1. nova sredstva in prevzem kn .'Ukili dolfov, 2. ureditev obrestne mere pri Na-
1.dni	banki in drugod, 3. davčne olajšave za denarno zavode in 4. zakonodaja glede sanacije dc-psrnin' zavodov.
.v.WCtîlL.V <;LEDF. PRIJAV K IZPITOM ZA Zl DVPSiKi:. TESARSKE. KAMNOSEŠKI-: IN VODNJAK ARSKE MOJSTRE.
M' istrski Izpiti eo vršijo za vse široke pri Zboiiiiii 'a TOI v Ljubljani.
Prijavo za pripustitev k izpitu morajo prosilci j'imoiio vložiti tlo L julija 1933 pri Zbornici, ki ho z r : .'v;io obenem ludi odredila, kje in kdaj bo k.'nd'dal delal izpit. Prijavo je treba kolkovali s Г. Din 1er priložili za rešitev prošnje kolek za 20 |:'u. /i izpričevalo pa kolek zn 20 Din in kolek za 10 l in. Izpitno takso v znesku 150 Din je poslati po pt šli. V prijavi se mora navesti točen naslov, iz k ti ro široke namerava kandidat delali izpit, kje jo delal, odnosno bival zadnjih (i mesecev, ali ,!■• izpit žc iu sicer kdaj in kje opravljal ali ponav-
Avtomoblli, motorji, bicikli, vozovi: Dravska, Primorska.
Poljedelski stroji in orodje: Cela Jugoslavija.
Pohištvo: Dravska, primorska, Savska, Dunavska, liolgrad. Zeinun, Pančevo, Pletarstvo: Dravska, Primorska, Savska. Zetska. Tekstilna industrija ln konfekcija: vsa država. Usnje in konfekcija: Dravska, Savska, Primorska. Krzno: Dravska, Savska. Vezivo, čipko: Dravska, Savska, Primorska, Dunavska. Cerkveno potrebščine: Dravska, Savska, Belgrad. Galanterija in bižuterija: vsa država. Kemična industrija: vsa država. Živilska Industrija: Dravska. Savska. Primorska. Gradbeni material: vsa država. Glasbila: Dravska, Savska. Primorska. Male živali: Dravska, Savska, Dunavska, Zetska. Primorska, Belgrad. Okrasne rastline in semena: vs;i država. Razne novosti: vsa država.
Obiskovalcev jo bilo okrog iltl.OOO. Od teh jo dcpotovalo nu podlagi sejemske legitimacije iz oddaljenejših krajev države, oziroma inozemstva pri. bližno 0300 oseb.
Dravska banovina 50.8, Savska 11.6, Vrbaska 1.9, Primorska 4.1, Drinska 1.8, Zetska 0.4, Dunavska 8.5, Moravska 6.S, Vardarska 0.7, Belgrad itd. 6.5; skupaj 93.1 odstotkov, inozemcev 6.9 odslol-kov.
Inozemski potniki so dospeli /.lasti iz Avstrije, Italije, Nemčije, Švice, Madjarske, Bolgarije. Turčije. Grčije, Češkoslovaške in Lukseinburgn.
Tako nam je letošnji spomladanski Ljubljanski velesejem pokazal bilanco našega gospodarskega napredka, ki se javlja tudi v krizi, ker je naš človek delaven in vztrajen, zato je optimizem, s katerim gledamo na skorajšnji konec današnjih težkih razmer, opravičen.
Od 2. do 11: septembra 1933 se vrši letošnja jesenska velesejmska prireditev »Ljubljana v jeseni«, v katere okrilju bo prirejenih več velikih popolnoma novih razstav, med drugim veterinarska razstava za vso državo, razstava naše arhitekture, posebno cerkvene itd.
ljal. Vlogi je treba priložiti: 1. kratek .svojeročno i na posebnem listu napisan popis strokovne zaposlitve do izpila (učna, pomočniška doba; sešteli je vso tlobo zaposlitve kot pomočnik); 2. krstni (roj- j stili) list; 3. dokazila, tla je: a) ali v svojem obrhi ! praktično delal najmanj štiri leta. potem ko je j uspešno dovršil srednjo tehniško ali njej eualio i drugo šolo; b) ali v svoji stroki ali kol gratlbeno-telmični risar v poslovalnicah graditeljev, inženjerjev ali arhitektov delal najmanj 5 let praktično. poleni ko je z uspehom opravil predpisani zaključni izpit iz svoje stroke na šoli za gradbene poslovodje (polirje), pripojeni srednji tehnični šoli ali na drugi državni strokovni šoli z enako učno osnovo; c) ali se učil svojega obrla najmanj tri lola in praktično delal v svoji stroki najmanj šest let (delavska knjižica), 1er pri posebnem izpitu dokazal občo izobrazbo iu znanje.
Kandidati, ki se prijavijo za opravljanje izpita, a nimajo listin, navedenih pod 3.. sniojo dokazati čas o svoji zaposlitvi s kakršnimkoli drugim verodostojnim dokazilom; 4. spričevala o posebnem obisku strokovnih učnih zavodov; 5. potrdilo, da je plačal pri zbornici zgoraj označeno izpitno takso (potrdilo zborniške blagajne, odnosno poštni od rezek, če je bila taksa poslana po pošti). Pismeni izpit (klavzurna naloga) se bo pričel dne 15. julija 1933 1er bo Irajal pet dni. Pri izdelovanju naloge sme uporabljati kandidat vse knjige, ki vsebujejo samo formule, dalje gradbeni zakon in osnutek gradbenega pravilnika. Termin za ustni izpit bo naznanil kandidatu predsednik izpitne komisije po opravljenem pismenem izpitu.
Kartel tvornic čevljev. D. Volksblatt poroča o nameravani ustanovitvi kondiciiskega kartela tvornic čevljev. Vsi odjemalci so dobili pisma, v katerih sporočajo, da se morajo računi plačali takoj po prejemu blaga ali plačilo v 14 dneh, računajoč 4',,< skonta, v 30 dneh 2%, v dobi od 30 do 90 dni pa lc proti menici. Luksuzni davek bodo tvornice izkazale v fakturi pesebej.
Teden propagande za predelavo sadja in grozdja v alkohola proste pijače bo v vsej državi priredila od 24. septembra do 1. oktobra belgrajska zadruga za brezalkoholno predelavo sadja.
Borzes
Dne 16. junija 1933.
De n a i
V	današnjem prometu so narasli tečaji vseh deviz z izjemo Curiha in Prage, ki sta ce-tala neizpremenjena, 1er Pariza, ki jc neznatno popustil.
Avstrijski šiling je bil na ljubljanski borzi zaključen po 8.85, na zagrebški pa po 8.80. Grški boni so notirali v Zagrebu 40—12 (11), v Belgradu pa 14.50 Id.
Ljubljana. Amsterdam 2306.51—2317.87, lier-lin 1358.47—1369.27, Bruselj 801.91—805.85, Curih 1108.3S—1118.85. I.onrion 194.19—195.79, Newvork 4791.59—4819.85, Pariz 225.85—226.97 Praga 170.7!) —171.65, Trst 299.63—302.03.
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 53.439 Din.
Curih. Pariz 20.38, London 17.55, Newyork 434.50, Bruselj 72.35, Milan 27.075, Madrid 1-1.15. Amsterdam 208.10, Berlin 122.75. Dunaj 73.18 (57.75). Stockholm 90.30, Oslo 88.50, Kopenhagen 78,25, Praga 15.415, Varšava 58.05, Atene 2.97. Carigrad 2.48. Bukarešta 3.08.
^ rednosti) i papir i i
Tendenca za državne papirje io ostala v ahv-iiom neizpremenjena, pa ludi promet jo bil zelo slab. saj jo bilo na zagrebški borzi zaključnih komaj za 75.000 Din nominale 7% inv. pos.
Ljubljana. 7% inv. pos. 43—44, ugrabi 26—27, vojna škoda 197 —200, 8% Bler. pos. 31 den., 7% Bler. pos. 32.50.
Zgre!». Državni papirji: 7% inv. pos. 13—44.50 (43, -14). agrarji 26—27, vojna škoda 197.50—199. (i% begi. obv. 83—34, 8% Bler. pos. 34.50 den.. 7% Bler- l>os. 32.50 den., 7% pos. DHB 47—50. — Delnice: Narodna banka 3800 den., Priv. agr. banka 221 224, šečerana Osjek 130—115. Impex ."o den., Isis 30 bi., Trboveljska 175 bi.
Belgrad. Narodna banka 3860 bi., Priv. agrar. banka 222-223 (224), 7% inv. pos. 44-44.5 (44.5), agrarji 26.50 den., vojna škoda 197.50—198 (198.50, 107). 6% begi. obv. 38.BO—38.75 (38.50 33), 8% Bler. pos 34 den.. 7% Bler. po-. 32.25' den., 7"/. po-. DHB 49 den. (49).
Dunaj. Podon.-savska-jati ran. 55.15, Mundus 63, Alpine 12,60, Trboveljska 15.75.
M mel.j
V	D. Volksblatlu piše g. Vovk iz Žalca, da je znašal lanski pridelek 9000 stolov in je bila zadnja količina prodana po 56 Din za kilogram V lclniku 1931 je malo zalog, cene 25 Din nazadnje. Večje so zaloge letnikov 1930—1921. V predprodaji doseže letošnji hmelj 20—30 Din pri polovičnem plačilu. Doslej jc bilo prodanih okoli 300 metrskih stolov. Lani so kmetje, poslužujoč se zakonskih predpisov, oddali kouia.i Uc.Ui.ni> naprej jjrodsiscg.-. hmelja.
Zadnja poročita:
■«■■иар.-етвотгалажшитив»
Socialisti mm Dollht&sovi strani
Preîeo a> deželnem zboru
Dunaj. |(i. jun. tg. Danes je prišlo v nižje-uv strijskeni deželnem /boni tlo velikih pretepov. v katerih so krščaiiska-sociullii in soci-uliio-doiuokriitski poslanci skupno iius'opuli proti narodnim socialistom. Nemiri ..o postali tako veliki, tla je bilo treba končno prekiniti sej o.
Policija objavlja, da jo bito tln sedaj izročenih (Icželiioimi ,:>di.ščii II aretiranih narodnih sooi.ili-inv rmlj motenja javnega miru in velc-izdnjc. Preiskava šo ni kontnim in se nahaja pri policiji so 29 inozemskih narodnih socialistov, med njimi 16 nemških in s češkoslovaških.
Od vsepovsod so javljajo novi .spopadi mod na co; I n i ni i .socialisti ter mod policijo in tirož-uištvom. \ kreni-ii so demonstranti zahtevali preti poslopjem okrožnega sodišču, da izpusti narodne socialiste. \ \\ eitri su demonstranti metali na oro/.ništvo gnila jajca. Heimwchrovski listi objavljajo nova grozilna pisma.
Podkunclcr dr. Witikler jo izjavil nn shodu dunajskih trgovcev, tla so parlament nc bo /o-
Moratorij za vzhodne
reparacije ?*odaS*3an
Belgrad, 16. jun. AA. Vlada Velike Britanije je zaprosila vse vlade, udeleženke lozanskc konference, da se veljava deklaracije o odgoditvi medvladnih plačil vzhodnih reparacij, katere veljava jc prenehala 15. junija t. L, podaljša do 15. dc-cembra 1933, lo je dotlej, ko sc bo vršila tudi konferenca v svrho revizije pravic in obvez v vzhodnih reparacijah in o vseh vprašanjih, ki so z njimi v zvezi. Glede na lo je kraljevska vlada sklenila podaljšati veljavo lozanskc deklaracije o odgoditvi plačil glede vzhodnih reparacij — k tej deklaraciji je pristopila 7. julija 1932 — v kolikor se tiče njenih terjatev do 15. decembra 1933. Svcj pristanek na podaljšanje moratorija glede gornjih plačil jc kraljevska vlada ludi to pot navezala na pogoj, da sc za isto dobo ludi naši kraljevini podaljša moratorij za finančne obvezo, ki jih ima po mirovnih pogodbah in pariških dogovorih do držav, ki se morajo okoristiti z deklaracijo o odgoditvi plačil, ali pa do njihovih državljanov. (Vzhodne reparaciji' tvori odškodnina, ki jo morata plučati .Madjarska in Bolgari; i Jugoslaviji v smislu mirovnih pogodb.)
pet sestal, dokler ne bo gotovo, tla so potoni ustavne reforme sestavi novo narodno zastopstvo. -\a ministrskem svetu so danes sklenili, tla bodo dobili lutli vpokojeni državni uslužbenci posebno uradno /.liuko, ki bodo slični /tlakom državnih nameščencev■. Tudi učitelji bodo morali nn novo priseči.
Dr. Doliiuss se vrata
Pari/. 16. jun. tg. Vvstrijski /vezni kancler tir. Dollfuss so jo zvečer i/ Pariza odpeljal nazaj v \v silijo, časnikarjem ni povedni nič posebnega; Po sestanku s Paulotii lloncoiirjein je imel razgovor tudi / Dahitlierjetn. /. Bon» cour j eni sla »izgovarjala o Irancoski transi avstrijskega mednarodnega posojilu, dotaknila sta sc pn lutli političnih vprašanj.
Avstrijski konzul premeščeni
Ljubljana, 16, juniju.
Kakor izvemo, .je avstrijski generalni konzul v Ljtlliljuui. g. Orsini Ro .enlior;; prestavljen za generalnega konzula v Monakovo.
Urah iSaUianske banhe
Milan. 19 jun. Ig. Največja in najbolj razširjena banka iužne Tirolske Banca del Trenlino. ki ima 42 podružnic, jo zaradi neprestanih dvigov morala zapreti svoje prostore iu jo profila pri sodišču /a poravnavo. Imela je 13 milijonov lir glavnice in rezerv, tujega denarja pa 338 milijonov, od leh ( 7L' milijonov hranilnih vlog. Obenem je ustavila svoja plačila tudi Banca Induslriale v Tri+'iilu, hi ima 5 milijonov lir glavnice in 00 milijonov iujega denarja.
Drobne vesti
Hamburg, 16. jun. Ig. Za jugoslovansko mornarico v Hamburgu uakupljena jadrnica Jadran , ki so je včeraj prvič iz. Hamburga odpeljala proli Borkumu, je trčila skupaj z angleškim parnikom City of Jokohaina . Danes so jadrnico zopet privlekli nazaj v hainburško pristanišče, da ■ ■ popravi škoda.
Praga, 16. junija. Iz I /horntla poročajo, tla je umrl guverner Podlvur|uitske Rusije Grc-gorij Bokitl.
Pariz. 16. junija. I/ Au.\erra poročaj»- da je toča, ki je včeraj padalo v pokrajini Sublv. popolnoma uničila velik tlel tamkajšnjih vinogradov.
ZAGREBŠKI PLAVAM STARTA,10 NOCOJ NA ILIRIJI
Začetek ob 20.30
Z današnjim popoldanskim vlakom prispe v Ljubljano močna ekipa plavačic in plavačev zagrebške Coucordije, ki nastopijo nocoj proli Iliriji. Program bo zelo bogal, poleg vvaterpoola bodo tudi vse discipliné plavanja. Concordia, kakor tudi Ilirija sla prvaka svojih podzvez in razpolagata z odličnimi plavači, ki so lani igrali važno vlogo na državnem prvenstvu. Zlasli veliko jo zanimanje zn renomirane prsne plavače Concordije, pa tudi za formo bclo-zelenih, ki so izkoristili vse dneve za trening, ne vlada nič manjše zanimanje. Po nocojšnji tekmi bomo lahko sodili, kakšno vlogo bo igrala Ilirija na letošnjem državnem prvenstvu. Otvoritveni tekmi letošnje plavalne sezone želimo obilo uspeha, cenj. občinstvu pa priporočamo, da prireditev polnoštevilno poseti. Vstopnina 5 in 10 Din.
PRIMORJE : VOJVODINA
V nadaljevanju tekmovanja v ligi, sedaj jo na vrsti deseto kolo. se igra jutri v Ljubljani važna tekma med novosadsko Vojvodino in našim zastop-nikoni v ligi. Vojvodinci so igrali na praznik pre-svetega Rešnjega Telesa v Zagrebu in jim je uspelo, da so proti Oradjanskemu kol deloma boljše moštvo obdržali neodločen rezultat 0:0.
Tako Vojvodina kol Primorje se nahajata v dolnjem koncu prvenstvene tablice 1er sla še oba kluba v nevarni coni izpada iz lige; zato je več ko gotovo, da so obe moštvi zavedala važnosti te tekme.
Odlod prihaja, da bo la tekma morda med najbolj napetimi, kar se jih je žo in kar se jih še bo igralo v Ljubljani v teku letošnjega toliko napetega tekmovanja v ligi. Zato je ludi upravičeno vsesplošno zanimanje, ki vlada prav za to tekmo.
