u ÖÖUÖ^Ö
DIALIZNI GLASNIK
: yyyyy.y.-:-y/yy^
ŠTEVILKAH	LJUBLJANA, 1986
Dragi bralci Dializnega glasnika!
Številka,ki jo imate v rokah, je skoraj v celoti posvečena aidsu, novi bolezni, ki razsaja po svetu. Uredniški odbor meni, da je prav, da se z njo seznanijo tudi naši bralci. Na naslednjih straneh je natisnjen pogovor s prof. dr. Drinovcem o aidsu» sledi nekaj izrezkov iz našega časopisja, ki posebno v zadnjem času veliko poroča o rečeh» ki zanimajo dializne bolnike.
V	nadaljevanju objavljamo govor ob 15. obletnici hemodialize na Slovenskem, ki ga je imel Ivan Logar, predsednik Društva ledvičnih bolnikov Ljubljana, na proslavi ob tem dogodku.
Sledi pismo, ki nam ga je iz Novega mesta poslal tovariš Slavko Smerdel. Ob tej priliki ponovno pozivamo naše člane iz drugih dializnih centrov, naj nam poročajo o življenju pri njih.
V	delu za razvedrilo ob koncu te številke je natisnjena črtica nemškega pisatelja Siegfrieda Lenza "Noč v hotelu". Upamo, da vam bo všeč!
Urednik

AIDS PRIHAJA TUDI K NAM
Vprašanja je zastavljal Stanko Jarc, urednik "Dializnega glasnika". Na vprašanja je odgovarjal prof. dr. Jože Drinovec, predstojnik centra za dializo pri Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani. Pogovarjala sta se sredi marca 1986.
V zadnjih letih se je po svetu razširil strah pred aidsom (AIDS je angleška kratica in pomeni "sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti"), novo boleznijo, ki mori ljudi in se ne ustavlja pred državnimi mejami. Ali lahko poveste nekaj o tem za bralce "Dializnega glasnika"?
Aids je povsem nova bolezen, odkrita in opisana šele leta 1980 v ZDA. Za razliko od drugih infekcijskih ali podobnih bolezni je aids bolezen, katere poznavanje skokovito narašča, nas preseneča iz dneva v dan. Kadar berem ameriško znanstveno revijo SCIENCE, se vedno čudim, da ni številke, v kateri ne bi bilo vsaj enega članka, navadno pa jih je več, ki prinašajo rezultate novejših raziskav s tega področja. Po drugi strani je to bolezen, ki je med prebivalstvom in celo med strokovnjaki zbudila veliko strahu, skoraj histerije. Po tretji strani pričakujemo, jaz osebno prav tako, da bo imela ta bolezen silno velik vpliv na obnašanje ljudi, predvsem mladih, na seksualnem področju. Poenostavljeno povedano: mislim, da je bolezen aids že povzročila tako imenovano seksualno antirevolucijo.
Za kaj gre pri tej bolezni?
Bolniki, ki zbolijo za aidsom, postanejo bledi, slabokrvni, zmanjša se jim koncentracija hemoglobina, pojavijo se krvavitve, bolniki postanejo neodporni za najrazličnejše infekcije, povečajo sem jim bezgavke, dobijo temperaturo, ki je včasih zelo visoka, pojavijo se pljučnice in druge infekcije in zaradi
teh infekcij bolniki tudi umro. Za razliko od drugih infekcijskih bolezni, kjer je trajalo leta, desetletja in celo stoletja, preden so odkrili njihovega povzročitelja, je bil povzročitelj aidsa odkrit že leta 1983. Najprej ga je odkril prof. Montagnier s pariškega Pasteurjevega inštituta, takoj za njim pa prof.
Gallo z Nacionalnega rakovega inštituta v Bethesdi (ZDA). Pokazalo se je, da gre za virus iz skupine retrovirusov, ki so bili znani predvsem pri živalih. Imenujemo ga HTLV-3 ali tudi LAV-3.
To sta sinonima: LAV-3 uporabljajo Francozi, HTLV-3 pa Američani in večina sveta. To je razmeroma majhen virus, ki se izredno hitro menja, spreminja tudi svojo dedno snov in nekatere lastnosti in ni zelo trdoživ. Uniči ga že relativno nizka temperatura nekaj več kot 5o stopinj Celzija, zanesljivo pa ga uničijo vsa običajna razkužila, na primer dezinfekcijska sredstva na osnovi klora, ki jih uporabljamo v dializnih centrih za čiščenje rok. Tako imamo virus aidsa za manj trdoživ, kot je virus hepatitisa B. Ko so osamili virus aidsa, so bile tudi raziskave lažje. Pokazalo se je, da je mogoče s tem virusom inficirati tudi neko vrsto opic in da pri teh opicah virus aidsa povzroča enako bolezen. Takoj ko je bil odkrit ta "živalski model", so bila odprta vrata za študij virusa, za izdelavo vakcine in za njeno preizkušanje. Tako sem kljub nekaterim muhavostim tega virusa optimist in mislim, da bo mogoče v nekaj letih izdelati uspešno vakcino tudi proti aidsu.
Po drugi strani pa je aids bolezen, ki je zame katastrofalna.
