Natis 12.000. Stajerc košta za celo leto samo 60 krajcarjev. Uredništvo in upraviteljstvo v Ptuju v gledališkem poslopju. W Šlajerc izhaja vsaki drugi petek, datiran 7. dno naslednje nedelje. Sestavki dobrodošli. Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje do pondeijka pred izdajo do- Učne številke vpostati. Stajerc. Posamezna Številka velja v Ptuju za celo leto K t— s poštnino K 1.20. Pri odjemanju več ko 10 žtevilk primeren rabat. Cena za oznanila za: 1 stran K H2.—, % strani K 16.—, V« strani K 8.—, % strani K 4.— , */ie strani K 2.—, »/„ strani K. 1.— Pri večkratnem oznanilu posebno znižana cena. Štev. 2, V Ptuju v nedeljo dne 27. januarija 1901. II. letnik. Kaj je kmečka organizacija ? V Leobnu, v Knittelfeldu, v Jndenburgu stane ena zeljna glava 8 krajcarjev, liter mleka 12 kr., [par piščancev 1 gld. 20 kr., kilo surovega masla I gld. 20 kr., in to ne samo po zimi. ampak tudi Ipo leti. Šopek retkvice stane tam celo poletje 5 kr. in ona solatna glava 2 do 4 kr. V Gradcu je živež sicer malo cenejši, ali vedno še zelo drag. Ako se primerjajo te cene s cenami na trgih v Ptuju, Mariboru, Radgoni in Celju, najde se, da ima na Spodnjem Štajarskem veliko poljedelskih pridelkov prav revne cene in se dostikrat še prodati ne dajo, kateri Be pa na Gornjem Štajarskem drago plačujejo, — če 3e sploh le za kupiti dobijo, kajti na Gornjem Štajarskem ne vspeva ne perutnina, ne zelenjava in se tam bavijo največ le z živinorejo in gozdarstvom. Odkod pride toraj, da mi od različnih pridelkov mamo preveč, na Gornjem Štajarskem pa premalo inajo, in zakaj bi se to zjednačiti ne dalo? To jnihaja iz pomanjkanja kmečke o r g a- lizacije. Ako bi se v vsaki večji občini na Coprnijski „kolomon" in hudič. Resnična povest. (Piše >Simon iz Šentjurja.*) Bilo je tako-le sredi julija, nekoliko pred „pasjimi Bnevi". Prav vesel in sam s sabo zadovoljen koraka Gašpar dve" po poti iz svoje domače vasi v sosednjo. Gašpar dve" so mu rekali zato, ker je imel dve oči; iil je še namreč nek drug Gašper v njegovi vasi, ki s imel pa samo eno oko in je bil zato rGašper ena". [akor rečeno, „Gašper dvey koraka korajžno naprej. J hlačnem žepu krčevito stiska 32 srebrnih kron, atere je dobil za prodani smolak in katere bo danes foil Povšetovemu Jakecu, ki mu jih je bil lani o :h svetih posodil. Vroče pripeka solnce iz nebeške fsočine in upira svoje žarke v Gašparjev hrbet, da u s čela kar curkoma teče pot. Bolj ko pol pota že storil. Hudo ga žeja in komaj čaka. da bo išel do prve gostilne, kjer si ga bo privoščil pol saj ima še nekaj čez 32 kron. Ni mu treba žeje trpeti, kajti še nekoliko korakov in go-ilna je tu. Spodnjem Štajarskem ustanovilo društvo, ki bi svoje pridelke prodajalo skupno, potem bi se dalo tej stvari odpomoči. Kako pa naj bi tako društvo zgledalo? No, pri tem ni nobene coprnije! Treba je da se zbere 30 do 50 kmetov in gledajo večkrat po leti na io, da spravijo za en vagon pridelkov za živež skupaj, kakor: surovega masla, skute, jajc, perutnine, solate, zelja, sadja vsake vrste, pa le bolj finejšega in potem naj vsak od pripeljanega blaga dobi potrdilo. Nato naj se vagon odpošlje v Bruk ali Leoben, Knitelfekl ali Judenburg, zraven pa se naj pelje eden zanesljiv pameten mož, da preskrbi v onih krajih prodajo teh tje poslanih pridelkov. Mi lahko kmetom zajamčimo (garantiramo), da se bode vse to v enem ali dveh dneh prav dobro prodati zamoglo, tako, da bodo po-šiljalci vse stroške vračunši, še vedno prav lep dobiček imeli. Taka poljedelska krajna društva zamorejo ob enem tudi kot posojilnice mnogo koristnega doprinesti, ker se kmetom na blago, ki ga odpošljejo, ali šele odposlali bodo, že lahko predujem (voršus) da. Taka društva pa zamorajo kmetskemu stanu tudi pomagati s tem da si skupno nakupijo žveplo, galieo, „Dobal dan, Debeluh", pozdravi Gašpar gostil-ničarja. BBog daj, Bog daj", mu ta odgovori. „Kaj pa bo dobrega". »Palnes ga pol litla" ! nTakoj", se odreže krčmar in mu veli, naj gre za hišo v uto, kjer bo našel dva znanca iz svoje vasi. Omeniti morarn tukaj, da naš „GaŠpar dvey ne zna izgovarjati črke „ru in ,,š, ž, č." Namesto „r" pravil „1" in namesto „š, ž, č", pa en „puhstab", ki ni ne „z" ne „o" ampak nekaj srednjega med temi. Res se spravi Gašpar za hišo. „0, ti st.lela ti, ga vedva tud' zajfata!" „Kaj pada", odgovorita mu. Bila sta to Zevnikov Tinče in pa Flisekov Peter. Zevnikov Tinče bil je oglije žgal in prodajal, Flisekov Peter pa že črne šole študiral. Akoravno je že bil potemtakem pol gospoda, vendar je prav rad govoril v nokancih" s svojimi sovaščani in jim marsikatero povedal. Tinče in Peter mu ponudita piti in on se ni branil. Dvakrat zvrne in kozarca sta prazna. ,;To se palleže, ko je taka vlocina; kal cev dan umetna gnojila itd., ker na tak način dobijo blago ceneje. Vsekakor je treba za take reči denarja, pa ravno za taka društva se denar lahko dobi, ker taistim od deželne zveze Raiffeisenove kaše, ako se k tistim pristopi, vselej predujeme (voršuse) proti 3°j0 obrestim dajo. V to svrho je dežela lansko leto podelila 400.000 kron. Gotovo se nahajajo v večjih krajih bistri in sku-šeni kmetje, ki bi bili zmožni taka društva osnovati in jih voditi, tam pa, kjer se nikdo za to zmožnega ne čuti, tam pa naj se gre k gospodu učitelju s prošnjo, da on to reč v roke vzame. Kdor se toraj za tako koristno stvar zanima in je nemškega jezika zmožen, ta naj si najprvo preskrbi knjigo: „Land-wirtschaftliche Ortsvereine", katera se pri „Leitungderhundlerischen Bauern-partei Graz, Hauptplatz Nr. 14," zastonj dobi. Kaj hočete od nas?! nŠtajercu je na Spodnjem Štajerskem razširjen t 12.000 iztisih in lahko se reče, da je malo kmetov, kateri bi ga vsaj od časa do časa ne brali. Pa ne samo kmečki ljudje berejo „Štajerca" ampak tudi gospodje duhovniki in advokati. Da se je „Šta-jerc" kmečkemu stanu priljubil, vemo mi in tudi vi, kajti od kmečke strani pride nam ea vsako novo številko do 500 novih naročnikoT. Da advokati Štajerca" ne morejo trpeti, to vemo tudi — kar se samo ob sebi razume, kajti tudi „Štajerc" ne more trpeti advokatov! Ali enega mi ne vemo! Mi namreč ne vemo zakaj ravno gospodje duhovniki „Štajerca" tako urno zasledujejo. Nahajajo se duhovni gospodje, katere prime krč, ako „Štajerca" zagledajo, kateri se noč in dan čez „Štajerca" jezijo in celo iz prižnice med pridigo naš list obrekujejo. No, vi duhovni gospodje, bi človek piv", pravi Gašpar in se vsede. Krčmar mu prinese vina. Ni dolgo sedel pred politrčkom, kmalu je bil prwen in krčmar mu mora prinesti druzega. Tudi tega doleti ista usoda. Kmalu je prazen bokal. Tudi Tinče in Peter ga pridno in naglo vlečeta. Toda .,naglica ni nikoli pridna", pravi star pregovor. In res! Kmalo ga čutijo poštenega dolenjca, ki jim je stopil v glavo. Gašpar, Tinče in Peter postanejo zidane volje. Pojejo in pijeje, da je kaj. Pa Peter in Tinče se že hočeta odpraviti, ker pravita, da nimata denarja več. Ga imam pa jaz, se zadere Gašper in zaškroboče z denarjem v žepn. „Le ostanta! Placov ga bom jaz nekaj. Povsetov Jakec mi ne bo zamelo, ce mu glih danes ne prinesem vsega. Smolaka je se dost po