Z. S. Iv. HERMES : S. K. ELAN 7:2
Dne 15. junija jo bila na Loki prijateljska nogometna teknui med ŽSK Herniesoni iz Ljubljane in domačim SK Elanoni. Gostjo so predvajali kombi-nacijeki nogomet nizkih pasov in bili v prvem polčasu v lahni premoči, a so vendar po krivdi domačega vratarja do odmora pridobili naskok 5:0: žoge, ki' bi jih ubranil vsak laik, so obtičale v mreži, poleg tega je desni branilec dal avtogol. Po odmoru so prevladovali domači, a naskoka niso mogli /.manjšati. Od dveh diktiranih enajstmetrovk so izkoristili le eno. I^ončni rezultat je 7:2 za Šiška rje, ki so svoj sloves povsem opravičili.
Pomladanski meeting SK Rapida. V okviru latokoatletskega meetinga zn mesto Maribor priredi jutri ob pol 9 SK Rapid na lastnem igrišču propagandni meeting, in sicer za tri kategorije s sledečim sporedom: a) senlori: 100 m, 200 m, 800 m, 3000 m, štafeta -IX 100 m. krogla, disk, skok v višino z zaletom, skok v daljavo ■/. zaletom; b) moški naraščaj A (najvišja dolina meja 1. I. 1919): 60 ni, skok v daljavo z zaletom, kopje; c) dame: 60 m, skok v višino z zaletom, disk, štafeta 4X75 m. — tekmuje se po pravilih JLAS-a.
Lahko,itletsku sekcija SK Ilirijo priredi jutri ob 14.30 kondicijski marš na 25 km. Oprema turi-stovska, zbirališče na igrišču. Načelstvo priporoča, da se tega marša udeleže /.lasti tekači, vabljeni so pa tudi vsi smučarji.
TrbovEîe
Samo pet ilni bodo delali pri rudniku v drnui polovici junija. Od meseca do meseca se krči delo in zaslužek. Tako slabo ko sedaj pa še nI bilo. Jasno, da zaslužek pelih dni no zadostuje za prehranjevanje 15 dni. še hujše je rudarjem z družinami zaradi obleke. Staro je ponošeno, novega pa ni mogoče kupili, saj še za kruh ni dosti. Sedaj bi bil Miabavni prispevek krvavo potreben! Obračamo so na uvidevnost odločujočih gosjiodov pri centrali. S preslabo hrano bo jiadla ludi delavna /.možnost ljudi, ki no morejo vsega toliko izvršiti, kakor so prej ob ugodnejših življenjskih pogojih.
Konzuni kruha jiadel. Edina prodajalna kruha v trgu Trbovlje je prodala v prejšnjih časih na mesec za 6—8000 Din kruha, sedaj pa ga za 600 Din. Približno enako tožijo tudi ostali peki, da se jim jo znižal promet. In kruli je najpotrebnejša hrana mladine, pa niti za tega ne bo.
Radio Beograd«, iluslr. lednik, šl. 25, prinaša poleg obširnih sporedov in ilustrativnih člankov k i važnejšim točkam sporeda zanimiv članek o skla-' datelju N. Rimskeni-Korzakovu o priliki 25 letnico I smrti. Obširen jo tudi kotiček za radiotehniko i I opisom modernega dvoelcklronskega aparata i anierikanskimi elektronkami, v radio-kurzu pa nadaljuje z osnovnimi nauki o radio- ozir elektrotehniki.
Programi Kadio-Liubliona :
Sobota, 17. junija: 12.15 Plošče. 12.15 Dnev-; no vesti. 13.00 čas, plošče. 17.30 Radio orkester j 18.30 Naše slrupene rastline (V. Pirnat). 19.00 ! 'Izobrazba iu vzgoja (dr. Gogala). 19.30 Drž. zdravilišče v Kraljeviči (Pero Horn). 20.00 Sokolske lelovatlue vaje. 20.30 Pevski koncert gdč. Sokove in g. Jelačina. 21.15 Čas. poročila. 21.30 Plošče. 22.00 Radio orkester.
Nedelja, 18. junija: 8.15 Poročila. 8.30 Gimnastika (M. Dobovšek). 9.00 Versko predavanje (dr. Ciril Potočnik). 9.30 Prenos cerkvene glasbe i/, franč. cerkve. 10.00 Šege in navade bosanskih muslimanov (II. Marianovič). 10.30 Humorislično člivo (Mirko Kragelj). '11.00 Radio orkester. 12.00 čas, plošče. 15.00 Kmetijska ura (dipl. agr. Jainnik). 15.30 Balade poje g. Marjan Rus, vmes plošče. 16.30 Make v škripcih , komedija (šl. Jakobski gled. oder). 20.00 Zabavna ura Pavla Rasbergerja, člana nar. gled. iz Maribora. 21.00 Radio orkester. 21.30 Čas, poročila, Radio orkest. 22.15 Radio-jaz.z.
Dmgs fjrmorcsmi »
Nedelja, 18. junija.
Bnlgrail: 15.00 Zborovski koncert. 15.30 Tam-buraški orkester. 20.30 Violinski koncert. 21.30 Koncert učiteljskega zbora. — Zagreli: 18.00 Koncert gojencev desk vzgajališča -Aniruševo . 20.30 Koncertni večer. — Barcelona: 21.80 Romance iz. opere. — Dunaj: 20.10 Sreča in konec kralja Olo-lmrja, tragedija (Grillparzer). — Berlin: 20.05 Hor-cacrio, opereta. Suppé. — Budimpešta: 20.15 Orlov«, opereta, GranichstUter. — Langonherg: 21.40 Komorni koncert. — Milan: 20.30 Karneval, opera, Laceli. — Miinclien: 2000 Koncert vojaške godbe.
Naznanila
Zveza strojnikov kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljubljana, ima 2. julija od pol 10 dopoldne svoj redni letni občni zbor v prostorih sekcije, palača Delavske zbornice, Miklošičeva cesta.
Polzela. V nedeljo 18. lunija gostujejo Petrov-čani s prekrasno burko »Zlati orel« v domu gosp. P. Turnška na Polzeli. Začetek ob 3.
Poizvedovanje»
Damski dežnik je bil najden pred onim ted-i.«m v Zvc/.di . Dobi sc v irgovini >Tonćkk, Kongresi. i lig 15.
EBltiBHI
1иган0и«ган! »
Splošna maložclezniška družba d. d. v Ljubljani
razpisuje
odvoz c«. 10.000 ni zemlje
ki ga bo nakopala pri gradbi tramvajske proge v mestu.
Razpisni pogoji so na razpolago v obratni pisarni družbe v novi remizi v Zg. Šiški. Ponudbe se чпгрјртајо do 25 juniis.
ira
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din l'— ; ženi-lovaujiki ogiasi Din 2'—. Najmanjši znesek /.u inali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaje se računa enokotonska. 3 mm visoka petitna vrstica po I)in 2 50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. _
Prireditve
Ob žegnanju
na Glincah bo postregla z izborno kuhinjo in priznano najboljšimi vini gostilna Franc Kramar, (h)
Službe iičejo
Gospodična
trg. naobražena, poštena in marljiva, želi preme-niti mesto. Prevzela bi event. tudi vodstvo male podružnice ali prodajalke v bulfetu z malo kavcijo. Cenj. ponudbe prosim na upravo »Slov.« pod šifro »Mala in spretna« 6874. a
Hlapec
h konjem želi zaposlenja. Vajen sem konj ter vožnje z lesom. Brglez Miha, Vransko, gostilna Grčar.
Enosobno stanovanje
lepo, se odda v Novih Jaršah 67. — Istotam se odda tudi soba s štedilnikom za 100 Din mes. (č
1
iluibodobe
Zastopnike
išče posojilnica za obisk privatnih strank za zaključevanje posojil. - Ponudbe na: »Kreditna zadruga«, Ljubljana, poštni predal 307. - Znamki za odgovori	(b)
mm\
Vajenec ali vajenka
se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom. Pogoj: Dober računar! Priden, delaven in pošten. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod 6902. (v)
Trgovski pomočnik
vešč rezanja stekla - in trgov, pomočnica, ki je voljna pomagati pri gospodinjstvu, se sprejmeta v trgovino z mešan, blagom. — Tisti, ki so brez službe in sredstev imajo prednost. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 6901.	(b)
Poceni posojila
počenši od 2000 Din do 500.000 Din za vse svrhe, stanove in poklice, od-plačljivo v malih meseč. obrokih, daieio »Stavbne Mobilne Zadruge«, Ljubljana. Mestni trg 25/1. — Iščeio poverjenike! (dl
Trisobno stanovanje
s kopalnico in vsemi ostalimi pritiklinami se odda z mesecem julijem v palači Vzajemne posojilnice v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7. — V isti palači je na razpolago z istim terminom tudi trgovski lokal. Pojasnila daje tajništvo posojilnice med 8. in 12. uro. (č)
Za julij in avgust
se oddajo 4 družinska stanovanja: troje s 3 sobami, kabinetom, kopalnico in ostalimi pritiklinami in e n o z 2 sobama, kabinetom, kopalnico in pritiklinami. — Moderen komfort, centrum. Pojasnila: Konzorcij, Gajeva 9, pisarna, (č)
Razno
Avtotaksi
št. 64 se vljudno Dripo-roča. Telefon 3390. (r)
Poizvedbe
Enodružinsko hišo
periferija Ljubljane, dam ugodno v najem. Prednost imajo dobre družine. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6923.	(p)
Parcelo
ob Vodovodni cesti kupim. Plačam v gotovini. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Kupec« št. 6932.	(p)
Specifalna trgovina v Ljubljani
se proda. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko »Brezkonkurenč-noc 6807.
Večje stanovanje
s krasno lego v Vodmatu, 2 minuti od cestne železnice, takoj oddam. — V hiši je vodovod, elektrika, kopalnica in vse pri-tikline. — Izve se pri I. Oražen, Moste. (č)
Solnčno sobo
novoopremljeno, z vhodom s stopnjišča, takoj oddam gospodu. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 6811.	(s)
Dotično gospo
se prosi, da vrne dežnik, ki ga je pomotoma zamenjala v sredo zvečer v gledališču pri garderobi, kjer dobi svojega. (e)
Hišo (vilo)
rentabilno, z velikim vrtom, v Ljubljani, ugodno prodam. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 6900.	(p)
Stavbišče
650 m2 naprodaj v bližini Stadiona. Reflektanti naj javijo svoj naslov na upravo »Slovenca« pod »Stavbišče 650« št. 6898 in bodo o podrobnostih obveščeni.	(p)
Posestvo
arondirano, 16 oralov, z inventarjem vred, blizu Rogaške Slatine, prodam za 110.000 Din proti hranilni knjižici. — Ignac Krošel, Florijan, p. Roga tec.	(p)
Kupimo
Vagon kolobarjev
kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Drva« št. 6826. (k)
Lokomobilo
manjšo, dobro ohranjeno in popolnoma kompletno, kupimo. Ponudbe na: Vidmar, Ljubljana, poštni predal št. 298.	(k)
Kompletno opremo j
a špecerijsko trgovino kupimo. Pismene ponudbe z navedbo cene na Kmetijsko okrajno zadrugo v Kranju.	(k)
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen, kupim. A. Zajec, Cojzova cesta l/II.	(k)
ЈГДТГИиД
Modna konfekcija!
Najboljši nakup! A Pre-sker l jubliana Sv. Petra cesta 14.	(1)
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati izbiri v vseb vrstah, za strojno pletenje in ročna dela po najnižjih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg.
krepi kri, živce in apetit!
Odtaslim in otrokom!
Za popolno okrepitev otrok 3 velike steklenice, zn odrasle 3 do 6 steklenic. V apotekah pol litra Din 35'-. — Po pošli razpošilja laboratoril »Alga"4 Sušak. 3 stekl. Din 110 -, 6 stekl. Din 220"- in eno zastonj, 12 stekl. Din 440'- In dve zastonj
(Odobreno od min. aooijalne politike in narodnega idravja 8. Br. 4787 23. marca 1982
Otroški voziček |
(Korbwagen) prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6811. (1)

Krušno moko in
rženo moko
Tedno svežo, kupite zelo ugodno pri
A. VOLK, LJUBLJANA
Rcsljeva cesta 24.
Novo kolo
zelo poceni prodam. — Dvofakova ul. 3/L, levo. 1
Usnje
vse vrste po najnižjih cenah dobite pri
Viktor Legan
trgovina in tovarniška zaloga usnja. Ljubljana, palača .Dunav' (Beethovnova ulica)
Vse po 12 Din
damske flor nogavice, damske rokavice, moške nogavice in rokavice • otroške nogavice po 3 D. Nogavice »Bemberg«, dr z o. z.. Ljubljana. Miklošičeva cesta 14.	(11
illllilL
oreiite k"°c0
lavno dražbo
predmetov, spadajočih v konkurzno maso tvrdke
»Veha«
bo dne 19. junija ob pol 15 v Ljubljani Metelkova ulica št. 5.
Prodajali se bodo:
stroji za izdelovanje zamaškov, hladilne omare, tehtnica, cirkularka, tromelj za čiščenje, večja množina plutovinastih in lesenih zamaškov, lesene pipe, plutovina i. t. d.
Informacije v pisarni odvetnika dr. Otona Fetticha. Dalmatinova ulica št. 7.
Pridobivajte novih naročnikovi
Naša ljubljena mati, gospa
franCiška Cerne
nas je danes po kratkem trpljenju v starosti 85 let za vedno zapustila.
Blago pokojnico spremimo k večnemu počitku v soboto 17. junija ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Krakovska ulica 6, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 15. junija 1933.
Žalujoče hčere.
Poglejte mojo
Se pred tremi dnevi nisem slutila, da bi mogle biti to lako ugodno 1
Moja koža je bila brezbarvna, temna in vela. Imela sem grde mozolje, trpko in »uho kožo, razširjene lojnice okrog nosa, pod-bradka in čela. Danes se vsi čudijo in me zavidajo za mojo mehko, belo in krasno polt.
Danes vsaka žena lahko polepša svojo kožo in jo napravi belo in mehko, ako vsak dan uporablja kremo Tokalon, hranivo za kožo bele barve (ne mastno). Sestoji se is preparirane smetane in olivnega olja in dodatkov, ki osvežujejo in krčijo kožo in jo napravijo belo. Ona neprestano vnika v kožo, pomirja razdražene kožne žleze, zožuj« razširjene lojnice in odstranjuje mozolje. Nai-trpkejša in najtemnejša koža postane bela in mehka. V treh dneh postane koža nepopisno lepa in sveža, kakršne ne dosežete na noben drug način. Uporabljajte kremo zjutraj!
Letovišcarfi!
Hotel PENSION RAJH v Ormožu ob Dravi
celodnevna oskrba (pension) Din 35-—-, znana prvovrstna kuhinja, na novo urejene sobe s tekočo vodo, z lepimi terasami, vrt. Na razpolago klavir, biljard in kegljišče, ob Dravi lepo prosto kopališče. — Se priporoča tudi obiskovalcem 'nanegn zdrnvn'kn dria M a 1er i ča.
I
Zidno in strešno oneho
vseh vrst zopet v zalogi!
Zidna opeka starega in novega formata, opeka za brezometno zidavo, strešna zarezna, dvoza-rezna prešana in bobrasta opeka.
Votla in staničasta opeka velikega formata (»vo-tlenjak«, »staničak«) v 2-, 4- in 6 kratni velikosti normalne zidne opeke za CENENO in LAHKO ZIDOVJE, ki dobro drži toploto.
PLOŠČE ZA TLAKOVANJE podstrešja, skladišč itd.
LAHKE GRADBENE PLOŠČE »POROLITH« v debelosti 3, 5 in 8 cm, cenejše in boljše kakor inozemske gradbene plošče, za vse vmesne stene brez traverz in fundamenta, za toplotno izolacijo hladnih sten in za zunanje in vnanie ognjevarne obloge lesenih sten.
PLOŠČE »HOURDIS« za zidne vence in ognjevarne strope.
Prvovrstni in na najmodernejši način strojno predelani materijal velike trdnosti in odpornosti napram vremenskim prilikam.
SKRAJNO KONKURENČNE CENE!
DOVOZ k stavbi ali franko industrijski tir.
Zahtevajte brezplačne cenike in prospekte!
opekarna lajteršberg
franc derwuschek košaki pri mariboru
Zastopstvo za Ljubljano in za Kranjsko:
Ljubljanska komercijalna družba, d. z o. z., Ljubljana, Bleiweisova cesta 18.
ИШЧ, 4»..ЧС јлил.-л- IWWtvw..
s
>3 «3
eus
û» ^з
>•3 a
0	/S! u
jO »
.s ®Ji
ci a
1	a*
зШ a
J '<-3 S
tu ca.
S 1 s
^t u <У
S d£ I
1° s
O ® л. — > (N Vt ЧЈ«
O .
2	.a « в 00
"to ,9
«Q
âs
9--o as
IA
a <u > >
« o >o a
M а * g
.. u и 2 s S
"'•o
m a
•f. ■Šoj aga
n » n (y û) 0J
>~5 »
03 QO — c £ CM C .Д <y
•S
O -O
a . «л 'g I " S, 2 ° .