Ko pride virus aidsa v človekovo kri, povzroči bolezen le pri lo do 2o odstotkih ljudi. Ti so bolni za aidsom, drugi pa imajo v telesu samo virus: imajo v sebi enako laboratorijsko sliko kot bolniki z aidsom, ne razvijejo pa bolezni. Zanimivo je, da inkubacija praviloma traja razmeroma dolgo - tja do poldrugega leta, čeprav so opisane tudi krajše inkubacijske dobe (okrog dveh mesecev). Takrat se začno kazati znaki bolezni, ki so bili že našteti. Eden od njih je še izguba telesne teže, povezana z driskami. Zdravnik mora zasumiti, da gre za aids, tudi pri glivičnih infekcijah na koži in v ustih, čeprav bolnik ni jemal antibiotikov ali glukokortikoidnih hormonov. Prav tako je sumljiv več kot mesec dni trajajoč herpes ("ocvirki") na
ustnici, v ustni votlini ali na spolovilu, ki se ne pozdravi.
Po koži goleni se lahko pojavijo modrikaste zatrdline, imenovane Kaposijev sarkom, ki preide tudi v zločesto obliko tumorja. V takem primeru je treba bolnika preiskati. Pri laboratorijskih preiskavah se je pokazalo, da je poleg slabokrvnosti praviloma zmanjšano tudi število levkocitov (na looo do 3ooo) in trombocitov. V krvi se pojavljajo protitelesa proti trombocitom, predvsem pa skoraj izgine ena vrsta limfocitov (natančno: limfociti T 4). Prav ta preiskava poleg viroloških in seroloških preiskav najbolj zanesljivo kaže na možnost aidsa. Kadar pride virus aidsa v kri, se vgnezdi v limfocite T 4, jih napada in postopoma uničuje. S tem uničuje tudi tako imenovano celično obrambno sposobnost. Posledica tega je, da pride do obratnega fenomena: bolniki z aidsom imajo veliko količino protiteles, največkrat pa so tako rekoč brez limfocitov T 4. Skratka, celična obrambna sposobnost je zlomljena; zato pride do vdora običajnih bakterij, glivic itd., ki so v našem telesu, v črevesju in dihalih, in te postanejo morilke.
Kolikšna je smrtnost pri aidsu?
Osupljiv in pravzaprav katastrofalen podatek je, da tisti, ki zboli za aidsom, tudi umre. Do zdaj še nihče, ki je zbolel, ni preživel. Zdravila za zdravljenje aidsa za zdaj ni. Pač pa to ne velja za tiste, ki imajo virus v krvi, vendar niso razvili znakov bolezni.
Kako se prenaša bolezen?
Poenostavljeno rečeno, velja tale krilatica: virus aidsa dobiš težko, a ko ga dobiš, se ga nikoli več ne znebiš. Ali druga krilatica: virus aidsa ti mora priti pod kožo oziroma v kri.
Do zdaj je po svetu za aidsom zbolelo blizu 2o tisoč ljudi, umrlo pa jih je več kot deset tisoč, virus aidsa pa ima v krvi danes več kot milijon ljudi; število bolnikov za aidsom se podvoji v približno 8 do lo mesecih. Največ bolnikov je v ZDA, predvsem v velikih mestih, New Yorku, San Franciscu, Los Ange-
lesu. Največ jih je med homoseksualci, nato med priseljenci s Haitija in z Daljnega vzhoda, pa med prostitutkami in hemofiliki ter med tistimi, ki si dajejo v žilo droge. V Evropi je stvar precej drugačna kot v ZDA. Tudi tu je sicer razmeroma veliko okuženih homoseksualcev, vendar je že v številnih evropskih deželah največ aidsa med tistimi, ki so dobili aids prek transfuzije ali s krvnimi derivati, predvsem s krvnimi beljakovinami, ki jih dobivajo hemofiliki (to so bolniki, ki imajo prirojeno dedno nagnjenje h krvavitvam in zato potrebujejo od zdravih ljudi manjkajoče krvne faktorje, ki strjujejo kri).
Danes je jasno, da z zdravstveno politiko ne moremo bistveno zajeziti aidsa na področju homoseksualcev, pri prostitutkah in pri tistih, ki si dajejo droge v žile. Več uspeha se obeta pri bolnikih, ki so se z aidsom okužili s transfuzijo krvi in njenih sestavin. Nekatere finne so razvile preiskave, ki smo jih kmalu uvedli tudi pri nas, preiskave za odkrivanje protiteles proti virusu aidsa. Tem protitelesom pravimo protitelesa anti-HTLV-3. Zavod za transfuzijo krvi v Ljubljani rutinsko preiskuje vsako konzervo krvi pri vsakem dajalcu od 8. 1. 1986 dalje. To velja tudi za kri, ki jo dobivajo dializni bolniki. Pričakujem, da bo to v kratkem veljalo za vso Slovenijo, nisem pa prepričan, da bo to enotno in dosledno vpeljano tudi v vsej Jugoslaviji. V Sloveniji je referenčni center za aids za vso Jugoslavijo, se pravi, ko Zavod za transfuzijo krvi v Ljubljani pri nekem bolniku ugotovi pozitivno reakcijo oziroma protitelesa na virus aidsa z metodo ELISA, preverijo ta izvid v Inštitutu za mikrobiologijo medicinske fakultete v Ljubljani z naslednjim, zanesljivejšim testom WESTERN BLOT. Če je izvid obeh testov pozitiven, je bolnik zelo verjetno nosilec virusa aidsa. V tem primeru napravi laboratorij še imunofluorescentno preiskavo in poskusi izolirati virus. Ko odkrijejo takega bolnika, je to treba javiti v Zavod za zdravstveno varstvo v Ljubljani in v infekcijsko kliniko.