hosti. Nablav ga bom spet in bo dobal. Plodav ga bom in Jakec bo jemov denal." Tako je kričal Gašpar. Nalezel se ga je že bil toliko, da ni več tako resno mislil na svoj dolg. In res so ga vlekli in vlekli brez mere. Prišlo je še nekaj znancev in denar Gašparjev bil je — zapit, Gašpar je bil tako pijan, da je po vseh štirih Jezel domov. Ongav hlapec mi je pravil, da ni vedel mi vas vprašamo z besedami Kristusovimi: kaj imamo mi z vami opraviti? Jeli „Štajerc" kedaj našo katoliško vero zatajil? Jeli on obrede naše svete vere kedaj zasramoval ali duhovski stan napadal ? Mi smo toraj pripravljeni vsakemu, kdor nam tak pregrešek dokazati z am ore, onih 120 gld. plačati, katere je urednik ^Slovenskega Gospodarja" onokrat od „Štajerca" zahteval. Mi smo cel6 marsikatero krivično napadanje od strani duhovnikov tiho prenesli, ker nismo hoteli kot dobri kristjani se z maziljenimi gospodi prepirati. V uredništvu „Štajerca" ležijo kupi dopisov od ljudi, kateri so bili psovani, ker so se na naš list naročili, katerih otroci so bili od katehetov preganjani in psovani, ker so njih stariši naročniki našega lista, in imamo sporočila o pridigah najdebelejŠega kalibra, pri katerih se je naš list napadalo. Tudi sodna obravnava Muršec—Kalchberg prinesla je zanimiv odstavek o duhovniški svojevoljnosti. En kaplan dobi priložnost v poštnem uradu pri Sv. Benediktu uradne dopise konfiscirati (zapleniti) in ne najde maločastno po pridigi iz prižnice vsem vrlim šolskim otrokom, kateri „ Štajerca1' raztrgajo, zahvalo občine izreči. To so oni brezvestni gojenci gospoda kaplana, kateri si pri poštnem uradu pustijo časnike dati % namenom, iste vničiti. Gospod kaplan vzgojuje torej otroke k laži, k hinavščini in k hudobnemu poškodovanju tuje lastnine, in se jim iz prižnice zahvali za njihovo pobalinstvo. Gospod kaplan naj nas toži pri sodišču, ako on kako neresnico v naši trditvi najde. Ni nam torej ostalo nobenega drugega pota na razpolago, kakor naše pritožbe očitno razglasiti. In sovražnikom ,,Štajerca", bodosi oni mašniki ali po-svetnjaki, povemo jim slovesno, da si mi razžaljenja od njih prepovemo. Kdor se bode pa podstopil zoper ali pride medved ali človek proti njemu, ko ga je po noči videl lezti domov. „Moj dus, moj dus, ti stlela ti", rentačil in klel je druzega dne »Gašper dve". Zdaj pa mam, zdaj. ,,Dnalja nec, glava me boli in zejn sem, da bi gnojnico piv. Jojmenece, kaj bo le Povse leko? Molbit se danes al pa jutal plide in bo hotel denal meti. Vlag, kje ga naj vzamen. Tako je premišljeval Gašpar, ko pride k njemu Zevnikov Tinče. „Kaj pa se tako držiš, kakor da bi bil same stekle gliste jedel? Včeraj si bil pel in vriskal, daje bilo veselje, danes si pa tak kakor polit pes." „Ka b' na biv. Povse bo palso, jaz sem pa blez klajcalja. Ka pa naj naledim". „Ja, ja vraga, saj je res! Kaj si čisto vse zapil?" „Vse, vse! To-le se mam nekaj clnih keblov, za tote se pov klobase ne dobim". „To je pa sitna. Kako bi le napravla. da bi denar dobil?" Tako premišjujeta Tinče in „Gašpar dve." Kar nankrat pade Tinčetu nekaj pametnega v glavo. nas usta odpreti, ta naj pa bo prepričan, da ga bodemo mi po njegovih nagajivih čeljustih tako okrcali, da bode zgubil veselje za zmiraj — poštene ljudi in koristen list obrekovati. Angleška kraljica Viktorija umrla, V torek o pol sedmi uri zvečer umrla je v Londonu angleška kraljica v starosi 82 let. Bila je najstarejša valdarica v Evropi. Rojena 24. maja 1810, nastopila vladanje 20. junija 1837, je torej čez 63 let vladala eno močnejših držav v Evropi. Na smrtni postelji jo je obiskal nemški cesar Viljem, ker je s kraljico v bližnjem sorodstvu. Kraljica je bila poročena s princem Albertom iz hiše Coburg-Gotha, s katerim se je poročila 10. februarja 1840, in z njim v lepi složnosti živela do njegove smrti, do 14. decembra 1861. Kraljica umrla je mirno. Zdelo se je da spi, in ko so zdravniki pristopili, so spoznali, da je mrtva. V zadnjem času bila je čmerna in je po princezinjah poizvedovala, če jo ljudstvo še ljubi; ko so ji one to vselej potrdile, se je vedno razveselila. K pogrebu pride več vladarjev. Domneva se da je vzrok njene smrti vojska z Buri. Vojna v Južni Afriki. Angležem gre zopet slaba in morajo vedno eno za drugim svoji vojski pomoč pošiljati. Najboljše pri vsem tem pa je, da Angleži skoraj nikoli ne vedo, kje da se njihovi sovražniki Buri nahajajo, kar jim dela veliko strahu. Večino svojih vojakov morajo Angleži porabiti, da branijo železnico, katero Buri vsak čas kje pretrgajo in jim vagone razbijejo, živež pa, ki je za Angleže namenjen, sami poberejo in ga kolikor mogoče saboj v gore odpeljejo. Druge oddelke pa, kar jim še na razpolago ostajajo, pa zopet rabijo za „Veš kaj Gašper?" pravi mu tiho!'4 „Kaj pa Tince?" „Se spominjaš, kaj je Flisekov Peter včeraj zvečer pnvil?« „PIav nec ne. Kaj pa je plavil?" Zdaj se pomakne Tinče k Gašparju in mu za-šepeče na uho: „PraviI je, da ima ta majhen kolomon in da zna hudiča — Bog nas ga — varuj v ris poklicati in da hudič prinese denarja, če prav prosiš in zakličeš." nSaj je les. Se ze spominjam." „Veš kaj", pravi dalje Tinče, „pojdiva k njemu in ga prosima, naj bo tako dober in naj nama posodi ali naju naj nauči, kako bi poklicala hudiča v ris, da bi denarja prinesel." „Pa misliš, da bo povedov?"j nBo že, bo že, saj je včeraj za tvoj denar pil" Res se napravita k Flisekovemu Petru. Na glas se je ta skoro zasmejal, ko mu poveta, kaj bi rada. Toda tega ni storil, ker bil bi se grozno zameril, ampak mislil si je, če sem jih včeraj za norce varovanje mest in trgov, katere Buri vsak čas, in to še ponoči naskočijo, kaj poderejo in pobijejo potem pa zopet zginejo kakor kafra in Angleži gledajo z dolgimi noiovi za njimi. Ako Angleži prav t kratkem kaj posebnega ne store, bodejo se še ostali Holandci vzdignili, potem bodejo pa vsekakor premagani. Ho-landski naseljenci so tudi že dali angleškim vojaškim oblastvom vedeti, da jim svojih konj, katere Angleži tako silno potrebujejo, ne bodejo hoteli prodajati, in da si naj Angleži le sami pridejo po — nje. Tudi to ne diši po dobrem. Buri so tudi sklenili, da bodejo vsaki rudnik, do katerega pridejo, porušili. V Londonu vlada velika razburjenost, katera se zaradi bolezni kraljice Viktoriješe povišuje. Če se r»s še to uresniči, potem bode razburjenje pri-kipelo do vrhunca, kar bode na vojsko prav slabo uplivalo in Buri bodejo zopet na boljšem. Pač se lahko misli, da je to za Angleže le kazen božja, ker so hoteli skoraj celi svet podjarmiti, potem pa uboge rodove do krvi izsesati ter svoje blagajne napolnjevati. No, pa sedaj so se ji začele že izpraznjevati, ker višji oficirji imajo plače potrojene, nižji pa podvojene ; vsega bojnega angleškega vojaštva pa je z ranjenci čez 200.000 oseb, dočim Burov še 20.000 ni. Nevarnost položaja v Kaplandiji mora biti za Angleže zelo velika, kajti vlada je proglasila po vsej koloniji vojno stanje. Izvzete se le luke Kapstadt, Port Elizabeth in East-London ter vshodni kraji, ki meje ob Natal. Duhovi Holandcev morajo biti jako razburjeni, ker upa vlada le s tem sredstvom pomiriti in krotiti jih, da ne začno