« _o a — 3
.. a 2 OfM
2-2 Ô ° . •s « o 2
b a .v
•n « .j a >
".s 0 I si
— -û a. o o
-J-f-a S -
e O. O <* jO
Samuel Lover:
44
RORY O'MORE
Irski ljudski roman.
XII. poglavje.
Ponoči je vsaka krava črna.
Rory izve važno tajnost in izda svojo.
Ko so se za njim zaprla vrata, je Rory začutil roko, ki ga je stisnila za laket. Takoj je razumel, da mu hoče reči, naj bo tiho. Sicer je pa že sam izkusil, da je najbolje kar molčati. Da je bil tisti, ki mu je odprl, ženska, je spoznal že iz lahne sape, ki jo je čutil na svojem licu, ko je nepremično stal pri vratih poleg svoje rešiteljice. Dokler sta še slišala polkovnikovo in vojakovo govorjenje, in dokler ni vojak odšel nazaj dol po stopnicah, nista črhnila niti besedice.
Takoj nato mu je pa žena tako tiho kakor je le mogla, zašepetala: »Pojdi dol, dragec!« Prijel je roko svoje vodnice in ji sledil tiho in oprezno kakor bi ne imel nog. Kmalu sta prišla do stopnic in začela stopati navzdol. Še preden pa sta prišla na dno stopnic, sta slišala, kako je nekje nekdo odrinil zapah. Itorijeva spremljevalka je obstala.
»Sveta nebesa, polkovnik prihaja, skrij se v kleti za premog! Hitro, za božjo voljo, ali pa sem izgubljena! Le brž! Semkaj!« je šepetala in vlekla Rorija za rokav. »Pojdi tako daleč noter kakor le moreš in dobro se skrij, ker sicer ne vem, kaj bo z nama!« je slišal še njene zadnje besede, polne strahu. Ze je odprla vratca in ga porinila nekam, nakar je naglo izginila. »Vrata za vrati se odpirajo,« si je rekel Rory, ko je kobacal čez premog in tipal z iztegnjenimi rokami, da bi si ne pobil nosu.
Shramba za premog je bil obsežen prostor, zakaj trajalo je precej časa, preden se je dotipal do stene. Ko je začutil steno, je počenil. Obrnjen proti tisti strani, odkoder je prišel, je kmalu zaslišal prihajati tistega človeka, ki naj bi bil polkovnik. Zamolklo so donele njegove stopinje skozi vrsto sob in nešteto vrat je zaškripalo v tečajih, ko jih je druga za drugimi odpiral ter zapiral. Skozi režo v vratcih je kmalu nato padel pramen luči, ki je prillajala bliže in bliže, dokler se niso vratca odprla. Rory je uzrl moža, nekakšnega Don Quixota, ki je držal v eni roki svečo, v drugi pa goli meč in kukal v klet. S svečo v iztegnjeni levici je zaklical: »Kdo je tu?«
Rory je to pot rajši molčal, kakor da bi odgovoril. Skozi majhno odprtino svojega ogrinjala, ki si ga je malo prej vrgel čez glavo, je kukal ven. Opaziti ga ni bilo mogoče, ker je bil kot, v katerem se je skrival, preveč oddaljen, svetloba medla, polkovnik kratkoviden, Rory i pa tako nizko čepel, da ga ni bilo prav nič videti. Čeprav je bil v škripcih, se je vendar moral smejati, zakaj polkovnik s svojim dolgim obrazom, dolgo svečo, dolgim . životom, dolgimi rokami, dolgim mečem, dolgimi nogami, i pa s kratko srajco, je bil tako smešna prikazen, da bi j človek v manj kočljivem položaju moral počiti od smeha. K sreči se pa Rory ni smejal, ko je gledal polkovnika, kako se je trudil, da bi kaj videl s svojimi škilečimi očmi. Ko se je sprožila kepa premoga in se zatrkljala po kupu, je polkovnik odskočii in še ostreje vprašal: »Kdo je?« Tedaj je Rory zagledal veliko mačko, ki je previdno lezla na vrh kupa. Rep, ki se ji je naježil kakor dimni-karjevo omelo. je držala pokonci kakor vojak puško, zakaj tudi ona se je prestrašila drsečega premoga. Vsa zbegana in prestrašena, kakor so vse mačke, se je spustila dol po kupu in švignila med polkovnikovimi nogami ven. Vojščak je ves prestrašen odskočii. Potem pa je,
kakor da ga je sram, da se je prestrašil take malenkosti kakor mačka, zamrmral: »Vrag jo vzemi, to mačko!« Nato je šel iz kleti, da bi zbudil služkinjo, ki je spustila Rorija noter in ki je njena spalnica bila v kletnih prostorih. Rory ga je slišal, ko je klical: »Betty!« Nič odgovora. »Betty!« Ker je bilo še vedno vse tiho, v tretje: »Betty!« Tedaj se je zaslišalo smrčanje in godrnjanje kakor ga slišiš, če koga nenadno zbudiš.
»Kdo pa je?« se je oglasil ženski glas.
»Vaš gospodar; ali ste slišali kakšen šum v hiši?«
»Šum, gospod?«
»Da, šum; ali ste kaj slišali?«
»Ne, gospod, spala sem že tri ure. Mislim, da ite bo nič hudega, gospod,« je odgovor.la Betty s prepričevalnim glasom.
»Nekaj me je zbudilo in mislil sem, da so tatovi v hiši. Prav gotovo sem slišal nekaj sumljivega.«
»Gospod, najbrž je bila samo mačka; pozabila sem jo namreč zapreti in mislim, da vas je ona zbudila. Zeio žal mi je, gospod.«
S tem izgovorom je imela Betty srečo. Ker je pol kovnik mačko res videl, ji je verjel in se vrnil spat. Rory je bil rešen Oddahnil se je in začel premišljevati, po kako čudni poti je prišel v hišo, v kateri je popolen tujec, in v taki sili in celo s pomočjo žene, ki je prav nič ne pozna. »Betty« ji je ime, to je bilo vse, kar je vedel o nji; in še to je zvedel, ko jo je polkovnik klical.
Ko je tako že pol ure ždel med premogom, je za slišal, kako je skozi vratca tiho zašepetalo: »Darby«.
Prav tako tiho, saj si je komaj upal odgovoriti, se je oglasil:
»Da.«
»Pridi ven. dragec, a pazi, da se kakšen kos premogu ne strklja.«
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ceè-
Izdajatelj: Ivan Raku vee.
Urednik: Franc Krerr.žar.
Velik požar v Grosuplju
Tovarna motvoza v plamenih — Strela povzročila požar
. urosuplje, it). junija.
Snoči ob 21.15 je nenadno začelo goreti v tovarni motvoza in vrvarni in sicer v poslo,pjti, v katerem je terilnica, čistilnica in klopčičarna. Požar je nastal v čistilnici pod stropom.
Najprej je ogenj zagledal neki vrvar, ki .a nuje v tovarni. Ta je hitro obvestil ravnatelja g. Dularja, ki je ravno legel k počitku. Oba sta hitela na kraj ognja in ga skušala pogasiti ter rešiti, kar bi se dalo. Pomagal jima je tudi nočni čuvaj. Vendar pa je bil njihov trud zaman, kajti v istem hipu je pričelo goreti tudi v terilnici, kjer je polno lahko gorljivih predmetov in je bila zaradi tega takoi vsa v ognju.
Izmed gasilcev so bili prvi na mestu iz Gro-suplja s svojo brizgalno in so se izkazali zelo požrtvovalne; saj se je največ treba njim zahvaliti, da se požar ni razširil naprej. Za njimi so prihiteli še gasilci iz Ponove vasi, Št. Jurija, Žalne, Šmarja in še nekatere druge. Vendar pa niso mogle vse brizgalne stopiti v delo, ker je primanjkovalo vode. Da bi se preprečila še večja katastrofa, ie g. Dular telefonično poklical iz Ljubljane poklicne gasilce z njihovo brizgalno. Vendar pa so ti prispeli na kraj nesreče precej pozno, ker menda niso mogli takoj najti g. župana, da bi jim dal dovoljenje. Brizgalna sploh ni stopila v akcijo, ker je glavna nevarnost žc minila, pač pa so pomagali pri podiranju gorečih delov. Gašenje je zelo oviralo to, ker v tovarni ni bilo nikake razsvetljave, kajti že takoj v začetku je bil prekinjen vod, obenem pa je bil tudi transformator od strele nekoliko poškodovan.
Razen stavbe same, ki je bila nedavno prekrita z novo opeko, ie zgorelo precej prediva, lanu in konoplje, v čistilnici pa tudi že storjeni motvoz, ki je bil namenjen za skladišče. Dalje je zgorelo pre-
cej jermenov za pogon, uničenih )e devet strojev, trije električni motorji in dinamo, tako da tovarna, ki je last Ljubljanske kreditne banke, trpi veliko škodo, ki je približno cenjena nad pol milijona dinarjev in ni popolnoma krita z zavarovalnino. Katastrofa in škoda bi bila lahko še dosti večja, čc bi se požar razširil še na predilnico in strojnico, v kateri stoje stroji za pogon in deloma za razsvetljavo tovarne, in ki jo od terilnice loči samo tanek vmesni zid. Zato so gasilci skušali na vsak način presekati pločevinasto streho in tako prekiniti zvezo med obema stavbama. To se jim jc po velikem trudu tudi posrečilo.
Vzrok požara še ni točno ugotovljen. Vsi pa so prepričani, da je ogenj nastal od strele, kajti včeraj popoldne in proti večeru so bile v grosupeljski okolici velike nevihte z gromom in treskom. Po nekaterih hišah so varovalke celo večkrat pregorele od strele. Tako je bil tudi transformator v tovarni pokvarjen. Vsekakor radi navadnega kratkega etika požar ni mogel nastati, ker ta dan in prejšnjo noč tovarna ni obratovala in ni nikjer po teh objektih gorela luč ali bil tok vobče vključen. Potemtakem je najbrž strela udarila v napeljavo, kar potrjujejo nekateri očividci, in je potem v čistilnici iskra nekje preskočila, pri tem pa povzročila ogenj.
Tovarna nekaj časa ne bo mogla obratovati in je tako prccej delavcev prišlo ob zaslužek. Ker jc tudi zidovje precej poškodovano, ne bo tako hitro vse popravljeno. Zlasti trpi tovarna občutno škodo, ker ji je zgorel veliki stroj v čistilnici kajti nov bo stal skoraj približno četrt milijona. Želimo le, da se vse zopet čimprej obnovi in popravi, da bo naše delavstvo lahko zopet zaslužilo svoj borni kruh.
O vzrokih slabih učnih uspehov na srednjih šolah
Jugoslavenski list v Sarajevu je prinesel poročilo, da je letos na gimnaziji v Mostarju ob zaključku pouka v IV. razredu od 63 učencev jih de-ïinitivno padlo 34, to je 54 odstotkov; ostali so izdelali oziroma dobili popravni izpit iz 'enega predmeta. Zanimivejši nego ta statistika je pa razgovor dopisnika omenjenega lista z ravnateljem mostarske gimnazije Lazarjem Kondičem o vzrokih slabih uspehov. Naj navedemo iz njega nekatere misli — saj tam navedeni razlogi veljajo v večji ali manjši meri tudi za nas. Dasi smo mogli letos poročati o prav lepih učnih uspehih na nekaterih gimnazijah (n. pr. na celjski), moramo -vendar v splošnem reči, da povojni učni uspehi dostikrat prav znatno zaostajajo za predvojnimi.
Na prvem mestu navaja g. Kondič, da je neuspeha nekaterih četrtošolcev krivo — pretirano gojenje nogometa; če je dijak redno vsako popoldne na igrišču, ne ostane zvečer za učenje ne časa in ne potrebne spočitosti. Pa tudi dijaki, ki niso zaposleni pri nogometu, izgube šolsko leto dostikrat radi tega, ker se začno resneje učiti šele proti koncu šolskega leta. Starši vidijo sina, kako se trudi recimo od velike noči dalje, in se čudijo, da lant kljub temu ne izdela; šola pač traja devet mesecev, ne enega ali dva, in ako dijak zamudi čas, ko bi si bil moral osvojiti v nekaterih predmetih temeljne osnove znanja, izgubi s tem tudi veselje do učenja in premnogokrat tudi možnost, da bi z uspehom študiral novo tvarino, ker se mu pri
učenju neprestano odpirajo praznine iz prejšnjih lekcij, ki bi jih bilo treba naknadno mašiti. In tu pridemo do tiste točke, radi katere smo se ozrli na poročilo Jugoslavenskega lista: da se dijaki poprej niso v toliki meri zanemarili med šolskim letom, za to je imela mnogo zaslug — šolnina. Če je dijak padel v prvem polletju (v februbarju), je to veljalo 40 kron, recimo okroglo 500 Din. Starši so to videli vnaprej, pa so svojim otrokom dostikrat preskrbeli inštruktorja že v decembru, češ, bolje je porabiti denar za inštruktorja ko za — šolnino.
Sedaj imamo tudi šolnino. Če bi se vprašali, ali šolnina tudi sedaj kaj vpliva na učne uspehe, bi morali reči, da prav malo. Res je, da je sedaj radi šolnine študiranje dražje in da je torej izgubljenega šolskega leta še boli škoda ko poprej. Jasno pa je, da je prejšnji sistem šolnine vplival dosti učinkoviteje, ker je strah pred šolnino deloval že sredi prvega polletja in ker se je bilo mogoče šolnini izogniti. Za redno učenje se je torej — vsaj indirektno — dobila neka nagrada. Cilj srednje šole je gotovo tudi ta, da se nauči mladina ria redno in vztrajno vršenje svoje dolžnosti. V tem oziru je nekdanji način šolnine nesporno vzgojno vplival. Nikdo ni proti šolnini — tudi izdatni — ki jo plačujejo res premožni učenci; pri drugih naj bi se pa uvedla šolnina samo za tiste dijake, katerim je — potrebna za njihovo vzgojo.
Strela udarja in ubija
Več človeških žrtev
Ljutomer, 15. junija.
Deževno vreme zadnjega časa je skoraj vedno združeno z nevihtami, nalivi, viharjem, gromom, strelo iu točo. Ljudje bi radi spravljali in kosili seno, pa ne morejo sušiti. Poročali smo že o nesreči, ki bi se bila kmalu zgodila preteklo soboto. Smodiševi iz Ljutomera so sušili na travniku seno. Prišla je nevihta in strela je udarila baš v drevo, |>od katerim je vedrilo pet ljudi, Vsi so omamljeni in ožgani popadali na tla, prestrašeni do smrti. A ostali so pri življenju. Požarni avlo jih je odj>eljal na dom.
Pred par dnevi je udarila strela v zvonik ljutomerske cerkve, se v sredi ločila od strelovoda in preskočila na sosedno Vrablovo hišo. poškodovala dimnik in električno napeljavo v hiši, da so popokale žarnice.
Včeraj je strela zahtevala celo smrtno žrtev. Udarila je v hišo nagornjaka Karbe na Kaimen-ščaku, pokvarila streho in zadela še mlado domačo gospodinjo, ki je zunaj na podetenju pripravljala solato za večerjo. Žena se je inrlva zgrudila na tla. Zajiušča štiri olročiče. Nepričakovana smrt uboge žene je pretresla sosesko. Nevihte trajajo naprej. Ljudje so v strahu.
Črnomelj, 14. junija.
Letos strela v Beli Krajini hudo razsaja. Preteklo soboto proti dvanajsti uri se je nebo nad Vojno vasjo zelo potemnilo. Bliski so neprestano švigali. Otroci so se stiskali k materam in skupno z njimi jokali, možje pa so se križali in s strahom pogledovali v grozeče nebo. Mestni grobar se je pravkar odpravljal v cerkev zvonit proti hudi uri. Njegova hčerka j>a se je mudila v kuhinji in pristavljala lonec na ognjišče. Hipoma se je sitrašno zabl iskalo in obenem počilo. Hčerki je vrglo lonec
v kol, sama pa je padla omamljena na tla. šel» jm> dveh urah se je zavedela. Strela je [iredrla strop ua pelili mestih.
Dr. Malerič, zdravnik v Črnomlju, je imel radio sjKijen z anteno. Strela nepričakovano udari v anteno, zdrobi aparat, polomi omaro in ožge stensko sliko. Istočasno pa je strela rogovilila jk> trgovini g. šterka (Koren) v Črnomlju, po podružnici Ljubljanske kreditne banke iu |к> pošti. Vendar pa ili napravila posebnih jioškodb razen pri zdravniku. Vmes je pa lil dež in padala loča. Meščani ne pomnijo tako groznega dneva kakor je bil ta.