Kakšna je preventiva?
Preventivni ukrepi pri bolniku, ki ima virus aidsa, so praktič-
no enaki kot pri bolnikih s hepatitisom B. Kot sem že omenil, je virus aidsa manj trdoživ kakor virus hepatitisa B, tako da ni dokazano širjenje preko predmetov, prahu, vdihavanja in podobno. Dobiti ga je mogoče s transfuzijo krvi, če se kri ne preiskuje ustrezno, pa tudi s spolnimi odnosi. S spolnimi odnosi se z virusom aidsa laže okuži ženska kot moški. Do zdaj ni dokazan prenos preko sline ali drugih telesnih izločkov (kašljanje, kihanje ipd.). Ne znam pa si predstavljati, kako bi bilo mogoče zaščititi recimo kirurga, ki operira bolnika z virusom aidsa v krvi, pa se pri operaciji, kar je prej pravilo kot izjema, vbode ali ureže.
Kljub temu je bila ob koncu leta 1985 objavljena raziskava o 85 primerih dokazanega vboda s krvjo bolnikov, ki so imeli virus aidsa v krvi: prenos od bolnika na zdravstveno osebje je bil dokazan samo v enem primeru, ko je mati, po poklicu bolničarka, negovala svojega za aidsom obolelega otroka in je dejan sko zbolela za aidsom.
Zame je bilo ohrabrujoče, ko sem zvedel za prvi primer spontanega ozdravljenja pri ženi nekega hemofilika. Hemofilik je zbo lel za aidsom preko transfuzije plazme. Razvil je protitelesa in bolezen. Pri preiskavi so tudi pri ženi odkrili protitelesa se pravi, da je tudi ona imela virus aidsa v krvi. Ko je žena to zvedela, je na nasvet zdravnika prekinila spolne odnose z možem: v enem letu so izginila tudi protitelesa proti virusu aidsa in celotna laboratorijska slika se je normalizirala. To je bil prvi primer, da je človeški organizem eliminiral virus aidsa.
To se sliši dokaj spodbudno, je pa očitno prej ko ne izjema, kajne?
Aidsa ni mogoče pozdraviti, bolniki, ki zbolijo za aidsom, bodo za aidsom tudi umrli. Ni pa rešeno, da bodo ljudje, ki imajo v krvi virus aidsa, tudi zboleli, celo nasprotno: večja verjetnost je, da he bodo zboleli. Edina možnost je ustrezno organiziranje proti tej bolezni. Povsem neumesten je emocionalni strah, odbijanje transfuzij ali - pri zdravstvenih de-
lavcih - odklanjanje dela z bolniki, ki imajo virus aidsa v krvi.
In kako je v Sloveniji?
P ono s ein sem, da imamo v Sloveniji zdravstvene delavce, predvsem v transfuzijskih zavodih in tudi v Komiteju za zdravstvo in v Zavodu za zdravstveno varstvo v Ljubljani, ki so se zgodaj angažirali v boju zoper aids. Posrečilo se nam je prepričati odgovorne dejavnike, da je potrebno hitro uvesti preiskovalne metode, čim prej začeti odkrivati to bolezen in preprečevati okužbo prek krvi in krvnih elementov.
V centrih za dializo smo februarja letos že pregledali vse dializne bolnike in vse transplantirance na protitelesa proti virusu HTLV-3. Po dogovoru bi morali pregledati tudi vse osebje slovenskih dializnih centrov. V Ljubljani smo to tudi storili. Nihče od osebja v Ljubljani nima protiteles proti virusu aidsa. Pri bolnikih bomo te preiskave ponavljali na dva do tri mesece, pri osebju pa enkrat letno. Dogovorjeni smo, da morebitne bolnike s protitelesi proti HTLV-3 zaenkrat dializiramo izključno samo v Ljubljani v za to namenjeni sobi in izključno samo na enem dializnem monitorju. V oddelke za bolnike, ki so glede hepatitisa B negativni, ne smemo sprejemati bolnikov, za katere nimamo vsaj ustnega izvida (po telefonu), da bolniki nimajo protiteles proti virusu HTLV-3. Pri tem moramo ravnati enako kot pri morebitnih nosilcih hepatitisa B. Vsekakor je treba narediti vse, da se prepreči širjenje te bolezni in tega virusa med bolnike in osebje.
Kakšne so možnosti zaščite pred aidsom?
Vprašanje je, ali se neka družba, neka republika, neka populacija lahko popolnoma zaščiti pred boleznijo aids ali pred virusom. To žal ni mogoče: svet je danes odprt, ljudje potujejo iz države v državo, stiki so na vseh ravneh živahni, prihaja do izmenjave krvnih elementov, pa tudi spolni odnosi ne poznajo ne krajevnih in ne državnih meja. Tudi politični sistem, pa naj
se obda s se tako debelo železno zaveso, ne more preprečiti vdora aidsa v svojo družbo. To se je pokazalo tudi v vzhodnoevropskih deželah. Očitno so se afriške zelene opice na svoj način maščevale za nekatere posege bolj razvitih civilizacij oziroma kolonialnih sil v prejšnjih stoletjih.