ustaje. Ali angleška vlada se bržčas moti ter doseže baš nasprotno kar namerava. Radi vojnega stanja morajo namreč vsi Holandci orožje odložiti in izročiti strelivo. Uradniki in vojaki pa so izvzeti. Seveda so holandski vojaki in uradniki večinoma pristopili med vrste angleških aktivnih vojakov, tako, da bodo sedaj Holandci razoroženi, Angleži imel, moram še danes, ako sta tako neumna, da verjameta. „No, ali bi hoteli povedati gospod Peter?" pravi Tinče. „Vsaj vam-borna nekaj dala od tega proč, kar nama prinese hudič." „Hm, hm, to je težka stvar in se ne sme kar tako okoli praviti. Pa če mi obljubita, da ne poveta ne živi duši, hočem vama povedati." „Tak za gvisn, kakol je sam Bog v svetih nebesih, de ne borna nobenemu povedla", pravi „Gašper dve". „No, naj bo!" pravi študent. Flisekov Peter je sicer prav dobro vedel, da ne dela prav, pa naj bo, si je mislil, bom saj „en Špas" doživel v počitnicah, kakor nobeden. Za vrageca se bom sam oblekel in oplašil nju bodem tako, da se njima ne bo nikoli več ljubilo, hudiča v ris klicati. „Pojdita z menoj11, in ju pelje pod neki kozolec. Tam vzame iz žepa svoj notic in začne prebirati sem in tje med listi. (Konce prihodnje.) pa njih strogi gospodje. Ta položaj utegne Holandce razburiti, da bodo še številnejše pristopali v vrste Burov. Dewet, ki je bil še pred kratkem v Kaplan-diji, se je vrnil preko reke Vaal ter se pridružil Bothi, ki ima 7000 mož. Oba skupaj premoreta nad 10.000 Burov. Tudi zahodni oddelek Burov so dospeli že daleč ter so danes že v Malmeaburyju, kjer se jim Holandci pridružijo v velikem številu. Lord Kitschener je brzojavil 16. t. m. iz Pretorije: 3000 Burov se je združilo pri Karolini. 300 Burov je vdrlo v Aberdeen ter plenilo (?) po trgovinah, dokler jih niso pregnali Angleži. Iz Kapstadta poročajo, da so Buri zasedli Sutherland, a se čez tri dni umaknili, ko se je približala angleška kolona. »Central Ncwsu" poroča iz Standertona, da se je v okraju Ermelo zbralo d burskih čet. Baje nameravajo vdreti v Natal. Operacije vodi Ludovik Botha. Vseh skupaj jih je okoli 8000. Iz Kapstadta poročajo, 17. t. m.: Pri Marayburgu se je 11. t. m. vršila huda bitka, v kateri so Angleži izgubili 20 mož. Okoli 100 Holand-cev se je pridružilo na zahodu Kaplandije stoječim Burom. Kako ravnajo Angleži z vjetimi Buri, poroča nek gospod, ki je obiskal taborišče burskih žensk v Port Elizabethu tako-lc: „Solzam se nisem ubraniti mogel, ko me je nenadoma obkrožila truma napol izstradanih, le za silo oblečenih burskih žensk. Nekatere niso imele niti toliko časa, da bi se oblekle, ko so jim angležki vojaki zažgali nad glavami hiše. Mnogo nosečih žensk hodi bosih, ker nimajo nogavic, a si jih tudi ne morejo splesti. Tako leže te uboge ženske v mrzlih nočeh na deskah in na zabojih v tankih šotorih, kajti postelj ni nobenih. Mnogo jih leži tudi na mokrih tleh. Najboljše se godi onim, ki leže po hlevih, ki so vsaj suhi. Dobrodelne dame v Kapstadtu pomagajo kolikor morajo, a za tisoče teh ujetnic ne zmorejo dovolj. Zunanje novice. Adam in Eva umrla. Iz Colomba poročajo: Pred enim meseom sta na našem otoku umrla Adam in Eva, t vrtu Eden, ob vznožju visokega Adamspika in sicer oba v isti noči tekom kratkih ur. Njuni trupli so našli zjutraj na ležišču iz rož lilij in drugih cvetk kjer sta ležala navadno. V davčnem zapisniku na Ceylonu sta bila Adam in Eva vpisana kot gospod in gospa Grillespil ter sta bila včasih med naj premožnejšim i prebivalci otoka. Njuno poslopje je bilo med najlepšimi na Ceylonu, kjer sta živela več let zadovoljna in mii na. Pred več kakor 25 letami pa so njuno poslopje ponoči napadli malajskim tolovaji ter ga deloma porušili. Gospod in gospa Gillespil sta komaj svoje življenje rešila v bližnji gozd. Tam sta se potikala več tednov in ko so ju konečno našli, sta bila blazna in docela gola. Le okoli ledij sta nosila iz listov in cvetlic napravljen predpasnik. Reveža sta si domišljala, da sta Adarn in Eva. Ljudje so ju peljali v njuno poslopje, a v hiši nista hotela stanovati, nego sta si napravila pod Adamspikom (nekim drevesom) nekak brlog, kjer sta. prebivala v slabem vremenu. Okoli brloga pa sta priredila krasen vrt, kjer sta gojila najlepše cvetlice v ogromnih množinah. Tu sta bila navadno, se živila s sadjem in vodo, ter imela mnogo ptičev in krotkih živaJi. Mislila sta, da sta v raju in da so ljudje njuni otroci. Minoli mesec pa sta umrla. Našli so ju sredi cvetlic gola — kakor svetopisemska Adam in Eva — mrtva. 28 oseb zgorelo. V Rochestru na Francoskem je nastal v tamošnji sirotniščnici velik požar. 28 otrok in usmiljenk je zgorelo, 30 pa jih je bilo nevarno opečenih in ranjenih. Panika v gledališču. V židovskem gledališču v Chicagu je nastala 18. t. m. med predstavo radi krika, da gori, velika panika. Gledalci, okoli 800 ljudij, so vdrli proti izhodom ter do smrti pomandrali 8 ženske, H dekleta in 1 dečka. 22 oseb pa je ranjenih. Vihar ob japonskem nabrežju. Iz Yokohame poročajo, da je divjal ob vshodnji obali Japonske 10. t. m. tak vihar, da se pogreša 400 ribičev. Strašna rodbinska žaloigra. Iz Ogerskega v ko-mitatu Komorno poročajo, da so posestniku Aleksandru pl. Davidu nakrat umrli trije otroci za difterijo. Otroci so imeli 7, 9 in 10 let. O božiču sta prišla z Dunaja dva sina, ki sta bila gojenca v Terezijanišču in sta imela 15 in 17 let. Mladeniča sta pri starših zbolela na škrlatici in umrla. Par dni na to je umrla še mati iz žalosti, David pa se je na novo leto na grobeh žene in otrok ustrelil v srce. Novo kožo na glavi hoče dati baje neki zdravnik v Ameriki neki lepi deklici, kateri je mašina potegnila z lasmi vred vso kožo s čela in glave. Tovaršice delavke — so se ponudile, da si puste izrezati koščeke kože na glavi, da jih potem zdravnik presadi na glavo ponesrečene lepotice Lavre Lambert. Takih koščkov bo baje 228, in na vseh so rujavi lasje. Obrvi vzame zdravnik baje zaročenemu Lavre. Operacija bo trajala več mescev in se bo posrečila, Če ni vse le samo „farbanje." Nesrečna družina. Iz Budimpešte poročajo: Kmet Dob v vasi Lipa Dovallo se je vrnil te dni s semnja, kjer je prodal živino za 1000 kron. Denar v papirju je položil na mizo ter se za hip odstranil. Med tem je Dobov sinček škarjami razrezal bankovce. To je kmeta toli razbesnilo, da je dečka zgrabil, ga nesel na dvorišče ter ga ubil s sekiro. Krik otroka je privabil mater iz hiše. Ko je videla dečka ubitega, se je tako prestrašila, da je na mestu umrla. V hiši je pustila svoje jednoletno dete samo v banji, kjer se je kopalo. Otroče je utonilo. Kmet Dob pa se je nato — obesil! Knez Ferdinand bolgarski se ženi. Iz Belega grada poročajo, da se namerava bolgarski knez oženiti s princesijo Ksenijo Črnogorsko. Sultan — blazen. Turški cesar, sultan Abdul Hamid, je baje popolnoma blazen. Že več let ga je mučila hipohondrija, da se je zaklepal v svoje sobe in ni puščal nikogar k sebi, ter da je preganjal Armence kot svoje največje sovražnike. V zadnjem času pa ga je začela silno boleti glava. Sultan je včasih kar norel. Razni zdravniki so ga zdravili, toda zaman. Pomagati mn niso mogli. Na to je poklical Abdul Hamid nekega mazaca. Ta se je takoj lotil zdravljenja sultanove glave ter jo začel ribati. Toda to je bolest sultanu le še povečalo. Bolnik je še bolj norel in postal tako divji, da je ustrelil mazača in še nekaj drugih, ki so prišli na pomoč. Tako pripovedujejo neki listi. Grozovita nesreča. Iz Amerike poročajo: Mladina iz Stanforda in Berkeley se je igrala z žogo. Igra se je zaključila z veliko nesrečo. Kakor vsako leto, tako je tudi letos privabila igra veliko množico ljudstva in ker za vse na igrališču ni bilo prostora, šlo je mnogo ljudi na streho steklarne od koder so zamegli gledati igro. Več sto oseb je bilo na strehi, ki se je nakrat udrla. Več nego sto mož in dečkov je padlo na razbeljeno peč steklarne. 