V	ponedeljek popoldne so v Zilji pri Črnomlju oče. mati in hčerka okopavali na njivi koruzo. Oblaki so potemnili nebo, začelo se je bliskati in grmeti. Dekle prijiovednje: »Vrglo me je na Ila. Ko sem se zavedla, sem zagledala poleg sebe ležečega očeta in mater. Pristopila sem k njima in opazila, da sta mrtva. Mene je strela samo omamila iu ožgala nekoliko noiri. — Pokojna sta bila zavarovana v Ameriki za 2<XK) dolarjev. Zapuščata poleg tO letne hčerke, ki je bila ostala pri življenju, še mlajšo sestro in brata.
Požar v Vel. Gabru
Št. Vid, 14. junija.
V	lorek 13. junija ob pol treh zjutraj je izbruhnil ogenj \ gos podai sk eni poslopju Alojzija Zupančiča v Velikem Gabru. Vse je bilo v globokem spanju. Zato so mogli rešili samo živino, nekaj voz in mlatiluico. Streha, ki je bila slamnata. je pojK)liioiiia zgorela. Tudi kašča in manjše poslopje je uničeno. Hišo, ki je krila z opeko, so rešili gasilci, ki so prihiteli iz Št. Vida.
Sumijo, <la je zanetil ogenj kak tujec, ki je iskal prenočišča. Poslopje je bilo zavarovano.
Razstava meščanske šole
v Št. Vidu nad Lmbliano
Kakor vsako leto, je priredila tudi letos meščanska šola razstavo. Letos je razstavila zaradi predčasnega zaključka pouka le risbe ter deška in dekliška ročna dela. V prvi sobi so bile razstavljene risbe in deška ročna dela. Človek ostrini: koliko lepote, bogastva barv, motivov, kakšno neomejeno kraljestvo fantazije, koliko sile in sve-žosti je v mladih dušah. Treba je le umetnika, da vse to vzdrami. Učitelju akademičnemu slikarju Hvali Justu se je to sijajno posrečilo. Mi odrasli, ki nismo bili deležni takega pouka, skoraj verjeti ne moremo: par sto prekrasnih ornamentov, pa vsak drugačen motiv, drugačne barve, drugačna kompozicija — vsak individualen izliv otroške duše: nežnost, moč, usmerjenost, razboritost itd. Hvaležno bi bilo po teh risbah študirati značaje, tako neposredne in svojske so. Ne morem reči, kateri ornamenti so lepši: ali narodni ali geometrični ali živalski ali rastlinski ornamenti, ker sem pri vseh občudoval samo bujno fantazijo, silno natančnost in marljivost šolske mladine. Kaka glo-bočina, moč in poezija je v jugoslovanskem narodnem ornamentu, kaki prekrasni ornamenti se dajo vztvariti iz običajnih geometričnih oblik; iz linij malega hroščka, metulja ali miške — kakšne čudovite nove kompozicije linij in barv. Še celo iz linij uši — prelejia nova stvaritev.
Prav je, da goji meščanska šola v toliki meri ornainent, ker je najvažnejše za praktično življenje: natančnost, vestnost, ročnost, jiodlaga za stro-
Pisma
Primskovskega gospoda
vin.
Da zdravljenje ne bo z menoj umrlo
Ljuba Filoména, da si mi zdrava!
Pridita z Jernejem na kvatrno soboto k meni, se bomo kaj pogovorili, vaju bom bolj zdraviti naučil. Jaz sem že star, bi rad vaju prav dobro podučil, da zdravljenje ne bo z menoj umrlo, da bo še tukaj na zemlji ostalo; da bom drevo zasadil, ki bo še po moji smrti rodilo sad. Tako bi jaz rad. Predno boeta vidva umrla, pa tudi lako drevo zasadita in tako naj gredo dobra dela naprej do sodnjega dne. Več vama bo mogoče jjove-dati v malo dneh kot če bi vama sto pisem pisal. Ko zvečer ležem in na zdravljenje mislim, se mi včasih sanjajo zdravila. Kar se mi je sanjalo, sem neki ženski svetoval in pomagalo je. Od kod pa te sanje pridejo, ali pa to da, kadar me nevarnost zalezuje, vselej prej ugledam, da sem blizu prepadov: odkod to pride, ne vem. Ali človeška duša sama to občuti ali pa mu kak dober duh to razodene, angel varih ali pa kaka duša iz vic, ki me je prej v življenju ljubila m je ljubezen do Boga in to ljubezen, ko me je iz ljubezni do Boga ljubila, seboj nesla . ..: ali je to tako ali tako, ne vem . ..
Še bi ti kaj pisal, pa neham, кет imam ravno sedaj priložnost, pismo oddati. Doli do mene pridita, se bomo že še kaj več ustmeno pomenili. Do tja in zmiraj, zdravi bodite!1
IX.
Kar bližnjemu storimo iz ljubezni do Boga
Ljuba Filoména, da si mi zdrava.
Tvojo dopisnico sem prejel. Kar je odloženo, ie ni opuiščeno. Če zdaj ni mogoče iti na Bavarsko,
1 FW7 datuma in podpisa.
bo Ј>а pozneje. Doslej nisem mogel dobiti duhovnika, ki bi zap>oredoma dve nedelji mesto mene ofiravljal. Mislil sem, da ga v Ljubljani dobim, kadar hočem, in je tudi v Ljubljani več duhovnikov v pokoju, a vsak ima kak lak opTavek, da ne mor« priti. Dio nekega sem se obrnil, s katerim sva prav znana — sva bila skupaj v semenišču, pa mora vsak dan imeti sv. mašo pri sv. Jakobu...1 Bavarska je katoliška dežela, Prusija pa večji del luteranska. Luterani nas ne sovražijo... in sami pravijo: luteransko je lažje živeti, katoliško pa bolj srečno umreti. Enkrat sem z nekim luteranom skupaj prišel in sem mu dejal; »Ne vem. kako bo kaj za nebesa.« Je pa dejal; »Vi pridete gotovo.« Sem rekel: »Upam, pa vendar nc vem, se bojim.« Je pa dejal: »Jaz jamčim, da pridete v nebesa; v nebesa pridem tudi jaz, vi pa še prej.« Luterani pridejo tudi k naši maši in molijo pri maši in pwavijo katoličanom: le ubogajte, le ubogajte, kar vas duhovniki uče. Če iih boste ubogali, boste za nebesa še več storili, kakor je treba.
Jutri' je očetov god, jutri 14 dni bo pa Jernejev. Voščim jima vse dobro za njiju godova. Še bogastvo jima želim, dasiravno človek na tem svetu ne potrebuje nič drugega ko živež, obleko, stanovanje, dobro ime, zdravje, pobožno življenje in upanje v Boga. Če ima vse to, je srečen, bogastva mu ni treba. Pa jima tudi botfastva želim in to zato, da bi mogla storiti več dobrega. Če človek ljubi Boga čez vse in svojega bližnjega kakor samega sebe, mu ie ludi bogastvo koristno, če tudi nc [jotrebno. Koristno mu ie, ker more z njim več dobrega storiti. Zato si mora človek prizadevati tudi za časno, da bo več dobrega storil. Na Turškem je bil neki revni Turek; je pa rekel svojemu cesarju, ki ga je srečal: »Ali je res, kar turško sv. pismo govori, da smo si vsi Turki bratje med
1 Do tega potovanja ni prišlo, ker H. ni mogel dobiti namestnika.
5 Prvi del pisma je bil tfotovo pisan dva dni prej ko drugi del
seboj?« Cesar pravi: »Res.« Je pa rekel revni Turek cesarju: »Daj, ti bogati brat, dar meni revnemu bratu!« Nato mu je cesar dal en turški tolar. Revni Turek je pa rekel: »Ali je ta dar bogatega brata revnemu bratu?« Nato je cesar odvrnil: »Ko bi jaz hotel vsakemu bratu razdeliti svoje premoženje, da bi vsi enako imeli, bi mi ti moral še nekaj nazaj dati.«
Mi vsi delamo in želimo, da bi kaj imeli, imeli pa zato želimo, da bi sebi in bližnjemu v potrebi dobro storili iz ljubezni do Boga. Kar bližnjemu storimo iz ljubezni do Boga. to Bog sprejme, kakor da njemu storimo. Zato želim očetu in Jerneju in tebi in vam vsem tudi veliko premoženja, če je božja volja. Če pa ni božja volja, da bi nam Bog veliko premoženja dal, imejmo vsaj želje dobro storiti; bo pa Bog tudi želje za dejanja sprejel, če storimo kar moremo. Zalo bi rad še! s teboj na Bavarsko, da bi te naučil zdraviti, Z ozdravljanjem boš storila še več dobrega, kakor ko bi denar delila. Zdaj dokler tukaj živimo, imamo želje, pa moči ne, dobro storiti, po smrti bodo pa dopolnjene v nebesih vse naše želje, imeli bomo ludi moč storiti dobro, to bo veselje! Tukaj dobro storimo, pa nas slane veliko truda, tam pa bomo storili dobro brez vsega truda; to bo veselje, bomo takorekoč vsemogočni. Le zdravite doma, kolikor morete, da boete imeli več dobrih del. Pomagajte ljudem tudi glede tatov. Pred nekoliko dnevi je bila pri meni žena, ki je rekla, da tistemu vinogradniku ni več vino ukradeno, prej so mu ga pa vsako leto ukradli. Dejala je žena: »Zdaj mi mož vselej da piti in mi pravi: »Ti ga pij namesto tatu!« Tako sem tudi pri Ljubljani nekomu pomagal, da mu ne kradejo več krompirja na njivi. Tu m tam slišim, da ne pijančujejo več ...
Zdravi bodite in Bog vas obvaruj!
11. 8. 1884.-1
' Brez podpisa
kovno risanje. Zelo mnogo je razstavljenih tudi silhuet in nekaj jirav dobrih pokrajinskih slik. Omeniti moram še jirav posebno prekrasne narodne ornamente, ki so risani na steklo (lase)-Ročno delo se goji |irav smolreno, ker so razstavili učenci izdelke iz najrazličnejših tvarin: glina in mavec (sadje," listi, živali, portreti), kartonaža (mape, albumi za slike in cvetlice, kape za igro), pletenje (košarice iz raznih geometrijskih oblik), les (šatulje, mizice, stolčki v narodnih motivih). Tudi pri dekliškem ročnem delu so bile zastopane najrazličnejše tehnike. Prav |>osebno so ugajali prti z narodnimi motivi. Razstavljen je bil tudi načrt za novo šolsko zastavo, ki ga je iz prijaznosti naredil domačin cand. arh. ing. T. Štrukelj. Načrt za zastavo je moderen, v obliki banderca: na eni strani ima sliko svetnika, na drugi pa napis: Tc troje najvišje: mati, domovina, Bog. (Cankar..)
Šoli in mladini na uspehu častitaino. V.
V Shop' e na treznostni kongres
Od 30. junija do 2. julija bo v Skopljn ; V. jugoslovanski treznostni kongres, na katerem bo zastopana tudi »Sveta vojska« po svo-j jem predsedniku. Ker je za udeležence kongresa dovoljena četrtinska voznina, bo marsikdo rad izkoristil to pri I i k<». da si ogledu Dušanovo prestolnico iu njeno bližnjo in daljno okolico. Določeni so skupni izleti: na Ohridsko jezero, ' na Kosovo in v Metohijo, v manastir »Matkac. j v Prizren itd. Veliko zanimivosti, zgodovinski kraji, kamor 1к> koga bolj vleklo srce!
Iz Ljubljane odpotujemo 29. t m. ob 0.40, čc se udeleženci ne odločijo za drug vlak. kar je stvar razgovora.
Program kongresa je sledeči:
V	petek 30. junija: sprejemanje gostov na kolodvoru ob prihodu vsakega vlaka. Ob 21
! razgovor in medsebojno spoznavanje ndeležen-; cev v dvorani pri Učiteljski šoli.
V	soboto t. julija: Ob H občni /bor »Saveza trezne mladine« v dvorani Prosvetnega doma (Ulica Kraljice Marije). Ob 15 istotani občni zlvor »Ju gos lov. saveza trezvenostit. Advokat Momčilo D. Janković predava ua obč. /boru o temi: »Metode dela v našem pokretuc. Ob 20.30 zabavni večer s koncertom v dvorani Narodnega gledališča in preda vanje. I)i Hranislav M. Joksimović predava o temi: -Alkohol v epskih narodnih pesmih o Kraljeviču Markuc.
V	nedeljo 2. julija: Ob 9 svečano zborovanje V. jugoslovanskega treznost nega kongresa v veliki dvorani Oficirskega doma pod predsedstvom dr. Andr. Stamparjn, predsednika »Jugosl. saveza trezvenoeti« iz Zagreba.
Referati: I. Sedanje stanje treznost nega [*)-kreta |)o svetu — Derviš M. Korkut, kustos Narodnega muzeja v Cetinju. 2. Kaj lahko stori žena za ma i treznosti — dr. Desanka II is lovi č, šefinja Drž šolske poliklinike v Zagrebu. \ Treznostmi propaganda jx> vaseh — Ljubiiiko Miličevič, učitelj v Miliajlovcu pri Trsteniku.
Po zborovanju skujmo slikanje vseh udeležencev in obhod i K) mestu. Popoldne izleli.
Voznina s potniškim vlakom iz Ljubljane do Skoplja znaša Din %.25. Podrobna j>ojasnila v pisarni »Svete vojske«, Tyrseva (Dunajska) cesta 17. Prijave se sprejemajo do 20. t. m. do 18 zvečer. Kdor gre z nami. naj ne odlaša s prijavo! Za legitimacijo sc plača ol> nrijini 2U Din — »Sveta vojska;.
Ljubljanske vesii:
Praznik presv. R. Telesa v Ljubljani
I jtibljunu. 16. juniju.
/ imi .s v ciuhost.jo iii s pravo krščansko po-božnostjo j L- l.jubl jami včeraj slavila pruzuik Presv. Rcšnjego l'des.i. \ župnijah. kjer je bila procesija. to je v stolni župniji, v Trnovem in pri Sv. Petru t<-r po ulicah, koder so se procesije pomikale, so bile povsod hiše okrašene / brezovim zelenjem, oknu skoraj vsa okrašena s cvetjem in s svečami, po vsoti -o procesije šle skozi gost špalir gledalcev, ki so vsi izkazovali čast Najsvetejšemu.
\ stolnici je bila ob .s zjutraj pontil'ikulna mašil, ki ici je ob asistenci daroval generalni vikar g. kanonik .Nadrah. Po službi božji se je razvila krasu« procesija po središču mesta. Med -In/bo ho/jo sta imeli dve vojaški četi pred cerkvijo častno -trn/o ter sta oddali salve strelov.
\ procesiji je bilo i/redno mnogo rokodelcev z zastavo, krščanske mladine, prav v lastnem številu so bili zastopani akademiki iu starešine, kakor običajno, so se ludi letos udeležile v velikem številu procesije kongregaci je z banderi. Svetilk je bilo izredno m (togo. I.jii-l>ek je bil pogled na dečke in deklice. ki jih jc bila dolgu vrstil, čeprav so šli po "> \ vrsti. Posebno je bil občinstva všeč Marijin vrtec, katerega deklice so imeli venčke na glav
Procesije s,- je nu d drugimi udeležil lian dr. Murušič. rektor di\ Slavič. proroktor dr. serko in še nekateri <lrugi vscitč. profesorji, lilije predstojniki raznih uradov in drugi odličniki. Občinski svel in župana je zastopal ravnatelj mestnega stavbnega urada inž. 1'relov-;ok \ spremstvu dveh gg. občinskih svetnikov.
Na jsvetejše je nosil ob številni duhovniški asistenci prevz. kne/.oškof dr. Gregor Ro/.rtinn.
\ sprevodu su sh dve vojaški čeli. ki sta ob blagoslovili dajali častne salve. Vojaška godba pu je med procesijo igiulu primerne komade. Posebno lep je bil pogled na zbrane vernike pri blagoslovu na Kongresnem trgu. pa tudi uri drugih blagoslovili.
Pri Sv. Petru je v sredo zvečer kazalo, (Iu bo procesijo, ki je bila v zgodnjih jutranjih nrali. motil dež Tudi v četrtek zjutraj na vse zgodaj je kazalo na dež. I oda vreme sc 'je kmulu /jiisiiilo in procesija je bila v najlepšem sclnčnem v remeiit'.
Ob pol <> zjutraj je bila slovesna .služIm božja, ki jo je ob asistenci daroval g. župnik Petrič Ob pol " p:i jc bila nato procesija po šentpeterskeni okraju, ki ni bila nič manj 'slovesna kakor druga letu, v nekaterih ozirili pa ie letošnja procesija prejšnje celo prekašala. N a j svet j.m ji' nosi i g. župnik Petrič. Posebno pozornost je zbudila nova /.ustava dekliške Marijine družbe, ki so jo napravile po načrtu arhi-eklu Pengova šolski- sestro i/ Maribora in jo je iiii binkoštu i ponedel jek popoldne blagoslovil škof g. di Rozman. \ procesiji je bilo nad 100 mi rodnih noš. toliko, kolikor jili dozdnj šc ni bilo. I.jubek je bil pogled tudi na križarje iu sestre s v Klare i/ Bizoviku. V procesiji je igrala sulezi ionska godba. Zastopana je bila meščanska občina, v prav častnem številu pa članstvo V inceucijeve in Klizabctne konference. Katoliški' akcije, moške in ženske Marijine družbe ter vseli drugih kongregaci i in organizacij. V procesiji je šla mladina Lichtenthur-nu, Marijanišča. moščaiiske šole. šentpefcrske šole iki polju in drugih šol v šentpeterski fari. Udeležba občinstvu je bila prav velika.