Pokazalo se je, da so reakcije na virus aidsa v shranjenih serumih Izrpred desetih, dvajsetih let dale pozitivne rezultate, torej je aids bolezen, ki traja že dosti bolj dolgo kakor od leta 1980, le da je do takrat nismo prepoznavali. Popolne zaščite ni, nevarnost okužbe pa je treba kar se da orne jiti. Pričakujem, da se bo v jugoslovanski družbi z aidsom zgo dilo podobno, kot se je zgodilo z virusom hepatitisa B. Tisti, ki bo skrben, tisti, ki bo dosleden pri higienskih ukrepih, ki bo vakciniral najbolj ogrožene, bo omejil bolezen in komplikacije zaradi virusa hepatitisa B in aidsa na minimum. Tisti, ki tega ne bo storil, ki ne bo pripravljen žrtvovati za to tudi del nacionalnega dohodka, bo imel tega obilo. V tistih, praviloma manj razvitih delih naše družbe bo to endemi ja, trajni vir, od koder se bo bolezen občasno širila tudi po drugih delih naše države.
Prav tako pričakujem zmanjšanje promiskuitete. V svetu se je že pokazalo, da se hkrati s povečanjem števila člankov o aidsu rapidno zmanjšuje pogostost gonoreje. Skratka: povečal se je strah pred spolnimi odnosi. Spolni odnosi s pogostim menjavanjem partnerjev so postali neke vrste ruska ruleta, kjer nikoli ne veš, kdaj lahko dobiš smrtno bolezen, to je aids.
Že nekajkrat ste omenili tudi širši jugoslovanski prostor. Kakšna je torej situacija v Jugoslaviji? Ali je bil tudi že pri nas ugotovljen kak primer te bolezni in ali je kdo za aidsom umrl?
V Jugoslaviji je bilo oziroma je nekaj bolnikov z aidsom, še bistveno več pa je tistih, ki imajo protitelesa v organizmu. Največ teh je med hemofiliki v Beogradu, nekaj jih je tudi v Ljubljani - med hemofiliki, pa tudi med drugo populacijo -
in drugod po Jugoslaviji. Največ virusa aids je prišlo v Jugoslavijo prek maroške plazme za zdravljenje hemofilikov. Nekateri zavodi za transfuzijo krvi - ne iz Slovenije - so to plazmo silno poceni uvozili iz Afrike, s tem pa so uvozili virus aidsa in ga razširili med že tako nesrečne bolnike s hemofilijo.
Prepričan sem, da bomo med dializnimi in transplantiranimi bolniki močno omejili to širjenje, čeprav stoodstotne zaščite tudi ob striktnih laboratorijskih preiskavah ni. Vendar je zelo majhna možnost, da kljub vsem tem ukrepom pride do prenašanja virusa s krvjo. Rad pa bi posvaril bolnike, ki bodo potovali po Jugoslaviji in se med počitnicami dializirali v drugih centrih, naj po možnosti potujejo tja s takšnim hemoglobinom, da tam ne bodo potrebovali transfuzij; če bodo transfuzijo vendarle potrebovali, naj zahtevajo kri, ki je prej pregledana tudi na virus HTLV-3 in ga v njej ni. Številne farmacevtske družbe so že izdelale elemente krvi - recimo faktor 8, ki ga potrebujejo hemofiliki - ki so pripravljeni ob tako zvišani temperaturi, da je virus aidsa zanesljivo uničen. V nekaj letih pričakujem tudi vakcino proti aidsu in zagotavljam vam, da jo bomo dobili med prvimi v Evropi in takoj, ko bo to mogoče. Poleg hemofilikov bodo dializni in transplan-tirani bolniki prvi, ki bodo na ta način ustrezno zaščiteni. Dializne in transplantirane bolnike imamo za bolj ogrožene tudi zaradi tega, ker je njihova obrambna sposobnost zmanjšana v primeri z drugo, zdravo populacijo.
Profesor Drinovec, zahvaljujem se vam za pogovor.
AIDS
Aids-Erkrankungen in den USA nach Bevölkerungsgruppen in Prozent; Stand: 19. 8.1985
r*"****^^ Fixer
12 599
12 000
nach Bluttrans-I fusionen
___y_Erlaankte_______
: ,0,6 darunteFBlüter-
> I kranke___________
11,0 Heterosexuelle
Registrierte Aids-Erkrankungen und Aids-Tote in den USA; kumulative Darstellung
10 000
homo- und bisexuelle 78,7 Männer
Dezember
leweils Juni und
Von allen Aids-Kranken waren
6,5 Prozent Frauen
8~ 19851
1,3 Sonstige
1980	1981	1982	1983	1984	1985
Po nemškem tedniku DER SPIEGEL povzemamo preglednico o številu obolelih in umrlih za aidaom v ZDA do 19. 8. 1985.
Na levi polovici preglednice je prikazano število obolelih (debela črna črta) in umrlih na dan 19. 8. 1985.