11 ljudi se je opeklo do smrti in 43 je bilo tako hudo opečenih, da jih bode polovica umrla. Streha se je udrla ravno nad velikansko pečjo. Na njo padli ljudje so se opekli do smrti, prodno so jim zamogli prihiteti na pomoč. Tudi več druzih, ki niso padli na peč, so se vsled padca ubili, ali pa hudo poškodovali. Grozovito je bilo kričanje poškodovanih in s smrtjo boreČih se ljudi. Možje in dečki so ležali na razbeljeni peči in pod grozovitimi mukami izdihnili svoje duše. Kakih 12 oseb, katere niso padle na peč, so s polomljenimi udi ležale stokaje na tleh. Od vseh strani se je slišalo kričanje na pomoč proseČih ljudi. Nikdo navzočih ne bode vse svoje življenje pozabil grozovitega prizora. Razne stvari. Ptujski okrajni zastop je bolan. Dne 18. decembra bila je seja. Dr. J u r t e 1 a poročal je o vinogradu okrajnega zastopa, kateri je stal 12*000 gld., pa je tako slabo oskrbovan, da zdaj ne dobijo kupca, ki bi dal 3000 gld. za njega. Ker je zadnji kupec odpovedal, se je na predlog gospoda O r n i g a sklenilo, okrajnemu odboru prepustiti, da se tega «vzornega vinograda« znebi, kakor najbolje mogoče. Dalje se je na predlog gospodov Ožgana in Orniga sklenilo, deželnemu zboru prošnjo predložiti, da bi se ustanovil denarni fond za zidanje Šolskih poslopij v ubožnih občinah. Pred kratkem so namreč trije občinski predstojniki, med katerimi se je nahajal gosp. W i s e j a k, prosili okrajni zastop za podpore za zidanje šol, ali okrajni zastop nima denarja, ker ga je za oni slavni vinograd izdal. Konečno nastal je pri predmetu velik špetakel, ker hočejo gospodi doktori v tem letu pri zidanju cest prihraniti 15358 kron, ker so ceste jako slabe in je veliko prošenj predloženih, da bi se občinske ceste med okrajne sprejele. Gospodje K a s p e r, T r e i 11, S i m a, S t r a-schill in Wisenjak so protestirali proti takemu gospodarstvu in konečno odšlo je toliko pospodov proč, da je bila seja nesklepčna. Zadnja seja je bila 27. decembra, bila pa je tudi nesklepčna in tako je bila seja zopet na 22. januarja sklicana. Ta dan vršila se je spočetka Čisto dobro. Pri točki «vodna dela«, razlagal je gospod O r n i g, da se je na Spodnjem Štajerskem za reguliranje rek izdalo že 500000 gld., a ta denar je bil vržen proč, ker so bila dela s kameljem gospodov inženirjev za nič in je bilo potrebno vedno popravljati, konečno pa je povodenj vse skupaj odnesla. Predlagal je resolucijo, da bi se zopet pričelo delali s starimi jezi, to je % lesom in tako imenovanimi fašinami, na katere se šele potem naj kamenje poklada. Pri tej priliki prebere gospod Zelenik nek važen dopis deželnega odbora v nemškem jeziku, na kar je vrli Wisenjak zahteval, da se isti tudi v slovenskem jeziku prebere, ker nekateri udje ne znajo nemški. No, pa gospod Zelenik se je branil ta dopis v slovenščino prestaviti, ravno tako tudi gospoda dr. Horvat in dr. J u r t e 1 a. Gospod Wisenjak pa mu je zavpit. «M i smo Slovenci, zakaj bi ne obravnavali v našem maternem jeziku?« Na to napravil je g. Zelenik slabo šalo in zapovedal nemškemu dr. pl. F i c h t e n a u ta dopis po slovensko prebrati. Dr. pl. K i c h t e n a u pa pravi, Slovenec mora to narediti in ne Nemec, konečno pa je privolil, da bode v slovenščino prestavil. Tedaj pa g. Zeleni k u zopet ni bilo prav, in mu prepove v slovenščini predavati. Nato pričel se je zopet šunder tako, da se ni zamoglo nobene besede več razumeti in toraj tudi ne moremo dalje poročati. V vsakem slučaju pa ostane to velika sramota, ker g. Zelenik svoj materni jezik in jezik večine okrajnega zastopa zasramuje. Slovenski kmetje zapomnite si to pri prihodnjih volitvah! Iz Cirkovec pri Ptuju so bili volilni možje od gospoda kaplana, povabljeni k Goljatu na enega purana. So imeli tam vina dovolj, ter smodke kadili j tembolj. Prisiljeni so bili voliti doktorja Ploja, in če treba bo, tudi dati kopita mu svoja. Možje veselili | so se tega kaplana, veliko bolj pa še pitanega purana. Možje vedeli niso, kaj misli kaplan; pa tudi j ne, kaj pomeni puran. Puran pomenil je toliko: čel volilci jejo purana, morajo voliti Ploja in ubogati kaplana. Oj ljuba kmečka duša, ne bodi vedno nevedna Maruša. Premisli kako drag pride pojedeš enega purana, od doktora Ploja. poleg kaplana. Od Sv. Lenarta pri Vel. Nedelji. Dragi mi rŠtajerc". Zelo me veseli, da ti zamorem tudi jaz nekaj poročati, samo prosim te, da mi odpustiš, ker le nadlegujem. — Znano ti je, da se po naših občinah vrši ljudsko popisovanje, kar gre vse v najlepšem redu. samo nekaj se nam ne dopada, kar se pa tudi nikomur dopasti ne more. — Pri nas imamo sicer častivrednega župnika, kateri pa zavoljo visoke starosti tudi ne morejo vsega opravljati, zato pa so poslali gospodično kuharico z župnijskim pečatom k popisovalcu ljudstva, da je po takem ona na. ime župnika pritiskala s pečatom. Kaj pa ti k temu rečeš dragi „Štajerc", aH si že tudi ti kje videl župnikov pečat v ženskih rokah? Jaz dobro vem, da ti ne bi dovolil, da bi se tvoja kuharica s tvojim pečatom po gostilnah bahala. Daleč je prišel Sv. Lenart, in Bog vedi kako daleč še bode. Blagovoli mi povedati, kako se kaj tebi ta stvar dopade. — Zdravo tvoj Meh Ničpič. Iz Skok nam piše kmečki fant: Zopet vam pošljem nekaj malega za natis v vaš cenjeni list, ki se tudi pri nas prav lepo razširja. Tudi jaz si štejem v čast, da si je par kmetov po meni naročilo na „ Štajerca". — n Slovenski Gospodar" Be v neki svoji številki lepo priporoča, da naj vsak mladenič vsaj po enega sovrstnika pridobi za naročitev njegovih lažnji-vih spisov. Prav res, mi se bomo onega priporočila tudi čvrsto držali in ne samo enega ali dva sovrstnika pridobili, ampak na tucate, toda ne za „Slov. Gospodarja" temveč za — našega pravičnega —' n Štajerca". Jaz te vprašam ubogi „ Gospodar", čemu bi mi fantje prebirali tvoje lažnjive dopise, ko pa skoraj nič druzega ne pišeš, kakor o svojem Žičkarju, katerega že itak dobro poznamo, če ne po obrazu, pa vsaj po tvojih lažnjivih spisih, v katerih tako ljubeznjivo lažeš, da te še peklenšček po strani pogleduje. P. F., kmetski fant. Od Sv, Jurja pri ŠČavnicL (Preganjači »Štajerca"). Z veseljem te pričakujemo vsakokrat in pazljivo prebiramo tudi mi fantje našega okraja. Ljubi „Stajerc", ti nas učiš resnico spoznavati in se najhujših sovražnikov otresati. Veselimo se, da se tudi v naši fari tako hitro razširjaš. Ti bi pri nas že prav gotovo v vsako hišo zahajal, ko