Prav tako je uspela procesija tudi v Trnovem, ki se je izvršila na običajno slovesen način. Službo božjo je daroval ob li župnik g. Fran S. Finžgar, procesija sama pa je bila ob pol 7. Najsvetejše je nosil župnik g. Finžgar. Y procesiji je bilo posebno odlično število mož, saj so se udeležili procesije skoraj v si posestniki iz. Trnovega in z. Barja, zelo številni ludi drugi moški iz te l'are, v nad vse častnem številu pa so se udeležili procesije /.lasiL fantje, vsi /. belimi nagelji na prsih. Bilo je mnogo inteligence med udeleženci. Patrona mestno občino je pri procesiji zastopal mestni župan dr. D i n ko Pue. V procesiji je bilo seveda ludi mnogo mladine, tako obe šoli, trnovska in barjanska, dalje četa gasilcev in ena četa gasilskega naraščaja. V procesiji je igrala železnicarskn godba Sloga . Posebno pa eo se postavile Trnovčanke, ki so prišle v velikem številu v narodnih nošah, zlasti pa še Krakovčanke v svojih tradicionalnih krakov-kili nošah in pečali.
V Hiški, tej najmlajši ljubljanski župniji, narašča udeležba pri procesiji od leta do leta in res tako velike procesije, kakor je bila včerajšnja, Šiška še ni videla. Zjutraj ob <S je bila v jioini rorkv i služba božja, ki jo je daroval župnik p. dr. Modest Novak. Po službi božji se je razvila velika
procesija, v kateri je nesel Najsvetejše župnik p. dr. Novak. Posebno je treba povdariti veliko udeležbo moških pri procesiji. Zelo mnogo je bilo tudi mladine, tako križarjev, klarisinj, dalje ženskih in drugih kongregacij. IPosebno pozornost je vzbujala nova zastava Marijine družbe, ki je bila letes blagoslovljena.
Nedelš&he procesije
PRI 00. FRANČIŠKANIH
Ob 7 slovesna sv. maša. Ob 8 se prične procesija pomikati po sledečem redu: t. Godbu. 2. Frančiškovi križarji. 3. Dekliška kongregacija z. zastavo. 4. Župnijsko bandero. 5. Tretji red. č. Gospe in gospodične s svečami. 7. Sestrice sv. Klare. 8. Dve mali banderci. 9. Dečki in deklice. 10. Gospe in gospodične brez sveč. 11. Narodne noše. 12. Vojaška godba. 13. Samostanska družina in duhovščina z Najsvetejšim. 14. Zastopniki. 15. Gospodje s svečami. 16. Gospodje brez sveč. Otroci naj oddajo sveče pri stranskih vratih proli Uničim«, odrasli pa pred velikim oltarjem po blagoslovu. Sv. maše se bodo darovale: ob pol 5, 5, pol 6, 6, pol 7, 7. pol 8, pol 9; naslednja takoj po procesiji in zadnja ob 11. — Proccsija bo šla: Miklošičeva c., Tavčarjeva ul. (pred sodnijo prvi blagoslov), Tyrseva c., Šelcnburgova ul. (pred spomenikom sv. Trojice drugi blagoslov), Kongresni Irg, Gradišče, Rimska c., Napoleonov trg (pred spomenikom Iretji blagoslov), Vegova ul., Wolfova ul., Marijin trg (četrti blagoslov).
PRI SV. JAKOBU
Ob 8 slovesna sv. maša. Takoj po sv. maši se začne pomikati procesija v temle redu:
1. Osnovna šola na Prulah. 2. Osnovna dekliška šola pri Sv. Jakobu. 3. Meščanska dekliška šola pri sv. Jakobu. 4. Župno bandero sv. Jakoba; za njim zavod iz Rakovnika in drugo moštvo. 5 Dekliška Marijina družba pod zastavo Brezmadežne. 6. Bandero Žalostne Matere Božje; za njim:
a)	Marijina družba žena; b) gospe in gospodične svetilke; c) narodne noše. 7. Dve mali bandcrci, nalo a) belo oblečeni dečki in deklice s svečami;
b)	deklice, ki potresajo. 8. Godba. 9. Pevci. ti. Najsvetejše. 12. Dostojanstveniki in Marijina kongregacija Žalostne Matere Božje. — Pot procesije jc čez most sv. Jakoba po Bregu, Starem trgu, sv. Florijana ulici, Karlovski cesti, Privozu, Prti-lah na trg sv. Jakoba. Takoj po končani procesiji bo v cerkvi šc ena tiha sv. maša pred izpostavljenim Najsvetejšim. Ob slabem vremenu se bo vsa slovesnost izvršila v cerkvi.
Regulacija Ljubljanice
naj se izvrši v eni etapi
Spomenica Glavnega odbora vodne zadruge zu osušitev ljubljanskega barja, sklenjena na izredni seji dne 14. junija 1933 z ozirom na katastrofalne poplave v dneh 26. do 31. maja 1933.
Neprestano deževje je letos povzročilo ponovne poplave na ljubljanskem barju. Celotna škoda se ceni po dosedanjih uradnih ugotovitvah samo na kulturah na 2,100.000 Din, k čemur pride še škoda na travnikih, ki presega gotovo 1,000.000 D. Kmetje in posestniki na Barju so obupani.
Poplava pa je povzročila občutno škodo tudi regulacijskim delom v Ljubljanici. V noči na 27. maj je narasla Ljubljanica podrla betonski jez, ki jc bil zgrajen, da omogoči betoniranje dna novo regulirane struge Ljubi janice. Voda ie poškodovala tudi druga še nedovršena dela i:i jih seveda začasno i prekinila.
Vzrok teh poplav ni samo izredno deževje, i marveč v prvi vrsti dejstvo, da šc vedno ni dovršena regulacija in poglobitev Ljubljanice in šc ni ustvarjena možnost za hiter odtok visokih voda in osušitev barja, v drugi vrsti pa, da prihajajo vode iz cerkniške in planinske doline radi regulacije on-dotnib pritokov hitreje na ljubljansko barje.
Nujno potrebno je, da se regulacijska dela čim najbolj pospešijo in ne izvršujejo samo pola-
Ka' bo danes?
Drama ob 14: Srce igračk- . Mladinska pred-j stava po globoko znižanih cenah. —- Ob 20: »Tar-! tuffe«. Red C.
Opera: .Jim in Jili«. Red A.
Kino Kodeljevo ob 20.30: Sladke skrbi |.la-clcie Coopcr).
Kinogledališče Št. Vid-Vižmarje: ob 20.30 velika filmska atrakcija Douglasa Fairbanksa »Vc-lepustolovščina«. Dodatek šala.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bahovec na Kongresnem trgu 12; mr. Uslar, Sv. Petra cesta 78, in mr. Hočevar, Celovška ccsta 34.
Malo pri dežju in malo pri solncu in velesejem /e srečno pri koncu. Zdaj pa spet k Slamiču slednii večer, boljše, cene/še drugod ni nikjer!
Coucti zoio
Nočem postelje v sobi pač pa
ali lotelj, ki se spremeni v mehko udobno posteljo za eno ali dve osebi. Tudi vse tapetniške izdelke : madrace. otomano itd. dobite pri
FRANC 1A1SKR, tapetnik
SV. PETRA NASIP št. 29
Ttlelon 20-1Z
Smrt zglednega očeta
Po dolgem bolehanju in udanem trpljenju je, kakor smo žc poročali, v 86. letu svoje starosti 14. junija izdihnil svojo blago dušo g. Karel Do-stal, bivši tapetnik, stanujoč na Sv. Petra cesti v Ljubljani. Blagopokojni je bil vzoren mož starega kova, vedno delaven, pošten in pravičen do skrajnosti. Z neumornim delom svojih pridnih rok je v ljubezni s svojo šc živečo življenjsko družico odlično vzgojil svojo številno družino. Vsi njegovi otroci zavzemajo ugledna mesla. Najstarejši sin Ludovik. duhovnik družbe Jezusove, jc ravnatelj bogoslovja v Dubnn na Poljskem; Rudolf je strokovni učitelj na gluhonemnici v Ljubljani, Adolf je bančni uradnik v Mariboru, Pavel pa gostilničar v Ptuju. Izmed hčera sla Lojzika in Dragica aktivni učiteljici, Marija pa pošlarica v pokoju. S prav tako očetovsko skrbjo in ljubeznijo je vzgojil ludi svojega nečaka in nečakinji, ki so že v najnežnejši dobi izgubili mater in očeta, pokojnikovega brala. Najstarejši nečak msgr Josip jc ravnatelj knezo-škofijske pisarne v Ljubljani, nečakinja Marija jc absolvirana otroška vrlnarica, Ljudmila pa kot M. Anunciata šolska upraviteljica zunanje šole v Škof j i Loki. Življenje pokojnega g. Dostala je bilo življenje dela in molitve, a pri lem jc bil vedno zadovoljen in zdravo dovtipen. Svojo veselo naravo jc obdržal prav do zadnjega in se je še zadnje dni svojega življenja rad šalil. Dobremu možu ohranimo blag spomin, užaloščeni družini pa naše iskreno sožaljel
0 Na Primskovo. Zapla/. in Čatež — vabi društvo Krka- vse prijatelje Dolenjske. Odhod i/ Ljubljane jutri v nedeljo / izletniškim vlakom ob 5.19, povratek ob 22.10. — Karto jc vzeti /ii vožnjo do Trebnjega in nazaj, kar stane 22 Din. Kdor gre če/. Primskovo — ca 5 ure hoda — izstopi na postaji Budohovn vas. kontur zadostuje I 'A ure hoda, izstopi v Veliki Loki uli v Trebnjem. Vodniki čakajo nn vseh treh postajah. Sestanek vseli .skupin pri kosilu nu Čatežu. Vabljeni vsi, tudi izletniki i/, bližnjih krajev Dolenjske. — Ponovno tudi opozarjamo nu krožni avtomobilski izlet Krke« dne 2. julija na progi Ljubijnnn-Kočevjo-Žn-žemberk-Ljubljuna. Prospekti in prijave v Unionski trafiki. Zvezni knjigarni i'i trgovini I. Samec nu Mestnem trgu. Cena za vožnjo in prehrano za osebo 75 Din.
0 Izjava. Jutro« z dne 15. i. m. piše v svojem poročilu o zborovanju stanovanjskih najemnikov, da je gosp. glavni govornik župan Dinko Ptic med drugim rekel tudi tole: Mestna občina pa se dobro zaveda svoje naloge v reševanju tega vprašanja in je za zgradbe hiš dala doslej 62 milijonov, obenem pa še podprla gradnjo stanovanjskih kolonij /. jamstvom nad 20 milijonov dinarjev. Na zadnjem zborovanju hišnih posestnikov se jc nekdo razburjal zavoljo lega...« Ker jc jasno, da jc g. župan mislil, da sem se zavoljo tega razburjal jaz, izjavljam tole: Jaz v svojem govoru nisem niti z. eno besedo omenil (>2 milijonov, ki .jili je mestna občina dala z a grad bo hiš, še manj pa 20 milijonsko jamstvo zu gratlbo stanovanjskih kolonij. Ako se g. županu zdi ta moja trditev neresnična, mu je nu razpolago stenografski zapisnik, i/, katerega jc razvidno, kaj in o čem sem govoril nu omenjenem zborovati ju . — Janko kos.
O Popravek, Pokojni gosp. Karel D o s t a 1 ni bil moj oče (»Slovenec« z dne 15. junija 1933, Novi grobovi st. 5), ampak moj stric. Moram ga pa z vso hvaležnostjo imenovati svojega krušnega očeta, ker je po smrti našega očeta leta 1881— naša mati je bila v bolnišnici neozdravljivo bolna — sprejel mene in moji dve sestri v nežni otroški dobi v svojo družino in s svojo še živečo blago soprogo poleg lastnih otrok tudi za nas tri po očetovsko skrbel. Dobri Bog naj mu po besedah Gospodovih: Kar ste slorili kateremu izmed mojih
goina v okviru omejenih vsakoletnih proračunskih sredstev, temveč, da se izvrši celotna regulacija v enem zamahu in čim hitreje. Tozadevni načrti so že davno izdelani in odobreni po ministrstvu za gradbe.
Glavni odbor vodne zadruge za osušitev ljubljanskega barja kot zakoniti zastopnik barjanskih interesentov-kinetov prosi in predlaga:
1.	da se takoj razpišejo in oddajo vsa dela za regulacijo Ljubljanice;
2.	da se zagolove za lo potrebna sredstva na ta način, da da država svoj prispevek na razpolago iz izrednih kreditov in eventualno iz brezposelnega fonda, banovini, mestu Ljubljana in vodni zadrugi za osušitev ljubljanskega barja, pa naj Se dovoli za kritje nanje odpadajočih prispevkov iol-goročno in nizkopbreslno posojilo bodisi od liipo-lekarne ali Priv. agrarne banke ali iz drugega vira;
3.	da pristopi tudi k regulaciji pritok >v na ljubljansko barje, posebno onim iz cerkniške in planinske kotline, za kar so osnovni načrti tudi žc izdelani.
Le s hitro regulacijo bodo rešeni oarjanski kmelje večnih poplav in ponavljajočih se škod, j brezposelni pa bodo dobili delo, ki bc javne ko-i risli, saj se zaposlujejo pri regulacijskih delih po i večini ročni delavci iz vseh banovin.
najmanjših, ste meni storili« (Ml 25, 40) vso lo ljubezen v večnosti obilno poplača. — Jos. Dostal.
Q Vpisovanje v I. razred deške in dekliške vadnice ter otroški vrtec na drž. učiteljski šoli v Ljubljani bo v petek (23. junija 1933) od 8--11 in siccr za dečke v pevski sobi (moška stran v pri-lličju na desno), za deklice in otroški vrtec pa v učni sobi otroškega vrtca (ženska stran v pritličju na levo). Vpisovali se bodo v I. razred vadnice olroci, ki bodo izpolnili do 31. decembra l. 1. 7 let, v otroški vrtec pa otroci nad 5 lel starosti. Starši, ki naj privedo otroke s seboj, morajo predložiti rojstni (krstni) lisi in izkaz o ccpljenih kozah. Otroci, ki bodo definitivno sprejeli, bodo zdravniško preiskani na šolski polikliniki (na vrtu učiteljske šole) v soboto, dne 24. junija od 8—11.
© Tujsku-prometnu razstava v zgradbi hipotekami' banke (vhod i/ Frančiškanske ulice) ostane še nadalje odprlu v delavnikih od 9—II. Šolam in vsem, ki sc /.a razstavo zanimajo, je pa vsak ču- nu razpolugo proti predhodni prijavi pri Putnik-u uli Tujsko - prometnem svetu kr. huuskc uprave-..
0 Uprava policije razglaša: Na osnovi čl. 66 in 67 zakona o notranji upravi odreja uprava policije v Ljubljani, da morajo vsi lastniki ozir. oskrbniki hiš na njenem področju najkasneje lekom 8 dni po objavi le naredbe očistiti vse napise in znake, ki služijo za orientacijo občinstva in so pritrjeni na hišah, zlasti tablice z oznatbo ulic ali trgov in hišnih številk. Odgovorne osebe, ki bi se tej odredbi ne pokorile ,bodo kaznovane po čl. 69 zakona o notranji upravi z denarno kaznijo od 10 do 500 Din, ob neplačilu denarne kazni v odrejenem roku pa z zaporom od 1 do 10 dni. — Nado-mesluje upravnika policije: polic, svetnik Pestev-šck s. r.
0 Mestna zastavljalnica bo imela redni dražbi novembru zastavljenih predmetov in sicer za dragocenosti dne 0. julija, zu efekte pa dne 12. julija t. I. ob 15 dalje v uradnem prostoru na Poljanski cesti št. 15.
© Športne in modne srajce, pižame, majice, kravate in naramnice ne kupujte pred ogledom pri tvrdki Miloš Karničnik, Stari trg.
© Specialno izbiro modnih hlač in pumparc dobite najcenejc pri Preskerju, Sv. Petra ccsta 14.
S sodbo zadovoljen star
zepar
Ljubljana, 10. junija.
Rojeni sle v Pribislavcih pri Čakovcu, vasi žepa rje v. ki je nam že zna.ua,« tako je danes pripomnil predsednik malega senata obtožencu, staremu žeparju Ignaciju Horvatu, ki je bil obdolžen, da je 113. maja letos na glavnem kolodvoru v vlaku med veliko-gnječo potnikov izmaknil upokojenemu železničarju Mihaelu Lazniku denarnico s 1400 Din gotovine. Nalo je pobegnil, a ga je Laznik še pravočasno prijel in izročil stražniku.