Na desni polovici je razloženo:
Bolniki z aidsom v ZDA po skupinah prebivalstva v odstotkih;
stanje:	19. 8. 1985
16,9	narkomani
2,1	ljudje, ki so zboleli po transfuzijah krvi
0,6	hemofiliki med njimi
1,0	heteroseksualni
78,7	homoseksualni in biseksualni moški
1,3	drugi
V malem okvirčku: med vsemi ljudmi, ki so zboleli za aidsom, je bilo 6,5 odstotka žensk
GOVOR OB PROSLAVI 15. OBLETNICE HEMO DIALIZE V SLOVENIJI
Ivan Logar
Ob 15-letnici hemodialize v Ljubljani in Sloveniji je prav, da se ozremo nazaj in izrazimo priznanje in zahvalo vsem tistim graditeljem tega načina zdravljenja, ki so nam, ledvičnim in transplantlranim bolnikom, omogočili preživetje, prilagoditev in mnogim od nas skoraj povsem enakovredno vključevanje na vseh glavnih področjih življenja. Graditelji hemodialize na Slovenskem so od začetka pa do danes poskrbeli za kar najbolj ustrezno in kvalitetno razrešitev vseh glavnih vprašanj, prostorskih, medicinsko-strokovnih, raziskovalnih, organizacijskih, tako da je današnja dializa v Ljubljani in na Slovenskem na evropski ravni. Z zaupanjem pričakujemo, da bo tako tudi v prihodnje. Ledvični bolniki se zavedamo, da osebje dializnega centra v Ljubljani in v drugih centrih po Sloveniji opravlja visoko človeško delo, eno najbolj plemenitih, za katero je težko oziroma nemogoče z naše strani najti ustrezno povračilo njim kot tudi širši družbeni skupnosti.
V 10 DLB Ljubljana smo menili, da naj bi ob tej priliki naredili kratek pregled dosedanjih glavnih aktivnosti društva, hkrati s tem pa usmerili pozornost na naloge, ki stojijo pred nami in jih bomo morali reševati. V začetku delovanja dializnega centra v Ljubljani je društvene naloge paralelno opravljal predstojnik in osebje centra. Ko je število bolnikov naraslo, je v letu 1979 prišlo do ustanovitve Društva ledvičnih bolnikov, ki je dobilo posebne zadolžitve. Na tem mestu je treba priznati, da so morali pionirji društvene dejavnosti, bodisi iz vrst osebja in kasneje iz vrst bolnikov, vložiti dosti truda in prizadevnosti, da je'to delo zaživelo, da je dobilo svojo statutarno podlago, potrebna materialna sredstva in notranjo organizacijo.
Delo društva se je od svojce registracije dalje odvijalo prek
posameznih komisij, ki jih je v vsakokratnem mandatnem obdobju imenoval Izvršni odbor. Komisije so pokrivale vitalna področja društvene dejavnosti in reševale glavna vprašanja kot npr.:
-	organizacijske zadeve
-	področje obveščanja
-	rekreacijo in
-	rehabilitacijo bolnikov.
Doslej so bile v tej zadevi izpeljane mnoge aktivnosti s področja izobraževanja in prosvetijevanja bolnikov o različnih vidikih njihove bolezni s strokovnimi predavanji in z ustreznimi članki v Dializnem glasniku, ki so jih napisali pristojni zdravniki in sestre. Tudi v prilagoditvenem postopku bolnika na dializo je bilo mnogo storjenega. Ugotoviti je treba, da tu še vedno največ naredi zdravstveno osebje, ki bolnika seznani s postopkom zdravljenja, zasleduje njegovo odzivnost v telesnih in duševnih znakih in mu pomaga pri obvladovanju bolezenskih znakov. Tu kaže graditi naprej. Društvo mora v sodelovanju z osebjem dializnega centra izdelati standardiziran program rehabilitacije, ki bi lahko služil kot modul tudi za ostale centre po Sloveniji. Ta naloga je zahtevna, vendar nujno potrebna, zlasti za nove bolnike, ki šele bodo vključeni v dializno zdravljenje.
S področja prostočasnih aktivnosti bolnikov so bili organizirani različni izleti, družabna srečanja kot tudi letni oddihi po različnih krajih Jugoslavije, ki imajo dializne centre.
Tudi s tem je treba nadaljevati v prihodnje. Z organizacijskega vidika je treba omeniti, da so se našemu društvu pridružila tudi mnoga društva'iz drugih krajev Slovenije, tako da ljubljansko društvo presega svoj okvir in postopoma dobiva značaj republiškega. V tekočem mandatu bomo morali posvetiti več pozornosti reševanju novih vprašanj, ki nastajajo iz medsebojnih razmerij. Društvo je v preteklosti vzpostavilo stike z dializnimi centri v tujini, predvsem v Nemčiji in Avstriji.
Dalje je društvo ves čas svojega delovanja spremljalo zakono-
dajo s področja invalidskega zavarovanja in seznanjalo bolnike z novostmi in njihovimi pravicami. Letos se je aktivno vključilo v postopek za sprejemanje Zakona o odvzemu in presajanju organov v zdravstvene namene. In ne nazadnje je treba ugotoviti, da so člani izvršnega odbora kot tudi posamezni bolniki doslej vedno pokazali dosti pripravljenosti in aktivnosti pri zbiranju denarnih sredstev za pokrivanje potreb društva.