bi ne imel v naši fari dva najhujša zagrizena sovražnika. Eden izmed teh dveh, katerega ime bodemo za sedaj še iz usmiljenosti za-močali, grdi in črni iz višjega mesta take podučljive in koristne liste kakor si ti vrli „Štajerc", drugi pa je nek Jožek Štelcar, katerega v ime pa se nam že vidi prekilavo, da bi prišlo v »Štajerca", to je nek zatelebani fantek iz karlovske vasi, ki hoče begati tvoje naročnike, naj bi te zagnali nazaj t Ptuj, ter se rajši naročili na lažnjivega kljukeca t Mariboru. Jožek povsodi pridiguje in nagovarja vse naše fante, naj. bi se naročili na „Slov. Gospodarja", češ, to je pošten, katoliški, pravicoljubni in najfalejši časnik; le BStajercaa ne, to je grda krapavica, giftna krota itd. Mi prijatelji poštenega in koristnega kmečkega lista „ Štajerca" pa vemo, da ima ta možek mesto možgan le plesnovo ajdovco v glavici, pa se mu za njegovo navdušenje le smejimo in včasih dobi še kakega „osleka" povrh. Mi pa naše može in fante dobro poznamo in upamo, da se bodejo tudi zanaprej tako čvrsto držali in še bolje spoznali dobro od slabega; tebe preganjani „Štajerc" pa zagotovimo, da bodeš še marsikaterega naročnika pridobil izmed naših zavednih fantov. Tistega „štelčastega" Stelcarja, ki zna resnico tako dobro „štelcati" opominjamo, da se naj varje, da ne bo o kaki priliki „regementno" v lužo „zaštelcaltt. Štajercev fant. Mala Stanovanja z eno sobo v bližini mesta Ptuja se iščejo. Vpraša naj se pri gospodu J. Gspaltl-nu, zlatarju v Ptuju. Iz kasacijskega dvora. Dne 10. januarja vršila se je pri najvišjem sodišču ustmena civilna obravnava, katera se je tikala sodištva proti okrajnemu sodniku g. Pevecu v Ptuju, sedaj deželne sodnije sveto- valcu v Mariboru in ob enem proti avstrijski državi. Tožnik je bil slovenska dvojica po imenu Blaž in Veronika Č u š, zastopana po ptujskem advokatu dr. B r u m e n u, državo pa je zastopal finančni svetovalec Neuscholler. Deželnosodni svetovalec Pevec zastopal se je sam. Stvar je površno taka: Na podlagi neke tabularne razsodbe štajerskega zemlje-knjižno- odkupnega komisijona dobil je okrajm sodnik v Ptuji nalog, neko, dosedaj zakonski dvojici Cuš pripadajočo parcelo zbrisati. Sodnik Pevec je ta izbris izvršil in to Šele potem, ko mu je namestništvo na posebno vprašanje zopet potrdilo, da je ona razsodba pravomočna. Dvojica Cuš je na to tožila in dosegla pri upravnem sodišču razveljavo one razsobe in lastninsko pravico do tiste 80 kron vredne parcele. Ker je med tem prešla ta parcela v druge roke, je dr. Brumen kot zastopnik dvojice Cuš delal različne pravde, v katerih eni je sodniško ravnanje zaznamoval kot „očividno brezskrbnost in pomanjkanje vestnosti", za kar je bil pri zato deligiranem tržaškem sodišču na 400 kron kazni obsojen. Nato vložil je sodiščno tožbo (proti sodišču) češ, da sta Blaž in Veronika Cuš skoz prekršek dolžnosti po sodniku Pevcu škodo trpela in zahteval razsodbo: drž. sodni svetovalec in avstrijska država sta "solidarno dolžna za zgubo parcele, zgubo. porabe, pravdne stroške itd. 2200 kron; dalje da se mu povrne tistih 400 kron, katere je on (dr. Brumen) kot kazen plačal, kajti brez pravno neveljavnega izbrisa bi se mu ne bi bilo treba pravdati in brez pravdanja bi on ne prišel v položaj, iaradi razžaljenja uradne časti kaznovan biti. Ta rekurz razpravljalo je je zato delegirano tržaško deželno višje sodišče in konečno zgoraj imenovane zahteve ovrglo, ter obsodilo tožitelje na povernitev sodnih stroškov, dež. sodnemu svetovalcu Pevcu v znesku 158 kron in državi 280 kron. Cez to, zopet proti temu vloženemu rekurzu, obravnavalo se je tedaj 10. t. m. Kasacijski dvor ovrgel je ta rekurz in potrdil razsodbo prve instance, samo sodnijske stroške je za dež. sodnijskega svetovalca Peveca na 132 kron in za državo na 200 kron znižal. Rekurzne stroške imajo tožitelji sami trpeti. Pravni stroški, zaradi parcele, vredne 80 kron presegajo že daleč čez 1000 kron. Tako dragi kmetje! le tak* naprej in še več advokatov izvolite svojim poslancem, da vam na vse zadnje še oblečenim ne bo treba na volišče hoditi. Pravda Muršec — Kalchberg. Naši bralci se bodejo še gotovo spominjali na tožbo v katerej je g. kaplan Muršec od sv. Benedikta tožil našega upravitelja g. pl. Kalchberga zaradi raželjenja časti. Pri tej obravnavi, ki se je pred par dnevi izvršila, bil je g. pl. Kalchberg oproščen, ker k obravnavi ni prišel ne Muršec niti njegov zastopnik dr. Brumen. Brezobrestna posojilnica za posestnike vinogradov. Na osebno prošnjo gospoda župana Orniga, Franc Kaiserja in Hans Perkota pri ministerskem predsedniku in poljedelskem ministru, kakor tudi na podlagi vročene prošnje mestne občine ptujske, je ministerstvo notranjih zadev dovolilo 40.000 kron brezobrestnega posojila za nove nasade vinogradov — 7 I in to, da se država odreče zemljiško-knjižni dobro-stojnosti. Način razdeljevanja se bode še le naznanil. Kašo pihat se hodi zaradi hofrata Ploja. Dne 17. januarja vršila se je pri ptujskem c. kr. okrajnem sodišču kazenska obravnava proti Juriju Tnmpeju, občinskemu tajniku iz Sv. Lovrenca na Dravskem polju, kateri se je pri znanem volilnem shodu pokazal kot policaja, ko je v tej primerni časti volilce neČuveno zdelovati in ven metati pustil, da bi se nevolilci na to mirno posvetovati zamogli. Sedlarja Gašparja Murkota iz Sv. Lovrenca, vrgel je na tla, ga z nogami pohodil in tolkel po glavi. Za to hrabro in pravično (?) obnašanje je bil ta občinski policaj pri sodniji na 7 dni zapora in v povrnitev stroškov obsojen, če tndi so ga branili trije advokati. Dne 7. januarja pa sta bila tudi pri tem sodišču gospoda Jožef Sattler, župnik na Ptujski Gori, zaradi razžaljenja g. Francelna Slugata na 50 kron, in Jakob Rajh od Sv. Lovrenca zaradi dejanskega napada na Janez Wisenjaka pa na 40 kron denarne kazni obsojena. Kazenske obravnave proti Jožefu Sternu, Antonu Černejšeku, Janezu Plejnšeku in Štefanu Kamenšeku zaradi hudobnega ravnanja g. Wucina pa so se preložile. To so samo kazenska dejanja zadevajoča pripetljaje pri volilnem shodu pri Sv. Lovrencu, kjer je bil sklicatelj onega shoda doktor Ploj. Vi uredniko-viči pri „Slov. Gospodarju" pa se primite za ušesa in ne hodite več v Sv. Lovrenc si ogledovat Wisenjak-ovega klobuka. Iz Janišberga pri Radencih. Sprejmi dragi „štajerc" tudi ti nekaj iz naše tihe samote v svoj cenjeni predalček, da ti vsaj nekoliko povrnemo, ker nam veliko donašaš iz vseh krajev sveta različne novosti! Prav ljub si nam, to kaže precejšno število naročnikov. Prosim naj se ne zamerim, ker sem se pri prvi številki nekaj zakasnil z mojim dopisom. Hočem par vrstic naslikati, kako so se naši protivolilci predrzno obnašali dne 8. januarja t. 1. v Ljutomeru. Poprej kakor smo v volilno sobo mislili stopiti, nas je znani volilec J. Z. hotel prisiliti, da bi morali vsi g. Ploja voliti in tedaj vsi v gostilno k Ser senu na obed priti, pa mi mu vsi odločno odgovorimo, da smo si 1to\\ko dsn&rja, seboj vze\\, aa nam m treba za en .