Horvat, star grešnik, je tajil, da bi bil izmaknil denarnico, samo lako jo je prijel iu takoj izročil Lazniku. Končal je svoj zagovor: Slavni sude! Teško je danasL Predsednik: I za žeparje.
Horvat je bil obsojen nu tri mesece strogega zapora in v izgubo častnih državljanskih pravic za dve leti. Predsednik r Ste zadovoljni?- Odgovor: Jesamk In po daljšem molku: Koliko sam pri-inio?«...
Kulturni obzornik
шттшш
№31
Razstava F. Vesela
V umetnostni trgovini A. Kos (Mestni trg) razstavlja la mesec svoja dela Ferdo Vesel, naš najstarejši še živeči mojster slovenske moderne šole (r. 1861). Ker so njegove samostojne razstave že same po sebi redkost, je na lo današnjo kolekcijo treba opozoriti neglede na to, da vsebuje prav lepa in za mojstra značilna dela, in reči, naj g. Kos kar nadaljuje s prireditvami lake vrste. Kolekcija obsega, čc se ne motim, 28 del, večinoma so to oljnate podobe in deloma pasleli. Zastopane so najrazličnejše dobe njegove umetnosti. Št. 20 (Park v Monakovcm) in 21 (Večer) segata gotovo se v monakovski čas, zelo blizu tej stopnji ♦ o ji št. 28 (Mušnice) z na Monakovčanc spomin,' -čiini barvami. Podoba 14 (Stari običaji) je morala nastati ok. 1900, a rajši prej. Nekateri portreti nain ga kažejo v neki srednji dobi (Portret gospe, Portret Parma), novejše stvari :;o Portret dame (13, sličcn onim 7. lanskoletne portretne razstave na velesejmu), 2 (Fužine pri Ljubljani), 5 (Grumblovški potok), 6 (Grumblovški hrib) in najbrž ludi 12 (Igralci). Izmed ostalih podob sta Olroška igra (4) in Križ v hosti (8) gotovo zc starejši, Kozjalc (9| s svojim Jakopiču sorodnim nastrojenjem pa nedvomno novejše delo. Najmlajše delo na razstavi utegne biti ljubka pastelna podoba olroka (17) s svojo nemirno, živo linijo in barvo.
Za raziskovalca slovenske moderne umelnosli ie Veselova umelnost zanimiv dn značilen pojav, ki ne sodi v nolranji okvir našega impresionizma. Z Ažbetom, Kobilčevo in deloma s Petkovškom tvori Vesel ono skupino, ki je našo impresionistično moderno pripravljala in pripravila in sc njenega nov. .ta slikarskega programa le semintja dotika. Njegovo stopnio moremo imenovati nekako pred igro ali pripravo modernega programa in radi tega
dejstva ie prav loliko zanimiva in svojstvena, kolikor v liri mer i z impresionisti arhaična. Izmeti mojstro-. tc ' jnaše zgodnje moderne jc Vesel najmočnejši m najbolj dovršen, dočim ga zgodovinsko poslanstvo najožje veže na Ažbeta, edinega našega profesirjk^slikàrstva.
Vesel'jc -študiral v Monakovcm in tega njegova umeindsl ne zataji. To mesto je ob onem času poučevalo1 v slikanju in umetnosti šc marsikoga, ludi glavne, nemške impresioniste, in čc ga jc kaj k temu usposabljalo, je bila gotovo neka osnovna poducevaltya-, težnja, neka pedagoška mentalité ta bavarske unictnoslrie centrale. Na akademiji jc ob onem čas« vladal kič, i-, se pravi izrodek staro-utrjenega akadetnizma ; manirizma, zunaj nie pa mojstri kot Lcibl, Triibncr Hertcrich, secesija in drugi, a na en ali drugi cin so s-i bili vsi stični. Tako jc slikarstvo pri Leiblu s svojo naturalistiko in deskripcijo dalo najboljši primer pritičljivega slikanja (Lcibl ram jc v zadnjih letih /uvozil \ aka-demizem), nič ntanj pu ni bila priučljiva in ob rtu o-navdahnjena scccsija. Oba naša mojslra, Ažbc in Vesel, sla v lo problematiko neholc in samoposebi •/.ašla, bila jc pa dana bržkone žc v njih samih, saj vsa njuna umetnost kaže sem. In lako imamo v obeh klasičen in lep primer poskusa, utemeljiti nekako šolo, akademijo slovenske umelnosli in kakor sc lo za oba ludi čudno sliši, jc vendar tako. Veselova umetnost je označena v razvoju slovenskega modernega slikarstva kol priprava nečesa novega, vendar pa tudi kot kos umetniške akademije v moderni smeri, skozi vso njeno naravo ^rc neka poleza umstvenega značaja, ki slikarjevi fantaziji slavija hladne in mirne meje, slikarjev čopič poskuša lo in ono, jc ludi ekstremen, vendar nikoli iz elementarnega prepričanja, nego iz težnje, spoznano ekstremnost urediti, predelali, napravili jo šole in vzora zmožno. Tega ni seveda razumeti tako, kot da bi se Vesel sam silil h kakemu dociranju v umetnostnih problemih, nego kot osnovno strukturo njegovega zgodovinsko danega mesta v naši kulturi, in vloga Monakovcga je mogla biti listi čas tolikšna zategadelj, ker je problem
menakovstva : oni čas iz našega domačega razvoja poslal pereč in aktualen, to se pravi: šlo je z? lc ali dobimo šolo ali ne, ali pridemo iz večnega pripravljalslva žc enkrat v življenje ali pa ne. Kot vidimo clanes, jc zgodovina rekla svojo besedo: nekoliko mlajši Vesclovi sodobniki so pričeli zu n : ; vsake šole in radikalno načelno proli njeni ice:i. 1er obrnili ves razvoj po sebi, za šolo je bilo oni čas ž c- i tak prepozno in naj bi le-ta bila taka ali drugačna, Ažbc in Vesel, lo sla bila in ostala večna samotarja, Ažbc tragičen do konca. Vesel s svojim nezmagljivim elanom junak: šola — lo jc lodai, če je človek sam in samobilen,
Bodoči zgodovinar začetkov naše moderne sc bo ob teh likih moral zamisliti nekoliko drugače nego smo sc doslej oficiclno zamišljali. Ob Ažbe-lovem in Vesclovcm času kaže naše slikarstvo neke molivc, ki jih ni v njem ne prej nc poslej, kakšni so, vidimo šc na tej razstavi (Stari običaji, Igralci, Olroška igra), drugi pa so Pismo, Pred svatbo, Brna itd. Odkod lo? Literatura? Gotovo, ludi literatura, akademija in kar hočete. Akademijski kompozicije! Vendar — v prvi vrsti iskanje smivi za ono slikanje, ki bi dalo šolo, Ici bi bilo šola. Tipanje po lej snovi, po milosu, po folklori in žanru ni <amo naturalističen ekskurz, nego po-r.kus nečesa višjega; z.a slikarstvo, kakršno so hoteli predimpresijonisli, je bilo važno ludi v snovi naj t i slik z narodom, iz njegovih kolikor mogoče ljudskih podlag. Zato Vesel vselej, kadar gledaš njegova dela, ne zbuja samo tvoje optike, morda tc niti nc v prvi vrsti, nego še bolj tvojo fantazijo, nagib k fabuliranju o različnih mitičnih bitjih. Olroška igra, ki visi na lej razstavi, ic prej nekak bajen ples otrok nego naturalističen dogodek, Križ v hosli spominja ua Jurčičevo romantiko, Morske deklice na bogvekatero pravljico itd. Bili so vendarle romantiki, li naluralisli, ne samo, kolikor so konkrelno upodabljali romantično snov, nego tudi, ker so sredi nove resničnosti in snovi sami po sebi ustvarjali za nas občutja, ki so v času žc davno zapadla, ne — za katera so sc nekako pravilno bali, da bodo za vselej zapadla. In oni so jih hoteli
oslaliti, ovekovečiti. Te naše slike okoli začetka stoletja, to so podobe Ažbeta, Vesela, Kobilčeve, zlasli Vesela, so podoba davno minulega življenja, ki se je za hip povrnilo pred naše oči, tc sodobno, sc reče naturalistično delane figure in prizori imajo iznenada gestus, v katerem sc izraža davno pozabljena in odmrla kretnja, z.a hip ustaljena v liku slike, ugasel del duše. Ali kaj, taka dejanja ne morejo biti več kot očarljiva igra, l<i jc njeno življenje na vso moč krhko in omejeno, v Vese-lovcm delu samem jih zaliva struja, ki jim jc kar sc da nasprolna in ki vztlaje njegovi umetnosti sami lesk take zdrobljive, živi sedanjosti odmaknjene resničnosti.	R, L
Gallusov honcert v Ribnici
Ob jiriliki odkritja spominske plošče Jakobu Pelelinu-Gallusu v Ribnici, po vsej verjetnosti skladateljevem rojstnem kraju, se je vršil v dekanijski cerkvi koncert njegovih «kladb. Nastopila je ljubljanska Glasbena Matica, dirigiral je gosp. ravnatelj Mirko Polič. Da se je koncert v vsakem ozvru otaesel, k temu so pripomogli zlasti trije činitelji: že prilika sama je dala koncertu posebno privlačnost in mikavnost. Morda smo redkokje s lako sprejemljivim srcem prisluhnili njegovim sladkim melodijam kot ravno v njegovem rojstnem kraju. Veličina njegovega duha nam je stopila tukaj vse jasneje pred oči; na eni strani prepfost podeželski trg, ki jc bil v Gallusovih časih verjetno še preprostejši, na drugi pa genij, ki nam ga je la Irg dal: ves glasbeni svet obsegajoč, s samozavestnim izrazom, jiodoben iz.klesanemu kipu, ki kljubuje stoletjem. Zdi se, kot bi z nekim pomilovalnim nasmehom zrl na nas: on, ki z absolutno gotovostjo in s čudovito mirnim obrazom riše svoje jedrnate «uelodije, nam je dal slutiti, kako majhni smo v našem nemirnem, hitro živečem času, ki danes pro-klinja to, kar jc včeraj blagoslavljal in ki jc ža' tudi glasbi vtisnil svoj pečat. — Pa ludi občinstvo je bilo za izredni ume'.niški užitek hvaležno. Sploh ie pred podeželskim poslušalstvom koncertirat:
Evharistični kongres v Mostah
pri Ljubljani
Jutri 1h> x Mostah evhurisličui kongres. — Ob 8 bo pred Sulezijunskini mladinskim domom ■.sprejem prcv/.v. g. škola dr. Gregorija Rož-nuuui, nato na slatlijonu N. mlad. doma govorjç. kanonika dr. Toma/a Klinurju, /a tem sv. maša. ki jo bo daroval g. škof. Med sv. mašo bo .skupno sv. obhajilo, Vsi tisli. ki pristopijo k sv. obhajilu, naj «e na studijonu postavijo spredaj. Sv. spoved nuj verniki opravijo po možnosti že prej. Po sv. maši bo govoril g. župnik in pisatelj F. S. Finžgar.
Popoldne ob i bo govor prcv/.v. g. škofa, liuto slovesna procesija /. Najsvetejšim, darovanje, pete litunije, posvetitev Srcu Jc/.., zahvalim pesem iu blagoslov.
Red procesije bo sledeči: I. Križ. 2. Meščanska šola, 3. Bandero sv. Rešuj. Telesa, 4. Šent-peterska šola, Dečki Stil. mlad. doma, <>. Ora-iorijanci z Rakovnika, 7. Deški Marijin vrtec, 8. Dekliški Mar. vrtec, 9. Gojenci Sni. zavoda na Rakoviliku, 10. šeutpclersko liundero, II. I. godba, l_\ Fantje ,Salez, mlad. doma in z Rakovnika, 13. fantovske kongregacije. 14. Skavti, 15. Šmartinsko bandero, 16. Pevsko društvo -.škrjunček«:. 17. Moške organizacije, 18. Ženske organizacije. I1), črno oblečene žensko s svečami. 20. Redovnice. 21. štepunjsko bandero, 22. Belo oblečeni dečki, 23. Belo oble-
3 letni fantek zgubljen v gozdu
Studenec pri Sevnici, 14. junija.
Dne 10. t. in. so šli otroci v gozd po jagode. Med njimi je bil tudi otrok Tomažina Jožefa. Otroci so fantička napodili i/, gozda domov, .sami to so pa vrnili šele opoldne. Tomažinovega fantka pa ni bilo nikjer. S strahom so starši alarmirali gasilno društvo, ki je takoj pričelo iskati. Med iskanjem so padalo velike plohe dežja. Sele po dvadnevneni napornem iskanju se je posrečilo izslediti otroka v nekem grmovju. Našli so ga prav tisti otroci, ki so ga bili izgubili.
Kokainistf vesel svobode
Ljubljana, 1(1. junija.
Pred malini senatom uiski emigrant. V Rusiji absolvent gimnazije. V emigraciji nesrečnik, udnn sprva kokainu, pozneje alkoholu in tatvinam. Pred dnevi, 19. maja, je prestal daljšo zaporno kazen. Ko je bil svoboden, je že segel po tujem gramofonu. Sam je sodnikom povedal: Vesel sem bil svobode. Imel sem 30 Din v žepu. Zapil sem jih. Kaj sem delal, ne vem. Poprej sem bil udan kokainu. Gospod predsednik, nc vem, kako jo bilo. Zjutraj sem se znašel v zaporu. Res sem pil iz veselja, da sem bil na svobodi, Rus Saša O. je ukradel gramofon gostilničarki Sofiji Potočnikovi. Vreden je bil 1400 Din. Dobila ga je nazaj. Saša pa •jo bii obsojen na dva meseca strogega zapora. Bil je zadovoljen.
—	Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, migljanju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok.
Koledar
Sobota, 17. junija: Adolf, škof.
Novi grobovi
•f" V Ljubljani jc umrl v visoki starosti 85 let gospa Frančiška Cerne. Pogreb bo v soboto ob 4 popoldne. Bog ji daj večni mir in pokoj! Žalujočim hčerkam naše iskreno sožalje!
Osebne eesli
Izpit je napravil za akt. in rez. nižjega voj. tehn. uradnika II. razr. v mornarici nižji voj. tehn. uradnik III. razr. Matija Les.
= Odlikovan je z zlato kolajno za vestno vršenje službe peh. narednik-vodnik I. razr. v pokoju Ivan Ivanuša.
—	Upokojen je na lastno prošnjo peh. kap. I. razr. Rudolf Juvanc,
—	Imenovan je za vršilca dolžnosti poveljnika monitorja »Sava« poročnik bojnega broda I. razr. Teodor Vrbic.
—	Poroka. V župni cerkvi na Vranskem sta se poročila gdč. Vida Florijan, hčerka ugledne družine iz Prapreč, in gosp, Franc Verbovšek, pod-preglednik fin. kontrole na Vranskem. Bilo srečno!
hvaležnejše delo kot v mestu kje. Mesto je vsega prenasičeno. Komaj s cirkuško reklamo pripravljena prireditev ga dvigne iz mrtvila. Ne vem, kako bi se mesto obneslo, če bi se bilo treba z lojtrskim vozom, tri ure daleč, v slabem vremenu pripeljati na koncert, kot smo to imeli priliko videli v Ribnici. Brez dvoma bo Glasbena Matica po dobljenih Izkušnjah tudi v tej smeri usmerila svoje delovanje in od bogato obložene mize deželi darovala vsaj nekaj drobtinic — končno je pripomogla k uspehu tudi izredno akustična ribniška cerkev. Zbor je stal v presbiteriju, kjer ni bilo treba štediti s prostorom; pri deljenih zborih sta bila postavljena dva zbora na stranskih korih. Spored koncerta je bi! isti kot v ljubljanski stolnici, le da je bil celotni vtis radi naštetih okoliščin še globlji. Podpisani sem med odmori zaigral na orgle tri skladbe skladateljev Frescobaldija, Bôhma in Paehelbela, ki so po času in še bolj po duhu Gallusovi dobi precej blizu. Goršičeve, ravno 60 let stare orgle, so mogočne, v primeri z modernimi orglami pa seveda tehnično zaostale in neokretne. Vendar so proti pričakovanju še dosti dobro" odgovarjale.