Naloge DLB zda.j in v prihodnje
Iz delnega pregleda dosedanjega delovanja društva izhajajo naloge, ki jih je treba reševati danes in v prihodnje. Nedvomno je treba nadaljevati z usmeritvijo in aktivnostmi, ki so se v praksi pokazale kot nujno potrebne. Še nadalje bo treba krepiti materialno podlago dializnega centra in našega društva. Ledvični bolniki ne smemo niti za hip pozabiti, da družba za nas odvaja velika sredstva. Naraščanje števila ledvičnih bolnikov zahteva širitev obstoječih centrov za zdravljenje kot tudi odpiranje novih. S širjenjem mreže dializnih centrov v vseh večjih krajih se bo zmanjšal prevoz bolnikov. To zahteva dodatna sredstva. Tu društvo lahko pomaga. Bolniki lahko obiščejo delovne organizacije in tudi tam, kjer so zaposleni, pojasnjujejo in z argumenti utemeljujejo potrebe po dodatnih finančnih sredstvih, ki so potrebna za opremo. Tak način zbiranja sredstev je v Ljubljani in v nekaterih drugih večjih mestih v Sloveniji že vpeljan. Treba ga bo spopolniti in razširiti še na ostale kraje, kjer ta oblika še ni zaživela.
Drugo, kar se zdi pomembno, je dejstvo, da mora društvo v vsem in kjer je mogoče podpirati stroko. Naši strokovnjaki spremljajo vse novosti, ki so znane na tem področju po svetu. Ravno prejšnji teden se je končal v Ljubljani kongres nefrologov, kjer je bilo med drugim poudarjeno, da bo treba pospešiti priprave za presajanje kadaveričnih ledvic. V tej zvezi je bil že letos sprejet ustrezen zakon. Ta zvrst transplantacij je izredno zahtevna in vključuje širok krog vrhunskih specialistov ter posebno organizacijo dela s sočasnimi posegi. Tu se
bo lahko društvo vključilo kot pobudnik teh posegov med strokovnjaki, hkrati s tem pa tudi kot animator v širšem okolju s pomočjo televizije, tiska, brošur za širjenje mreže darovalcev ledvic.
Seveda je treba pri tem vedno upoštevati realne možnosti in načrtovati akcije v okviru uresničljivosti. Čeprav je zdaj že dana normativna podlaga za kadaverične transplantacije, še vedno ostaja dializa kot temeljno zdravljenje in priprava za presajanje. Brez dobre dialize tudi transplantacija ni mogoča.
Še vedno se bodo bolniki, ki jim bodo ledvice odpovedale, morali za določeno obdobje dializirati. To pa ni vedno lahko, vemo, da so nenadne spremembe običajno boleče. Bolnik, ki so mu dokončno odpovedale ledvice, se sooči z dejstvom, da je dializa, to je odvisnost od aparata, edini možni način življenja. To soočanje je v začetku travmatsko, spremljajo ga različni strahovi in obrambni mehanizmi, ki imajo za posledico nestvarno ocenjevanje dejanskega stanja. Od tu tudi potreba po izdelavi nekakšnega rehabilitacijskega programa, ki bi bil izdelan v obliki vodiča in bi pomagal bolniku-začetniku prek vseh faz prilagoditve na novi način življenja. Tak vodič bo pripravil 10 društva v sodelovanju z zdravstvenim osebjem dializnega centra. Vseboval bo opis vseh vidikov dialize in dal odgovore na različna vprašanja prilagoditve, ki jih mora narediti bolnik v zvezi z družino, poklicem, zaposlitvijo in preostalim prostim časom, da ga kar najbolj koristno uporabi.
Ker smo ledvični bolniki precej na tesnem s časom in se redko sestajamo, ker se tudi težko vsi hkrati dobimo, bi želel predlagati, da poskušamo to nadomestiti z dopisovanjem. Vsak, ki ima določene probleme, vprašanja ali predloge, naj to sporoči izvršilnemu odboru društva. To nam bo pomagalo pri načrtovanju in hitrejšem reševanju različnih ovir.
Na koncu se vsem prisotnim zahvaljujem za pozornost in vam želim še nadaljnjih uspehov pri delu kot tudi SREČNO NOVO LETO 1986.
KAJ PA JE TOLIKŠNO TEŽO PRI TEBI TREBA BILO...
Slavko Smerdel
V Novem mestu nas je na dializi 44 bolnikov in včasih tudi več. Za vse nas lepo skrbita zdravnici dr. Steklasova in dr. Furlanova, še posebej pa si prizadevajo medicinske sestre, ki nas dializirajo. Poudariti moram tudi skrb za čistočo, ki je vzorna, za kar skrbi tehnično osebje. Za vso to skrb smo osebju dialize zelo hvaležni, ker nam na ta način podaljšujejo življenje.
Že dober mesec pred Novim letom smo se pogovarjali, kako bomo skupaj z zdravstvenim in tehničnim osebjem preživeli novoletno noč. Na praznovanje smo s posebnimi vabili povabili vse, za katere smo želeli, da bi bili skupaj z nami. Bili smo zelo veseli, saj se nas je zbralo kar 5o bolnikov in ostalih gostov v znani Jakšetovi gostilni. Najbolj pa smo bili veseli, ker je prišel med nas tudi predstojnik internega oddelka dr. Franc HUbcher. Najprej nas je dr. Steklasova seznanila z nekaterimi podatki, ki so vezani na dializo, zatem pa je predstojnik dr. Franc HUbcher spregovoril o razvoju dializnega centra ter o naporih, ki so spremljali ta oddelek od ustanovitve do danes. Poudaril je tudi pomen sodelovanja med dializiranci in zdravstvenim osebjem.