^raksta igfcfcfcga" m za po\ peterice svojega kmečkega stanu prodati, tako kakor so storili vsi oni, kateri so Ploja volili. Mi pa smo zvesti stali in ostanemo svojemu stanu, če ravno nismo zmagali, kajti začetek je vsigdar težek; ali mi pa za gotovo upamo, da pride enkrat do zmage in to takrat, kadar bodo ljudje sprevideli, v kako sleparijo so zapeljani. Šele tedaj bodo začeli iz svojega stanu poslance voliti, če ne bode že prepozno. — Prosim še za par vrstic. Eno reč še imam na srcu ležečo, kako surovo so se namreč oni zapeljanci v Bučečovcih obnašali. Mislim, da je mnogim že znano, da je občinski predstojnik bučečovski gos-oda Franca V račk a z občinsko uradnim potrdilnim pismom povabil na volilni shod, da bi se kaj o volitvah zamogli dogovoriti; ali žalibog da je ljudstvo že tako daleč od advokatov in duhovnikov zapeljano. Kadar je Vračko prišel, tedaj je že dr. R o z i n a in drugi ljudstvo tako upijanil, da je vse naenkrat na g. Vračka planilo. Ko bi o pravem času ne bila žandarmarija prišla, Bog zna, kaj bi se vse bilo zgodilo. Pa tudi g. Jakob Klobasa iz Okoslavec je bil z g. Vračkom in tudi k njemu priskoči več takih zapeljancev in ga silijo z besedami: ,,Tudi ti si Bračkijanec" (Domislim se na Sv. Petra, kako je Kristusa zatajil), ali on pa odločno odgovori: ,,Seveda sem ž njim." Pri tej priči ga popadejo in ga vlečejo ven na cesto in mu z njegovo lastno palico več udarcev prizadenejo. K temu je bil največ kriv dr. Rozina in več takih. Bilo pa je tam tudi več Bračkovih somišljenikov in ena blaga roka, katera je vse popisala, kaj se je tam godilo in g. Vračku poslala, da zamore vse natanko sodniji naznaniti. Toti pa, kateri so tako hudobno razsajali, pa bodo se mogli za svoje surovosti v skladišču hudodelnikov pokoriti. Mi pa se trdno držimo svojega »tanu in ne bomo nikdar z drugih stanov si poslancev volili. S srčnim bratovskim pozdravom F. ž. Iz Šmihela nad Pliberkom. Kakor je znano, so zmagali v naši občini zopet klerikalci. Neizrečeno se te zmage veselijo. Eden izmed njih se tudi ni mogel zdržati, da bi ne bil prav črno v „Miru pisal. Dopisnika ni sram take laži pisati, da so namreč napred-njaki agitirali, čeravno si ni nobeden kaj prizadeval, se onim nasproti postavljati. Ljubi dopisalček „Mira" je pa pozabil tudi povedati, da je hodil eden izmed ,,onih" po Stopni vasi, kjer je hvalevredno že „Sta-jerc" tako razširjen, in prosil eno beračico, da mu naj da pooblastilo, katera ženica pa je še prej mogla h kmetom prosit iti, da je dobila 5 kr. za kolek. Še več takih dogodbic bi lahko našteli, a mislimo, da tudi to nekaj nadomesti. Nato se klerikalci seveda ne spominjajo več, ker zgodilo se je Še v 19 stoletju, a sedaj živimo že v 20tem in oni pa imajo, kar je vsem znano, zelo kratko pamet. Ali to ni agitiranje? ljubi dopisnik „Mira"! Kmetje, to je pač slabo znamenje, da se nam je začelo tudi v 20tem stoletju tako slabo goditi. Vi plačujete, tisti pa, ki nimajo pri občini kaj opraviti, vas pa vodijo. Dobili bodete sedaj v občinski odbor take može, ki dobro vedo, da je bik močnejši kot jagnje in da je 1 glodinar 200 vinarjev; kako bodejo pa za vas skrbeli, to si mislite lahko sami. Ko vidimo može, ki so izvoljeni, spomnimo se na tretjo kitico tiste pesmi, ki jo je o županu zložil M. Vilhar, ki se po našem glasi tako-le: Zbero si možake, pa oni rogovilyo; Prevzetno povsod, med prvake se oni silijo. 7, glavico je vsaki obdarovan, A v njej, le malo je — možgan. Notica. Učinki pražkega domačega mazila razodevajo se posebno skoz to, da s tem mazilom pokrite rane, hvala njegovem močnem protignjilobnem svoj-stvu, so proti okuženju in torej pred zahomotanem unetnem značaju zavarovane in bolečin proste ter razmerno ložje in hitreje zacelijo. Pražko domače mazilo iz lekarne B. Fragner-ja, c. kr. dvornega zalaga-telja v Pragi je vsled teh izvrstnih učinkov zadobilo splošno uporabo kot domače sredstvo in se je zategadelj po vseli lekarnah Avstro-Ogrskega vpeljalo. — 8 — Gospodarske stvari. Brez redilnih snovij ne raste nobena rastlina. V zemlji, ki jo poljedelec, vinorejec itd. obdeluje, da mu sad prinaša, nahajajo se redilne snovi, brez katerih bi rastline ne mogle rasti. Zemlji se pa skoz vedno pridelovanje žita, vina, sadja in drugih rastlin redilne snovi polagoma odtegnejo, tako da je obdelovalec zemlje primoran zemljo gnojiti, Če hoče od svojega truda tudi koristi imeti. Ni sicer v nobeni zemlji tako malo redilnih snovij, da bi se ne dalo prav nič pridelati, kar se vidi na pustih pašnikih, ali pridelek je tako slab, da se trud ne izplača. — Vrednost sredstev za gnojitev obstoji torej v rastlinskih redilnih snoveh, katere zadevajoča zemlja najbolj potrebuje. — Take preskušene gnojne snovi so takoime-Tiovana umetna gnojila, katera imajo najvažnejše rastlinske snovi v sebi, in to so: fosforna kislina, kalij, dušer itd. Xaše cenjene bralce opozarjamo na današnje oznanilo kemične tovarne v Hrastniku. Na sicer kamenitem vrtu imam več jablan, ki razen dveh vse rode. Ti dve pa cveteta vsako leto, ne rodita pa nikdar. Kaj je temu vzrok in kako od-pomoči? Odgovor: Da drevo, ki redno cvete, vendar ne rodi, more biti več vzrokov. Večkrat je vzrok vrsta; so namreč vrste, ki cveto, a malo ali nič ne rode. Take vrste je najbolje pivcepiti. Drugi vzrok mora biti slaba in nerodovitna zemlja, ki drevesu ne more dati tistih redilnih snovij, s kterimi drevo dobi moč, da iz cvetja naredi plod. V tem slučaju se odpomore z gnojitvijo in je skušati tudi z umetnimi gnojili, kajti prav mogoče je, da zemlji manjka kake rudninske snovi. n. pr. kalija, fosforove kisline, apna itd. Tretji vzrok pa mora biti lastnost drevesa, da preveč raste v les; tako drevo navadno ne rodi. Ce drevo preveč raste v les. ga ne smemo obrezovati, ker potem še bolj poganja, temveč moramo preveliko rast zatreti in sicer tem potom, da odstranimo del korenin. Vnanja znamenja zdravja in bolezni pri prašičih. (Konec.) Pri angleških prašičih je grbast hrbet velika napaka. Križ bodi po možnosti širok in tudi raven ter lepo zaokrožen. Podrt, ozek in rtnst križ je tudi pri navadnih prašičih napačen. Rep ne bodi predolg ter naj bode porasten s fino dlako in v kolobarček zavit. Prsi zahtevamo široke in globoke, ker take jamčijo za dobro izkoriščanje krme. Trebuh naj ne leži mnogo globoče kakor spodnji del prs. Ako je pa trebuh močno kvišku potegnjen, je to slabo znamenje, ker je to lahko znak kake bolezni ali pomanjkanje slasti. Pri svinjah naj bode na vsaki strani trebuha po 6 sescev; veliko sescev se smatra za znamenje velike rodovitnosti. Noge. Pleča naj bodo po možnosti široka in dobro z mesom zastavljena. Koleno in piščal naj bodeta krepka ter . naj piščal popolnoma navpično stoji. Ce je koleno vzbuh-njeno na vnanjo ali notranjo stran, da se iz tega mnogokrat sklepati na kakšno bolezen v kosteh. Stegna naj bodo široka in dobro obrastena z mesom. Visoke naj bodo noge pri boljših prašičih nekako polovico toliko, kolikor je globoko truplo. Tako nizke noge, da breje ali doječe svinje seske plazijo skor po tleh, so znamenje, da se je s požlahtoenjem šl že predaleč. Prašičja narava. Prašičja narav bodi bolj mirna. Hudobne in razburljive živali ni; dobre ne za pleme ne za pitanje. Znamenj zdravja. Da je prašič zdrav se spozna po našle« njem: Zdravi prašiči^ žro vsako primemo klajo, glede na kakovost. Ce so prašiči izbirčljivi. če išče] najprej boljšo hrano in stikajo po koritu, potem ali bolni ali pa niso ješči ter se slabo opitajo. Zdral prašič pride takoj h koritu, če se mu napolni. Blati ki gre od prašiča, naj ne bode pretrdo. Suho, trd blato je znamenje, da v črevih ni kaj v redu, kar pri prašičih, ki so vedno v hlevu, prav pogostoki dogaja. Dihanje naj bode bolj lahno, da se kom zapazi, ter naj zdrav prašič kakih 8—18krat dilme angleški zdrav prašič dihne prilično 14krat v minut Kašljanje je znamenje nereda v sapniku, v goltam ali v pljučih. Kašljanje je pri prašiču vedno slal znamenje. Vroči ušesi kažeta na groznico; če se p( sič zarije v steljo, je znamenje slabega počutka it Če se prašiči ne zmenijo za tuje osebe, ki pridejo hlev, ali sploh ne za izredne ropote itd., potem ji gotovo ni prav dobro; pri debelih, pitanih prašič je tako topo ležanje brezpomembno. V kolobar zai rep je sploh zanesljivo znamenje popolnega zdravj Dvakrat zavit rep se smatra za znamenje posebnej zdravja. Ako pa hrana prašiču ne tekne, ko se kažejo neredi v prebavilih, če ima prašič grozni itd., potem onemorejo mišice na repu, in rep vil kakor da bi bil ovejen. Rep se prične še-le zvijat kadar prašič popolnoma ozdravi. Kako naj snažim železne peči ? Ako je peč pra zelo rjasta, namažite jo najprvo prav dobro s petn lejem, potem jo pa čez nekaj ur dobro zdrgnite zbrišite. Tako osnaženo peč namažite z zmesjo vode in grafitove moke ter potem namazano in p^ sušeno peč zdrgnite in zlikajte s krtačo, kakor likajo čevlji. Grafitove moke dobite v vsaki prod jalni železnega blaga in v mestu tudi po špecerijsk prodajalnah. OSVEŽUJOČA PIJAČA. Nepresegljiva zdravilna voda. -■i nnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnn |i ■ |« naprodaj. lUjf^lf I it ■ I lil ^ tremi pari kamenov se proda p Ivi IVI ugonimi pogoji. Več pove ■ ■ W 1 ■ 111111 a Simon Pernat v Šikolah pošta Pragersko. 1 Umeten kolar in izvrsten sodar i£Če v ugodnem kraju primerno stanovanje pripravno za kol-arsk*) o z nekoliko zemljišča. Sprejme tudi službo kot kolar pri kakem velepl sestniku. Naslov se zve pri upravništvu „Štajeicau. X**ft***ftftKK*KK*KK**K*)l 08 — 9 — Q- O St i llCLO, '$%H'fi¥f^i:f*IIK^HWf ?f0 ^vH'^?'?t'? „P" ner u blizu Velenja, v kateri so tudi koncesija za žganje toč in trgovino nahaja. se za ceno 1000 gld. pod jako ugodnimi pogoji proda. — Taista obstoji iz lepe zidane hiše, velike lope in lepimi hlevi. Natančneje se poizve pri 148 gosp. muffi-jll, trgovina v Velenju. Prekuhane slive prav dobre za svinje krmiti oddaja prav po ceni 3^£. Strasci^Ill 142 na 13regu pri Ptuju. ±±&& Oves za seme ±šc*± domačega pridelka, najrodovilnejše vrste za Spodnje Štajersko. VfJIkom m Dupaner, prodaje 146 Karl Hermann v Laškem (Marki Tuffer). 7. dobro Šolsko izobrazbo, iz prav poštene družine, nemškega in slovenskega jezika zmožen, sprejme se kot učenec v trgovino z mešanim blagom pri R. 3 a Klinu i« v Misiinju (Missling in Steiermark). Dva močna konja m dva parizer-voza se proda. Povpraša naj se pri rudniikcm OSkrb-liStPU (Bergverwaltung) p PeČOPnikU pri CJeljU. 145 Chief-Office: 48, Brixton-Road, London. SW. Na koščeku sladkorja se pri potrebi 20 do 40 kapljic zavžije, ali porabi zu-najno kot mazilo in pomočilo na bolečih krajih, da se doseže živce pomirujoči učinek, po A. TMerryj-ja *** **** balzamu z zeleno nunsko varstveno znamko in kapseljskim zaklepom z vtisnjeno firmo: Edino pristno. Dobivajoče v lekarnah.. S pošto franko 12 malih ali 6 velikih steklenic za 4 krone. Steklenice na poskušnjo z navodilom in popisom zalog vseh dežel na zemlji razpošilja proti predplačilu 1 krone 20 h, lekarna A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogaški Slatini. — Ogiblje naj se ponarejanja in pozi na gornjo na vskem lončku vtisnjeno varstveno znamko. 137 ae»3 *#•«»■« ■ssasgg—««aoag—ta—bom m#b W. Blanke v Ptuji glavni trg štev. 6 I ogerska ulica štev. 6 nasproti nemSki farni cerkpi. I nasproti veliki pojaSniei. Tiskarna, kujigama, knjigoveznica in trgovina s papirjem, šolskimi in pisarskimi potrebščinami na debelo in drobno. C. kr. zaloga šolskih knjig in zaloga kart. Vsaki čas velika zaloga vseh Šolskih knjifl v najnovejši izdaji kakor tudi trgopskib ppisopalnib knjig za trgovce, vseh pisalnih in Šolskih potre&Sčin, Eichmann-ovih pisank in risank, pisanega in spilnega papilla v vseh barvah, pisalnega papirja in papirja ta pisma v mapah in kasetah, prav po ceni; zaPltkOP, papirnatih orečlc, papirja Za Zabijanje itd. itd. najboljše kakovosti in po nizkih cenah. ytuj priporoča se glede vsakega med kranilnične zadeve spada ločegu posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Btrankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. Uradne \\w za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8 12 ure. Občcnje t m\. ogersko banKo. Ravnateljstvo. — H — Ad. Hochegerja glaYDo zastopstvo marienfeldske tyornice motorjey In lokomobil (Marienfelder Motoren- und Locomohilen-Fabrik) Dunaj VIII/2 JosefstBdterstrasse 64 nasproti postaje mastne železnice „Josefstadter$trasse." Zaloga motorjev in lokomobil, ki se gonijo s petrolejem, bencinom, Špiritom in plinom. Nikake nevarnosti glede ognja ali da bi se raznesli, so vedno pripravljeni za delo. — Najboljši in najmočnejši stroji, kar se tiče vstrajnosti. — Primerni za kmetijske, industrijske in druge namene. — Popolne mla-tilne priprave. — Mlatilftice od Hofherrja in Schranza. ggC Obsežna jamčenja. ~Wg Ugodni plačilni pogoji. | Ceniki brezplačno in poštnine prosto, m 106 ^^pppppyyyyyy^ppppyyyyi t Sel nil. 1) m m T 1 11U11U, zdravnik v skupnem špitalu v Ptuju. Zobozdravnik, piplje zobe brez bolečin, plombira za i gld. in višje, stavi umetne L zobe, tudi krone, mostke in cele čeljusti. jeklene pluge, Najizbornejše, pripoznane izvrstne 1 1-, 2; 3- m 4-rczila, Travniške, za mah, členaste Urnnp ■ in poprečne (diagonal) *** **Uwj holčaste in gladke jeklenoploščnaste poljske valjar e Sejalne stroje „Agricola", stroje za kositi travo, deteljo in žito, arable za seno in setev, grablje za seno obračati. Patentovane aparate za sušenje sadja, zelenjave i. t. d. Preše za vino in sadje, kakor za vse druge potrebe, sadne in grozdne mline, grozdni rablači, stroje za rezauico -*9M s patentovanimi valjarji (Ringschmier-lager) z najložjim tekom in se prihrani 40% moči. Mline za šrot, ribežne za repo, prenošajoče peči za štedilne kotle, soparnike za klajo (filter.) Dopisuje se tudi v slovenščini. 98 !L£latilnice s patentovanimi valjčnimi Ringschmierlagern za ročno privlačne tobpel] in parno silo. Napravo prenašalnih s (Gbpelwerke) za vpregati 1 do 6 voznih I valij. Najnovejše žitne čistilnic iriicrii za Koruzo ribati Samedelujoče patentovane trtne škropilnice „Syphonia Preše za mrvo in slamo za ročno silo, stabilne in prevozi kakor tudi vse druge poljedelske stroje izdeljuje in razpošilja | najnovejši konstrukciji Ph. Mayfarth & Co C kr. edino priv. tovarne kmetijskih strojev, livarna in fužina na pa ystavljeno 1872. no DlHI&iU III I r.