M. Tome.
»Dom in svet«, Nova knjiga I., št. 5 se bo začel razpošiljati naročnikom v začetku prihodnjega tedna. Prinaša naslednjo vsebino; t Andrej Kalan (France Koblar) — Religioznost ali konfesionalnosl (Stanko Gogala) — Idila v Sopotih (Ivan Pregelj) — Na gori — Prestop iz kroga — Dvogovor (Miran Jarc) — Vstajenje (Jože Kastelic) — Krvaveče rane (France Bevk) — 0 časnikarski slovenščini — Anton bBreznik) — France Kidrič: Zgodovina slovenskega slovstva (Anton Slodnjak) — Božidar Jakac: Odmevi Rdeče zemlje (Frst) — Louis Adamič: Smeh v džungli (dr. J. Šile) — G. K. Chesterton: Grehi princa Saradina (dr. J. Šile) — Iz sodobnega srbsko-hrvatskega književnega življenja (Tine Debeljak) Papini o Dantejevi sodobnosti (Silvester Škerl! — XI. kongres Penklubov (France Šteli).
cono deklice, 24. Narodna noša, 23. II. godba, 26. Križarji, 27. Klarice, 28. Otročiči s cvetjem, 29. Pevski zbor salo/i ju nsk iii bogoslovcev, 30. Duhovščina, 31. Prcvzvišcni z Najsvetejšim. 32. Občinski odbor in event. zastopniki drugih oblasti. 33. Kongresni odbor s svečami, "U. Častniki in podčastniki, 33. Zveza bojevnikov iz svetovne vojuc, 36. III godba, 37. Gasilci, 38. Tomučovsko bandero. ■>'». Moščanski pevci. 40. Možje-a) s svečami, l>) lirez, sveč. 4L Bizo-v iško bandero, 42. IV. godba, 43. Ženske a) s svečami, l>) brez sveč.
Na studijonu bodo popoldne postavljene tablice / napisi posameznih skupin, du sc bo vsak idel kuni postaviti. Mali otročiči naj po-popoldnc nc pridejo na studijon. marveč v gledališko dvorano Salez, mlad. doma. Sveče za liroccsijo sc dobe v Sal. mlad. domu. Skupine, ki sc pripeljejo z vozovi, lahko vozove iu konje spravijo pri g. J. Oražinu v Predovičcvi ulici v Mostah.
Člani Križanske moške kongregacije se vabijo. da sc v čim večjem številu udeleže cvlia-ristične procesije v nedeljo popoldne v Mostah. Zbiramo se ob pol 4 pri društveni zastavi na telovadišcu za Mladinskim domom.
Ostale i;esfl
—	Katehctski sestanek v dvorr-ai Jugoslovanske tiskarne dne 19. junija o petih popoldne. Predmet: O uvajanju recitirane maše v šolah. — Naša udeležba pri zagrebških katehetskih konferencah. Kdor bi se ne mogel udeležiti našega sestanka v ponedeljek, pa se želi priglasiti za Zagreb, naj ka-tehetskemu društvu to sporoči vsaj do torka. Pripravni odbor v Zagrebu prosi priglasitev vsaj 15 dni pred začetkom konferenc.
—	Drž. realna gimnazija v Novem mestu. Vsled pokrajinskega zleta Sokola kraljevine Jugoslavije sc zaključi šolsko leto že 24. junija. Vsa navodila, izdana za Vidov dan, veljajo za 24. junij. Sprejemni izpiti za vpis v I. razred se bodo vršili dne 26. junija. Prošnje, kolkovane s 5 Din, se vložijo pri ravnateljstvu od 20. do 23. junija. Prošnji je treba priložiti krstni list in šolski izkaz.
—	Romanje »Svete vojske« na Trsat je prav lepo uspelo. S posebnim vlakom se je pripeljalo 750 romarjev, ki so se zbrali ob 9 k večerni pobož-nosti v Marijinem svetišču r.a Trsalu. Na prižnico je stopil duhovni vodja »Svete vojske« msgr. Viktor Stcska in v lepem pozdravnem govoru o sv. Družini vzpodbujal romarje naj zaneso s Trsata — kjer je bila hišica ev. Družine — v naše družiae onega duha, ki je vladal v sv. Družini. Sledile so pete litanije Matere bož.je, nakar so se romarji razšli. V nedeljo je ob pol 6 govor P. V. Vrtovec. Sledila je slovesna sv. maša z asistenco. Hrvatskim romarjem s Klanjca in Dubrave je ob 7 pridigal g. kaplan Sunčič iz Rogaške Slatine in opravil za nje sv. mašo. Ob 8 je imel monsignor Steska zopet slovensko pridigo in romarsko sv. mašo, ob 10 pa so opravili domači oo, frančiškani slovesno sv. mašo v slaroslovenskem jeziku, kar je bilo za maoge naše ljudi nekaj posebnega. Ob 9 je bilo treznostno zborovanje v samostanski dvorani. Po pozdravnem nagovoru monsign. Steske sta govorila šc g. kaplan Sunčič in tajnik Svete vojske« Franc de Cecco. Popoldne ob 2 je med petjem živahno razpoloženih romarjev odplula ladja »Kosovo.: z romarji proti Omišlju. Po petih lilanijah je imel tu poslovilni govor p. Vrtovec.
—	V »Službenih novinah« št. 131 od 14. t. m. je objavljena Uredba o kontroliranju izdelkov od zlata, srebra in platina«. Uredba se ne nanaša na zlate, srebrne in platinaste predmete, ki so v privatni uporabi in sicer tako dolgo, dokler jih privatnik ne namerava prodali.
PRI OMOTICI, SLABOSTI, BLJUVANJU
razgalite prša, nadrgnite ista z volneno, v »ALGI<< namočeno ruto, dalje čelo, scnca, nosnice in tilnik, nato dobro vdihavajte »ALGO* iz steklenice ali z rutice. Počutek svežine Vas bo takoj okrepil. »ALGA« se dobiva povsod 1 steklenica Din 14.—.
—	Nove telefonske proge. Ministrstvo za promet je dovolilo, da se otvori telelonski promet na progi Tržič z vsemi mesti v Švici (6.60 zl. fr.) in Štore—Dunaj (3.45 zl. fr.). V oklepajih označeni znesek jc pristojbina za tri minutni pogovor.
—	Strela. Z Vranskega poročajo: V zadnjem času se pri nas večkrat ponavljajo nevihte. Tako je bilo tudi v torek popoldne. Med hudim gromom in bliskom je udarila strela v poslopje ljudske šole, takoj nato pa še v poslopje okrajnega sodišča na Vranskem, Napravila ni nobene škode, ker je na obeli poslopjih napeljan strelovod.
—	Občinske zadeve. Z odlokom kraljevske banske uprave z dne 6. junija 1933 so bili na Vranskem razrešeni mesta občinskih odbornikov sledeči dosedanji odborniki gg. Goric Konrad, posestnik in kovaški mojster, Stanccr Ivan, posestnik, gostilničar in pekovski mojster oba z Vranskega, ter Zupan Ivan, posestnik na Ločici pri Vranskem. Ker je pred kratkim umrl tudi Brezovšek Ernest, trgovec na Vranskem, je sedaj banska uprava v Ljubljani imenovala sledeče štiri nove odbornike: Dv. Jožeta Gračnerja, odvetnika, Pungartnika Ivana, posestnika, Vrankarja Ivana, usnjarskega mojstra, vsi z Vranskega ter Ferdinanda Orožima, posestnika in gostilničarja na Ločici pri Vranskem.
—	Pojasnilo. Podpisani Vincenc Golmajer, železničar v Zidanem mostu, izjavljam, da nisem v nikakem sorodstvu z Marijo Golmajer z Golnika, — Vincenc Golmajer s, r.
—	»... Imam eno edino obleko, še ta je tako rekoč v stanju razpadanja, in niti enega drugega dela oblačila, da bi se preoblekel bodisi za delav-mik bodisi za praznik. Ker mi v eedanji obleki kmalu ne bo več mogoče hoditi med ljudi, zato prosim .., podporo 350.—400 Din, da bi se lahko dostojno oblekel. Od doma ne dobivam nikake podpore ... Študiram zgolj s pomočjo posojil. ... — Tako prošnjo smo dobili pred kratkim. Sedaj čakamo, da dobimo pomoč v denarju ali obleki in ustrežemo prošnji. Naš naslov je: Vincencljeva konferenca za akademike, Ljubljana, Strcliška ulica št. 12/11, Ček. račun št. 15.838.
—	Sv. Križ pri Kostanjevici. Na tukajšnji šoli bo v nedeljo, 18. junija, razstava deških in dekliških ročnih del, rizb in pismenih izdelkov, Razstava bo odprta cel dan, Vabljeni vsi, ki se zanimate za napredek naših otrok,
—	Centralna zadruga jugoslovanskih avtorjev, sekcija Ljubljana, javlja slovenskim skladateljem in vsem, ki imajo posla z avtorskim pravom, da je premestila svoje uradne prostore v nebotičnik, III. nadstropje, soba št. 306, kjer začne poslovati
' z dnem L iulija t. L — T.. M. Škerianc.
_— Prostovoljno gasilno društvo v Dolnji Lendavi proslavi lelos dne 28. in 29. junija 60 letnico svojega obstoja, Vabijo se vsi prijatelji gasilstva, da obiščejo to važno prireditev društva, ki je s
svojo požrtvovalnostjo dosegla svoj višek in je v tehničnem oziru najmoderneje opremljeno društvo. Po prevratu je bila za časa komunizma oprema društva popolnoma uničena. Od takrat je društvo zelo napredovalo in danes razpolaga že z najmodernejšimi gasilnimi pripravami. Leta 1930 si je nabavilo dvokolno motorno brizgalno, leta 1931 si je nabavilo gasilski avto s 14 sedeži, leta 1932 pa ročno motorno brizgalno in društveno zastavo, ki bo blagoslovljena ob priliki proslave 60 letnice. Za gasilska društva polovična vožnja dovoljena!
—	Pri zaprtju, motenju prebave, gore-čici, navalu krvi, glavobolu, splošnem sla-bopočutju vzemi na tešče kozarec naravne Franz-Joscf«-grenčice. — Po izkušnjah na klinikah za notranje bolezni je »Franz-Jo-sef«-voda zelo dobrodejno odvajalno sredstvo. »Franz-Josel«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in speccrijsltih trgovinah.
—	Mednarodni lutkarski kongres bo v Ljubljani 4. in 5. julija. Kongresa se bodo udeležili delegati iz Češkoslovaške, Romunije, Francijo, Amerike, Estonske itd. Pred kongresom bo od 30. junija do 3. julija informativen lutkarski tečaj, ki se ga lahko udeleži vsakdo. Informacije daje g. Lojze Počivavnik, Ljubljana, Rcsljeva cesta 28.
—	Prodaja lesa. Ravnateljstvo za šume v Ljubljani proda na prvi primerni licitaciji večjo količino lesa, Licitacija bo 14. julija t. 1. ob 11 na Bleiwei-sovi cesti št. 1.
—	Za brezposelnega očeta v Kočevju so šc darovali: zdravnik dr. Fr. Debevcc Din 100, neimenovana gospa Din 50, g. Fr. neimenovan, St. Janž na Dr. p., Din 20; po mariborskem uredništvu
Mariborske vesti:
»Slovenca« je darovala 100 Din rodbina Vrabl r Mariboru. — Bog plačaj!
—	Čebelarjem! Uspeli čebelarstva ni odvisen samo od dobre letine, odvisen jo v Veliki meri tu-
! di od znanja, katerega si je pridobil čebelar potom
I knjig ali izkušenj. Posebno vsem začetnikom priporočamo knjigo: Popolni nauk o čebelarstvu. III. izdaja, od našega čebelarskega mojstra Antona Janša. Knjiga ima veliko slik in obdelava v posebnem oddelku Žnidcršičcv (A.-Ž.) panj, Kniiga vsebuje vsa opravila, katera pridejo pri čebelarstvu v poštev, ob vsakem letnem času in vsaki priliki. Ima 134 strani in stane Din 24. Onim pa, ki čebclarijo v Žnideršičevih panjih, priporočamo knjigo: Naš panj. Ta obsega popis in praktičen na-vod, kako naj čebclarimo v njem. Po lastnih izkušnjah za slovenske čebelarje priredil A. Žnidcr-šič, pojasnjeno s 107 podobami med besedilom. Cena nevezani knjigi Din 35, vezani Din 40. Obe je založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
—	«Težka je današnja kriza.« To se čuje vsak dun. Delaven človek pa vendar gleda na to, da obvlada to ekonomsko ležkočo ter dela več kot jc delal nekdaj. To delo pa jc naporno tako fizično kakor tudi duševno. Intenzivno delo in zopet delo brez odmora dostikrat povzroči razna obolenja živčnega sistema kot n. pr. migrena, glavobol in ncuralgija. Pyramidon tablete so izvrstno sredstvo proti sličnim boleznim. Poznane so žc nekaj desetletij po celem svetu in njih učinek je pri zgoraj imenovanih boleznih vedno enako dober in nenad-kriljiv. Morale bi biti v vsaki hišni apoteki. Pazite na potvarjanja in zahtevajte vedno originalne zavitke, ki imajo kakor tudi tablete same varstveno znamko >Bayer-jcv« križ.
—	Adrcsar mesta Ljubljane. Uprava Adresar-ja obvešča vse intereeente, da popravkov za abecedni del prebivalstva več ne sprejema, ker je ta del žc doliskan. Popravki so mogoči deloma earao še v strokovnem delu ter naj se dostavljajo v tiskarno »Grafika«, Ljubljana, Resljeva c. 4.
—■ Slovenci, ki potujete v Zagreb, ne pooabito obiskati slovensko gostilno Vladimir Čeme, Radi-čeva ulica št. 1 (u dvorišču) tik Jelačičcvega trga.
Občina kupuje mariborski grad
Prihodnji teden in siccr najbrže v ponedeljek sc vrši izredna seja mariborskega občinskega sveta, ki ho imela na dnevnem redu dve važni zadevi. Prva je formalnega značaja in sicer končna odobritev najetja posojila 700.000 Din za povečanje vodovoda in mestnega pogrebnega zavodu. Izredne važnosti pa je druga točka dnevnega reda: vprašanje nakupa mariborskega gradu. Sedanji lastnik gradu jc po-I nudil poslopje mestni občini pod ugodnimi pogoji, ker ne bi zahteval zaenkrat nakup večjo svotc v gotovini. Mestna občina bi postala na ta način lastnica historičnega poslopja, ki bi sc lahko uporabilo v najrazličnejše namene. Predvsem bi bilo končno veljavno rešeno vprašanje magistratnega poslopja, ker bi odpadla potem potreba po zidanju novega rotovža; v
gradu bi sc lahko namestili vsi občinski uradi, ki so sedaj razstreseni po raznih delih mesta in cela vrsta občinskih hiš bi se lahko izpremenila v stanovanjske in druge svrhe. Obenem bi ostalo še dovol j prostora za koncentracijo in nastanitev raznih javnih institucij, kakor arhiva, morda (udi muzeja itd. Obenem bi bila podana možnost, da sc slari grad, ki jc ena najlepših zgodovinskih zgradb našega mesta, temeljito renovira in uredi. Vzporedno z reno-vacijo grajskega poslopja bi sc moglo potem urediti tudi vprašanje usode stolpa v Grajski ulici, ki jc vzbujalo doslej že toliko debate, in pa trga pred gradom. Grad si je že ogledala strokovna komisija ter podala svoje mnenje, ki bo podlaga debati v občinskem svetu.
□	Telovska procesija v stolni župniji jc
tudi letos bila v znamenju slavnostnega poteka in vzvišenosti praznika.Ob sedmih jc bila v stolnici svečana služba božja, ki jo jc imel nrevzvišeni škof dr. Ivan Tomažič, nakar sc jc razvila po Stolu i ulici, Koroški cesti. Strossuia-jerjevi ulici. Orožnovi ulici, Slomšekovcm trgu. Gosposki, Slovenski, Vctrinjski ulici in glavnem trgu veličastna procesija. V procesiji so bila številna katoliška in cerkvena društva, med drugim tudi člani Slov. kat. akademičnegn starešinstva s predsednikom, bivšim oblastnim predsednikom, dr. Leskovarjem na čelu. Najsvetejše jc nosil prcvzvišcni škof dr. Ivan Tomažič, zu Najsvetejšim so korakali zastopniki državnih, avtonomnih in vojaških oblastev, za tem številna množica vernikov. Ob ulicah in trgih so bile zbrane velike množice ljudi, ki so prisostvovali svečani telovski procesiji. Na vseli oknih, koder se jc pomikala procesija, so gorele sveče v počaščenje Najsvetejšega. Pri procesiji so sodelovale vojaška, poštarska in Poličeva godba.
□	Telova procesija pri oo. frančiškanih. Spored jutrišnje procesije bo sledeč: Križ z ljudskimi in osnovnimi šolami, godba mladinskega doma, Krščanska ženska zveza in Posel-ska zveza, Izobraževalni društvi na Kozakih'in Krčevini, Frančiškova družina, moški z gorečimi svečami, vojaška godba, Marijina družba za dekletu in Filomenke, cvctličarice, pevci, duhovščina z. Najsvetejšim, dostojanstveniki in častniki, Marijina družba zu matere z gorečimi svečami. — Apostolstvo mož in Katoliška akcija frančiškanske župnije vabita vse katoliško zavedne može in neustrašene mladeniče, da se jutri v nedeljo v nujobilnejšem številu udeležijo Telove procesijo z gorečimi svečami, člani apostolstvu naj raztolmačijo tudi drugim gospodom, da bi bilo zelo spodbudno, ako bi se zbrala četa več sto mož s svečami, da tako vsi na izreden način počaste v svetem letu cvluiri-stičnega Zveličarja. Svečniki s svečami sc dobijo na hodniku frančiškanskega samostanu v nedeljo <id sedme ure naprej. Zbiranje ob pol osme do %S pred samostanom.