Dializni bolniki pa so se mu zahvalili takole:
"...Ko pride na dializo, se skoraj vsak izmed nas v glavnem ukvarja z mislijo, koliko ima teže, to je, kaj je jedel, kaj je pil itd. To so najtežji trenutki, zlasti za tiste, ki se težko izognemo dobremu počutju, to je dobri hrani in pijači. Čas teče zelo počasi in nastopi težko pričakovani trenutek, ko se sestra, ki te bo dializir^la, ozre na tehtnico in ti pove, koliko kil si prinesel. Običajno se vsak, ki ima preveliko težo, začudi, češ da ni pričakoval tolikšne teže, čeprav si potihem misli:
Hvala bogu, da je ni veo!
Sledi priključitev, uravnavanje dializnega aparata... Nestrpnost se stopnjuje, toda ne pri sestri, ampak pri dializi rancu. Kakor nalašč, prav tega dne, ko si človek to najmanj želi, ker je bila "ta dolga runda", sestra odvzame kri za razne preiskave, ki so za dializirance zelo pomembne. Skozi vrata stopi še dežurna zdravnica dr. Steklasova ali pa dr. Furlanova. Kakor da se ni nič zgodilo, pogleda najprej v karton, ki ga ima vsak bolnik na postelji, čeprav že ve, da bo prav na tem kartonu in pri tem bolniku pisalo tisto, česar si vsak najmanj želi.
Za trenutek nastane moreča tišina, v očeh zdravnice pa se lahko prebere nekoliko predelan Prešernov verz: Kaj pa je tolikšno težo pri tebi treba bilo... Toda zdravniška etika tudi tokrat prevlada in običajno dializiranec s preveliko težo sliši le nekaj dobrih nasvetov, ki pa jih radi sprejemamo, saj nam veliko pomenijo. Zavedati se moramo, da imamo samo eno življenje in še to je zdravstveno zelo ogroženo.
Ko zdravnica odide, si dializiranec misli: Pa sem jo še kar dobro odnesel..."
Za junij v Novem mestu načrtujemo, da se bomo zbrali na pikniku v Kostanjevici na Krki.
Za zaključek naj povem misel pesnika Simona Gregorčiča, ki jo pozna vsak novomeški dializiranec:
KDOR SREČO UŽIVA SAM,
NAJ TUDI SOLZE TOČI SAM!
Zdravniki: v Sloveniji še ni aidsa
'L rednim testiranjem krvi manjša možnost okužb — Ambulanta vsak ponedeljek
LJUBLJANA, 12. marca - Po dosedanjih ugotovitvah sc v Sloveniji nihče ne zdravi za aidsom, nihče ni utemeljeno osumljen, da je okužen s lem obolenjem, od 8. januarja naprej pa so zdravstveni delavci tudi v Sloveniji začeli obvezno testirati vso kri, ki jo na Zavodu za transfuzijo zberejo s prostovoljnim krvodajalstvom. Rezultat 14 WJ pregledanih ljudi je. Ja so 14 od njih ocenili kot -seropozitivnih- , vendar pa to ne pomeni, da so okuženi in da bodo zboleli, potre-huicjo pa skrbnejSi nadzor.
Take so najjsomembnejše ugotovitve z današnje tiskovne konference na republiškem komiteju za informiranje, kjer so predstavniki zdravstvenih ustanov povedali, kako pn nas sledimo gibanju te bolezni in s kakšnimi ukrepi se skušamo zavarovati pred njo •
• V svelu je največ ljudi zbolelo za aidsom v ŽDA — 14.555. Med evropskimi državami prednjači Krancija - 512 bolnih, sledi ZRN 295 bolnih, v Veliki Britaniji imajo 241 bolnikov, v Italiji 169, v Belgiji 118, v Nizozemski 83, v Španiji 63, na Danskem 57, v ostalih pa od treh do po nekaj deset primerov. V Jugoslaviji smo imeli po uradnih podatkih od septertibra 2 primera lega obolenja.
Od 146 pregledanih hemofilikov je 14 »serološko pozitivnih primerov« med tistimi, ki so prejeli okužene sestavine krvi iz tujine. Zdaj se to ne hi smelo več zgodili, ker so tudi v tujini poostrili kontrolo krvi oziroma spremenili postopke pridobivanja krvnih sestavin tako, da uničijo morebiti prisotne viruse. V prizadevanjih za obvladovanje aidsa so vsi zdravstveni delavci dobili natančna navodila, kaj je pomembno za zgodnje odkrivanje in načine širjenja, saj za zdaj še ni slišati, da bi medicina kmalu odkrila učinkovito cepivo zanj. Še vedno velja, da sodijo v rizične skupine prebivalstva homoseksualci, narkomani in hemofiliki.