>0 delavcev, Taborstrasse itev. ft. Odlikovana z nad 4-00 zlatimi, are&ornimt In bronastimi medaljami na v*eh večjih n stavah. ObSirne cenike in mnogoštevilna priznanska pisma zastonj. — Zastopniki in c: kupci se iščejo.______________________ Ustanovljeno leta 1842. V. Schulfink, vPTUJU, glavni trg priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, kakor kavo, sladkor, riž, rozine, vajn-perle, moko, petrolej i. t. d. po najnižjih cenah. 13 Ekonomijski safer nemščine in slovenščine v govoru zmožen in vešč amerikanske trtoreje, sprejme se po 15. SUŠCU t. I. pri Graf Herberstein-skem oskerbništvu V PtUJU. !*° (Graf Herbersteiirsche Domanenvervvaltung in Pettau.) I Živinski in letni sejm v Slovenski Bistrici 1900—1901. Dne 24. februvarja; na dan Marije device 7 žali dne 4. maja; dne 4. junija; dne 25. julija; 24. avgusta; dne 24. septembra; dne 28. okt in dne 23. novembra. Ob teh dnevih vršijo se nizun kramarskih in živinskih sejnu ob jednem tudi _ ffl^" konjski sejmi *^H s prav živahno kupčijo. Te sejme obiskujejo razun mačih, v obilnem številu tudi tuji, da celo inozei kupci. — 15 — UUMMMMMMUMM F Naznanilo. Glede1 na ugodne uspehe, kateri se dajo doseči, ako se vseje zemlji ter vremenskim razmeram primerno seme od detelje in travnih zmesi, namerja štajarski deželni odbor tudi letos ponuditi posestnikom priliko, da aizamorejo vkupno naročiti potrebnega semenja najboljše kakovosti po primerno nizkih cenah. Štajerska rudeča t detelja, prosta predenice (grinte), ter vsa druga navadna deteljna in travna semena bodo se oddajala v množinah od 5 kil naprej v ceno, kakor da bi se naročilo 100 kil semena od ene in iste vrste. Različna travna semena bodo 1 se zmešala pred oddajo po predpisu znanega veščaka, c. kr. dvornega svetnika dr. Teodora viteza plein. Weinzierl, kakor je to treba za napravo travnikov, pašnikov ter zemljišč, katere služijo samo mimogrede za pridobitev krme (začasnih travnikov). 1 kila take zmesi bo prišla, postavljena na kolodvor v Gradec, se zamotkom vred na 1 K 40 h do 1 K 60 h (oziraje se na sestavo zmesi iz dražjih ali cenejših semen). Na eno oralo se vzame 29 do 37 kil take zmesi (kakoršno je seme in v katero svrho se ono vseje). Vsi oni posestniki, kateri želijo naročiti potrebno semenje skozi nas, se s tem opozarjajo, da je treba doposlati naročitve najkasneje do 15. svečana 1901 deželnemu zemljodelskemu inženirjn gosp. Eduardu Simony v Gradec, Hans Sachs-ove ulice Štev. 2; to zaradi tega, da se naročeno semenje zamore dati poprej preiskati, je-li je tako čisto in kaljivo, kakor so to trgovci zajamčili. Na naročila, katera se vložijo po 15. svečanu, se ne bode ozir jemal. Rudeča detelja razpošiljala se bo koncem meseca svečana in v začetku sušca, travniška semena šele okoli polovice meseca sušca. Vsakemu takemu naroČilu, oziroma prošnji za sestavo i semenskih zmesi, mora biti pridjano: 1. Velikost zemljišča v oralih ali hektarih, kakor tudi, je-li se potrebuje seme za napravo novega travnika ali samo za izboljšanje starih senožeti. 2. Je-li zmes namenjena za napravo stalnih ali samo začasnih senožeti. 3. Navesti se mora tudi, je-li zemlja, kamor je travna zmes namenjena, mokra ali bolj suha; namerja li posestnik na tako izboljšano senožet napeljati vodo ali ne. 4. Popis zemlje: je-li ona težka, lahka ali močvirna. I Pri planinskih travnikih je tudi visočino nad morjem S' omeniti. tli 5. Slednjič se naj tudi zadnja poŠta, oziroma J železniška'postaja, kamor naročnik semenje želi, natanko navede. Opomni se še, da se bo naročeno semenje pošiljalo samo proti povzetju denarja, ter da se naročitve ne dajo več preklicati. Gradec, dne 17. grudna 1900. Od štajerskega deželnega odbora. 12« „Štajerc" izhaja vsaki drugi četrtek, prinese" najnovejše novice in zastopa interese kmečkega stanu. Štajerc stane za celo leto s pošto vred samo 1 krono 20 vin. ali 60 kr. io izvodov stane na leto 6 krone 6o vin. s pošto vred. Naslov: »Upravitelja Štajerca p Ptuju." Izvrstne in najnovejše domače mline brez kamnov in valjerjev, s samodelujočem sitom za kuhinjsko, posebno pa za živinsko moko, jako trpežni, ki se dajo lahko goniti z roko, ali z vsako drugo silo, izpolnuje in prodaja od 75 gld. naprej, kakor tudi vse druge kmetijske stroje po najnižji ceni, ter rad natančno odgovarja slovensko ali nemško J o s. Božič, m kmet v Vancivesi, pošta Grafenstein na Koroškem. (S 139 č?etger»ieva ts trgovina m knjigami in pisalnimi potrebščinami v Celju, glavni trg 2, priporoča svojo največo zaloga molitvenih in šolskih Jcnfig in ljudskih (narodnih) spisov, 20/f. — 16 — 1 Dr. Rose bal m za želodec Praško domačo mazilo •® iz je že več kakor HO let občno znano domačo zdravilo slast vzbujajočega. prebavljanje pospešujočega in milo odvajočega učinka. Prenavljanje se pri rednem uporabljanju istega sredstva okrepeuje in obdržuje v pravem teku. Velika steklenica 2 K, mala 1 K. Of?- Po pošti razpošilja se vsak dan. *^WI Proti vpošiljatvi K 256 se pošlje velika sleklenica in za K 1*50 mala steklenica na vse postaje avstro-ogerske monarhije poštnine prosto. lekarne B. FRAGNER-ja v Pragi \® je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero ohrani rane čiste in varuje vnetja in bolečine manjša ter hladi. V pušicah a 35 in 25 kr., po pošti 6 kr. več. Razpošilja se vsak dan. Ako se vcošlje naprej gld. 158, se pošljejo 4/1 pušice. ali za gld. 1-68 6/2 puSic, ali za gld. 2-30 6/1 pušic, ali za gld. 248 9/2 pušic f ran ko na vse postaje avstro-ogerske monarhije. 8 M VARILO! Vsi deli anbalaže \ imajo zraven stoječo po-U stavno deponovano varstveno znamko. Glavna zaloga: lekarna B. Fragnerja v Pragi, c. in kr. dvornega dobavitelja ?,pri črnem orlu" Praga, Mala Strana, ogel Nerudove ulice. Razpošilja se vsaki dan. — Zaloga po lekarnah v Ovstro-Ogerskem, potem v Ptuju v lekarnah #. Ignacija Rehrbalk in g. Hans Molitor-a. v Celju pri M. Rauscher-ju in Otto Schwarzl-u; v Slovenskem Gradcu pri Gustav Uxa-tu in pri g. Maks I.eyrerju v Radgoni. Pozor gospodarji! ,,Gioria" redilna krma /a konje, zabranjuje bolezni, vzdrži konje močneje in iskre. „G lori a" začimbna krma za govedo, pospešuje prebavljanje, čisti kri, zboljšuje in množi mleko. »Gloria" prašek /a krmljenje in pitanje svinj, povzročuje, da svinje rade jedo, da se nabira meso in mast. »Gloria" mlekarski prašek za krave, pospešuje izločenje mleka in odstranuje napake mleka. 1 veliki zavitek velja K 1*20, mali K 070, 5 kg v zavitku za poskus po poŠti K 5 — poslano iz Dunaja. Barteljevo klajno apno, neobhodno potrebni dodatek h krmi za mlado, molzno in brejo živino. 5 kg za poskns K 2 —, 100 kg. K 22-— iz Dunaja. Vaselinovo mazilo za usnje rumeno, najbolje sredstvo, da se ohrani usnje mehko, voljno in trpežno, ter se obvaruje plesnobe in pokanja. V plehastih škatljah: i/, kg 60 h, 1 kg 1 K, 5 kg K 4'—. Rusko patentovano mazilo ?a usnje po Va kg K 110, 1 kg K 2—, 5 kg K 8.—. Sledilni kolomaz, najfinejša kakovost. 4 kg K 1 40, 100 kg 24 —, Navodilo brezplačno. Miha Barthel & drug, Dunaj X. se slovenski. "•« 99 Ugodni nakup. Moj lep vinograd v Trambergi kakor tudi gostilna „k novemu svetu" (»Zur Neuen Welt"J v Ptuji se takoj pod prav ugodnimi pogoji proda. ■..