□	Iz, bogoslovju. Včeraj jc bila v Alojzijevi cerkvi letošnja zaključna služba božja za bogosloven. Svete mašo jc daroval ob asistenci prcvzv išcni škof dr. Ivan Tomažič.
□	Žetev smrti je obila. V splošni bolnišnici jc umrla v starosti 62 let blaga žena, gospa Veronika Krnmcr, soproga poštnega ravnatelja v pokoju, stanujoča v Nckrepovi ulici 4. Pogreb lio danes popoldne ob 4 iz mestne mrtvašnice na Pobrežju. — V starosti 49 let jc umrl na Meljski cesti 58. tiskar državnih železnic g. Tomaž Ružič. Pokopali ga bodo danes popoldne ob peti uri na pokopališču v Studencih. — Visoko starost 81 let je dočakala gospa Marija škrabe iz Mlinske ulice št. 4, ki jo je pokosila smrt na Telovo. Pokopali jo bodo danes popoldne ob pol šesti uri v Studencih.. Danes popoldne ob pol 4. bo na pobrežkem pokopališču pogreb tragično umrlega petletnega Alojza Punčttha, ki je vtonil, kakor poročamo na drugem mestu, na domačem dvorišču. — Svetila pokojnim večna luč, žalujočim iskreno sožalje.
n Zveza mladih inteligentov prireja za to nedeljo, dne 18. t. m. izlet na Svcčino. Zbirališče pri ribniku v parku ob 13.30 uri. Možna jc tudi vožnja z avtobusom.
□	Smrt v vodi. Pri postaji Sv. Lovrcnc na Pohorju jc našel brodur Bobič v Dravi truplo neznane utopljenke. Telo je bilo žc napol razpadlo ter sc ni dalo ugotoviti, od kod ga jc Drava prinesla. Pokopali so jo na pokopališču pri Mariji v Puščavi.
П Počasi bo lc šlo. Zanimanje z-a lesene hišico v Mariboru ni zamrlo. Poleg dosedanjih, ki sc nahajajo žc v gradnji, se bosta letos zgrudili šo dve. Mestna občina jo ze prodala
interesentom dvoje parcel v niagdalcnskem predmestju, na katerih sc bodo iiostavilc lesene stanovanjsko zgradbe.
□	Ribe. na trgu. Včerajšnji ribji trg jo. bil nekam slabo založen. Dobile so sc samo male surdole in škoinbrj. Cena: surdclice Din 16.—, škombri po Din 16.— za kg.
□	Izpopolnitev gradbenega odbora. Mestni gradbeni odbor so bo izpopolnil z novimi člani, ki jih bo imenoval prihodnji občinski svet. V odboru so od mestnega sveta predlagani naslednji: <1 r. Sckulu, dr. Vauhnik, inž. arh. Dev. inž. Černigoj, inž. Vanek, kot namestniki pa inž. arh. Jelene, dr. Kac in obč. svetnik Tumpej.
□	Pravcati živ-žav jc večer večerom na unionski verandi: rokoborbe piofesionalov! Zlasti odkar sc jo pojavil nevarni črnec Foin Soycr, ki ga na vsak korak spremljajo množice mariborske dece, je iz večera nu večer vedno več ljudi. V četrtek zvečer so sc najprej v neodločnem srečanju preizkusili Mileusnič, prvak Jugoslavije iu češki lev Mrna, potem črnec Toni Suver in prvak Nemčije Schwarzbuuer.
V	odločilni borbi pa ste sc skoraj cclo uro borila prvak Ogerske Bogner in ruski smeti ved« Cirilov. Končno jc radi svoje tehnične nadmoči zmagal Bogner.
□	Šah prodira. V nedeljo, 18. t. ni. so nameravajo spoprijeti zu prvenstvo Dravskega polja orchovaški in frumski šali isti na 8 deskah. Po turnirju bo simultanka mariborskega dijaškega prvaka Ivana Lešnika, ki bo igral tudi nekaj partij na slepo.
□	Med Mariborskim tednom bol Za dno 7. julija t. I. jc bila napovedana tombola tukajšnjega Prostovoljnega gusilnega društva. Ker jc tu dau zaseden po drugem društvu, jc vodstvo Prostov. gasilnega in reševalnega društva sDoruzumilo s pripravljalnim odborom Mariborskega tetina« sklonilo, da so bo tn tombola vršila zu časa Mariborskega ledna.
□	Nočno lekarniško službo vrši v prihodnjem tednu otl 18. do 25. junija »Mngdalcnska lekarna« mag. Savosta na Kralja Petra trgu.
П Otrok utonil. Usodna smrtna nesreča sejo pripetila nu Telovo opoldne nu Ptujski ccsii št. 4. na Tcznu. Ko je šla mati klicat pet in pol letnega Alojza Punčuhu I» obedu, ui bilo dečka nikjer, dasi so jc malo poprej igral na dvorišču.
V	zli slutnji jo pogledala v nepokrito betonsko jamo. napolnjeno z vodo ter našla svojega sinčka, ki sc jc vtopil v poldrugi meter globoki vodi. Vsi poskusi, tla bi spravili otroka nazaj v življenje, so bili zaman. Nesreča jc povzročil» v okolici splošno sočutje.
□	Tribuna se je zrušila. Sredi najzanimivejše motorno dirke sc jc nu Telovo na tezen-skem dirkališču /rušila s hudim ropotom tribuna za gledalce. Med vikom in krikom so so prestrašeni ljudje pobirali iu motali iz. tlesk toi otipavali svoje kosti. Zahtevala jc nesreča tudi nekaj žrtev, toda le lažjo poškodovanih. Odrgnine in manjše rane je dobilo 8 oseb, ki so jih reševalci obvezali na licu mesta. Franca Horvata, železničarju iz Tcznu in Marijo K rosni k so pa morali reševalci prepeljati nu domove. Prvi si jo izvin ti nogo v gležnju, druga pa v kolku.
□	Požigal, ker ga niso marali za zela. Prco jiiulim senatom jc bil včeraj obsojen letni posestnik Franc Žnidarič iz Spodnje Korene, obdolžen, tla jc dno 16. marra t. L zanetil požar pri posestniku Jožefu Štoberju. Pogorela jo stiskalnica in gospodarsko poslopje ter znaša škoda 11.000 Din. Požig je izvršil v jezi, ker po štoberjevi niso marali zu zeta. Usodno noči jo prišel pod okno Stoberjcve hčerke, pa ga je oče Štobcr nagnal s palico. Ves jezen jo stopil nato k stiskalnici ter znžgul streho. Pred sodniki je dejanje tajil, pričo pa so njegov zagovor zavrgle. Bil io obsojen na 4 leta robije in 4 leta izgube častnih tiravic.
Avstrijsk.4 vlada ie dala nalog, naj policija zasede rjavo hišo« v Inomoehi. Policija je s pomočjo
Heimvvehra naloi! tudi izvršila.
Prohletstvo svetlozelenega diamanta
Hjava hiša (hitlerjevski dom) na Dunaju, ki jo policija dala 7nnr»ti
Že zunanjost vojskovodij taborov, ki sta si napovedala v Avstriji boj do skrajnosti, odkriva, kakšna sredstva uporablja v borbi prvi in kakšna drugi. Kancler Dollfuss in krajevni načelnik Hitlerjeve
stranke v Avstriji g. Fraenfeld.
Kadi nemirov, ki so jih izzvali hitlerjevci, je moralo nastopiti vojaštvo v polni opravi in oboroženi
6 strojnimi puškami.
Prva slika o bombnih atentatih na Dunaju. V trgovino židovskega zlatarja v Meidlingu so vrgli hitlerjevci bombo. Pri tem sta bili ubiti dve osebi in nekaj ranjenih. Na sliki opaziš ministra za javno varnoet majorja Feya, ki se razgovarja s policijskim predsednikom dr. Seydlom.
Posestnica največjega diamanta na svetu, ki ga imenujejo tudi velilkega mogula, namerava zastaviti to izredno vrednost, da bi lahko rešila svoj list »Washington Post«. S posojilom, ki bi ga prejela proti zastavi, bi rada rešila list iz finančnih težkoč in ga s tem ohranila svoji družini. Radi te vesti je svet zopet postal pozoren na zgodovino tega dragulja, o katerem gre glas, da je vselej prizadel zlo ti.elim, ki so ga imeli.
Diamant, ki je poleg »Orlova, Regenta in Ko-hinorja« eden največjih na svetu, tehta 280 ka-ratov. Njegovo vrednost cenijo na 120 milijonov ! dolarjev. Diamant oddaja čudovito modro svetlobo, I kakor tako zvani zeleni diamant, ki ga hranijo v Draždanih in ki je slaven prav po svoji svetlo-zeleni barvi. Mogula je nosil na svojih prsih indijski malik Prama Sita, ki je bil postavljen v neki tempelj. Za časa Ludvika XIV. se je posrečilo francoskemu pustolovcu Tavernierju ugrabiti diamant in ga spraviti na Angleško. Ludvik XIV. je z grožnjami izvabil diaimant iz rok Tavemierja. Poslej se zgodovina diamanta tako zapleta, kakor da bi se nad njim izpolnila kletev indijskega ma-lika Prama Sita. Kdorkoli ga je dobil v roke, ta je bil gotovo nesrečen.
Ko se je Tavornier zopet [>odal v Indijo, so ga tam raztrgali tigri. Madame de Montespan, ki se je z njim podala na dvorni ples, je prišla v nemilost pri kralju. Ludviku XIV. so se vsa pod-! jelja ponesrečila, vodil je nesrečne vojne in umrl za hudo boleznijo. Znana je ludi tragična usoda kraljice Marije Antoniete, ki je rada nosila dragulj. Po francoski revoluciji se je znašel diamant v Amsterdamu. Kupil ga je neki zlatar; todn tega je oropal lastni sin in la je zopet žalostno končal svoje življenje v neki dogodivščini. Naslednji posestnik diamanta je skušal na vsaik način prodati ga, a ga ni mogel in je umrl zaradi stiske. Po dolgih ovinkih je kamen prišel v roke bankirja Hopea, ki je kmalu nato unvrl in zapustil diamant
svojemu sinu. Sina je kmalu zapustila njegova žena. Hope je prodal kamen poljskemu grofu Ponjatowekemu, ki je v operi iz ljubosumnosti ustrelil svojo zaročenko. Iz maščevanja je bil Ponja-towski sam ustreljen. Hope med teim časom še ni prejel denarja za diamant ter je izvršil samoumor zaradi finančnih težkoč.
Nato je prišel diamant v posest turškega sultana Abdul llamida. Prodajalec diamanta se je ponesrečil še isti dan z vso družino, treščil je namreč z vozom v nek prepad. Sultanov zakladni minister je kmalu nato ugrabil diamant in zbežal. Ujeli so ga in vrgli v ječo, kjer je znorel in umrl. Nato je sultan daroval diamant svojemu zaupniku Kulubu. Tega so našli drugi dan zadušenega. Nekaj mesecev za tem je izbruhnil mtadoturški upor in sultan je zgubil prestol in svobodo.
Diamant je nato potoval v Ameriko, kjer so ga na nepojasnjen način odkrhnili za eno tretjino. Tu ga je nekega dne videla gospa Mac Lean, žena milijarderja, ki ga je bolela na vsak način imeti. Mož se je nakupu upiral, a končno se je le vdal in diamant kupil. Plačal je zanj okoli 16 milijonov dinarjev. Milijarder Mac Lean je zlatarju pri nakupu stavil pogoj, da bo kupčijo ob prvi nesreči, ki ga doleti, razveljavil in vrnil diamant zlatarju. Gospa Mac I.eanova si je nadela diamant pri nekem diplomatskem sprejemu. Njegova svetloba je kar očarala navzočne. Nekaj dni nato je njen sinček končal življenje i>od avtomobilom. Ta dogodek je tako pretresel nesrečnega očeta, da je pričel sovražiti lastno ženo in se je končno ludi ločil od nje. ,
Posebno ženski ameriški svet je radoveden, kako se bo zdaj zaključila zgodovina diamanta, ki je v rokah lastnice lista >Washington Post«. To je dejansko že zadela nesreča; kajti »Washington Post« hira. Nevarnost je, da bo marsikateri bravee, ki srečno dospe do tega stavka, postal babjevereo.
Vstal ie „evangelist"
Iz mesta Focsani v Romuniji poročajo o zanimivem dogodku verske blaznosti. V mestu se je pojavil človek, ki se je izdajal za evangplista. Prepričal je kmeta S. Muha iz vasi Padureni, da ga on lahko spravi v neposreden stik z Bogom. Toda Muha in njegova družina morajo živeti en mesec spokorno in med tem časom brati samo svete knjige. Muha je z vso svojo d nižino to tudi spolnil. On in vsi člani družine so brali svete knjige. Po dobrem tednu je vsa družina pričela dajati znamenja blaznosti. Muha je s svojo družino pričel podirati hišo, nato je pobi! vso domačo živino in se začel tako bičati, da bi bil kmalu izkrvavel. Morali so nastopiti orožniki, ki so vso družino prepeljali v norišnico v Foscani. »Evangelista« so seveda zaprli.
350 sekt
Zadnje ljudsko štetje v Kanadi je prineslo zanimive podatke tudi v verskem pogledu. Dognano je bilo, da je v Kanadi največ katoličanov, njihovo število znaša 4 milijone in pol. Številke so zbudile posebno pozornost tudi v kolikor zadevajo druge veroizpovedi in zablode. Pokazalo se je, da je v Kanadi 350 verskih sekt.
Molk starih prerokov
Nekega dne je dejal Mohamed svojim prijateljem: »Če bi vedeli, kar jaz vem, bi se malo smejali in veliko jokali.« Morda najgloblja beseda, ! kar jih je izgovccil bivši velblodar. In lahko bi jo ponavljali vsi, kateri so veliko živeli, mislili in se učili. Morda zato stari preroki in stari modrijani proti koncu umolknejo in vedno manj govore in pišejo. Na noben drug način ne morejo pokazati ljubezni do ljudi kakor z molčanjem. Papini)
Na telovo je poteklo 90 let, odkar se je rodil Edvard Grieg, slavni skladatelj.
Poganski učitelj poučuje katekizem
V pogorju južne Kitajske živi mnogoštevilna družina s šoloobveznimi otroki. Ker tam blizu ni nobene krščanske šole, je družina prosila domačega učitelj« pogana, da bi otroke poučeval v katekizmu. Učitelj je prošnji ugodil in otroke tnko dobro naučil katekizma, da se je misijonar, ki je nedavno obiskal družino, čudil znanju katekizma, ki so ga pokazali otroci. Zanimiv znak verske strpnosti v poj-inski deželi!
Tiskovni ataše avstrijskega poslaništva v Berlinu dr. Wass«rbiick je prejel nalog, dn mora zapustiti Nemčiio
Po bombnem atentatu na židovsko trgovino
Poslanec Theo Habicht, deželni nadzornik Hitler jevc stranke za Avstrijo (levo) je bil aretiran.
S fotografsko torbo po Avstriji
Položaj v Avstriji je tako napet, da je moral kancler dr. Dollfuss zapustiti začasno gospodarsko konferenco v Londonu in se z letalom vrniti na Dunaj. Ves tisk, razen vsenemškega in narodno-sociaiističnega zahteva, naj vlada energično izvede boj proti Hitlerjevim pristašem in če treba tudi proglasi obsedno stanje. Javnost je prepričana, da se atentati izvršujejo na ukaz iz Nemčije, ker se vsi atentati napravijo vedno po istem sistemu in v podobnih okoliščinah. Hitlerjevci hočejo z bombnimi atentati zbuditi pred inozemstvom vtis, da ne
more Dollfussova vlada ohraniti v državi miru. Čeprav so za dr. Dollfussom simpatije vseh sosednih držav kakor tudi svetovne javnosti, je vendar njegov boj silno težak, ker se hitlerjevci ne ustavijo pred nobenim sredstvom, o katerem sodijo, da bo učinkovalo. Od izida tega boja je odvisna usoda nove avstrijske države. Verjetno je, da pride v najkrajšem času do sodelovanja med krščanskimi socialci in socialisti, ker je v interesu obojih, da se pruska železna pest ne uveljavi na Dunaju.
i
Sv. oče je na praznik Sv. Trojice posvetil pet azijskih škofov domačinov. Na sliki škofje, ki so zbrani okoli kardinala Fumasonija (v sredi s kardinalskim klobukom v roki).