Za vse ljudi, ki sodijo v to ali ono rizično skupino ali pa so kakor koli prišli v stik z njimi oziroma so preprosto zaskrbljeni, da so se utegnili kje okužiti, je v Ljubljani na infekcijski kliniki na voljo posebna ambulanta, ki je odprta vsak ponedeljek med 12. in 13. uro. Doslej se je v njej oglasilo 92 ljudi. Strokovnjaki menijo, da bi bilo dobro, če bi si dalo pregledati kri več ljudi iz rizičnih skupin (narkomani, homoseksualci). Pride lahko vsakdo brez napotnice, pregled krvi in pogovor s strokovnjakom je brezplačen.
DRAGICA BOŠNJAK
Virus hepatitis^povzročitelj bolezni AIDS?
WASHINGTON. 6. avgusta (AFP) -Ameriški in francoski raziskovalci so pri ljudeh. ki so zboleli za AIDS, odkrili sledove virusa hepatitisa B. O tem piše revija Science. To odkritje potrjuje domnevo, da lahko nekateri virusi, naprimer virus hepatitisa B in ep-sten-barrov virus prispevajo k razvoju te bolezni. Doslej so namreč ugotovili, da lahko virus AIDS HTLV-3 v človekovem telesu miruje tedne, mesece in celo leta, in sicer v belih krvnih celicah, tako imenovanih limfocitih T. Kot kaže, so zdaj dokončno ugotovili, da virus HTLV-3 v resnici aktivirajo drugi virus.
Prejemniki krvi so pri nas varni pred aidsom
LJUBLJANA, 13. marca - Strokovnjaki poudarjajo, da mora postati v družbi z urejenim zdravstvom prenos aidsa prek krvi in krvnih sestavin stvar preteklosti. Medicina je namreč žc sposobna s postopki odkrivanja virusa v krvi in termično obdelavo krvnih sestavin v celoti odpraviti to tveganje.
Zato je v svetu tudi že spremenjena definicija rizičnih skupin. V skladu z resolucijo Svetovne zveze za hemofilijo, ki jo je prek Društva hemofilikov Slovenije podprla tudi Jugoslavija, se tretja rizična skupina tudi pri nas v uradnih in strokovnih besedilih imenuje »prejemniki krvi in krvnih derivatov«. Nesmiselno je namreč zaradi epidemioloških podatkov v svetu med skupino prebivalstva, ki bi lahko bila izpostavljena okužbi z aidsom z enkratnim ali pogostejšim prejemom krvi in krvnih sestavin, izločiti le eno skupino bolnikov in tako po nepotrebnem sprožati različne neugodne socialne posledice.
Glede na to, da so v Sloveniji že uvedeni vsi zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečuje prenos aidsa prek krvi in krvnih sestavin, skupina prejemnikov krvi in krvnih sestavin od januarja letos v Sloveniji praktično zaradi zdravljenja ni več rizična. Vsa zbrana kri je sistematično testirana, iz uvoza pa se uporabljajo le varni toplotno obdelani preparati. Tako je z ukrepi republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo širjenje aidsa prek krvi učinkovito zaustavljeno. (D. B.)
Cepivo proti aidsu?
DUNAJ, 18. marca (AFP) -Ameriški znanstvenik profesor Robert Gallo, ki je odkril virus aidsa, je pripotoval na Dunaj, kjer se bo s predstavniki avstrijske tovarne zdravil Immuno pogovarjal o pridobivanju cepiva proti tej bolezni.
Profesor Gallo,'ki je direktor laboratorija za biologijo rakastih celic na inštitutu v Marylandu, je izjavil novinarjem, da lahko identificirajo 9 vrst virusa aidsa in da je po njegovem mnenju moč pridobivati cepivo proti tej nevarni bolezni.
Za aidsom je umrl tretji bolnik v naši državi
BEOGRAD, 18. marca (Tanjug) - Zvezna komisija za aids je danes potrdila, da je za to boleznijo umrl tretji bolnik v naši državi. Štiriinpetdesetletni P. M., kmet iz okolice Sveto-zarcva, je umrl 5. marca na beograjski infekcijski kliniki. To je bil prvi hemofilik v Jugoslaviji, ki je zbolel za sindromom pridobljene imunske pomanjkljivosti. Da je hemofilik, so ugotovili leta 1979 na beograjski interni kliniki, medtem pa je bil na začasnem delu v Švici. N*£i zdravniki bodo zato navezali stike s švicarskimi kolegi, da bi ugotovili, kako in kje se je bolnik okužil z virusom aidsa. Kot so ugotovili, bolnik ni sodil v nobeno drugo rizično skupino (ni bil ne homoseksualec ne uživalec mamil). Njegova žena in drugi družinski člani so pod zdravniškim nadzorom.
Predsednikove oči
KENAN EVREN,
predsednik turške republike, je povedal, da je daroval svoje oči »očesni banki« v Ankari, se pravi, da jih po njegovi smrti lahko presadijo drugemu človeku ali pa delajo poskuse z njimi.
Podpisal je tudi posebno pogodbo, po kateri bodo oči na razpolago medicini dvanajst ur po njegovi smrti. Predsednik je ob tej priložnosti pozval Turke, naj bolj kot doslej darujejo oči in druge organe medicinskim ustanovam in tako
pomagajo bolnim in prizadetim državljanom.
Brez denarja proti aidsu?
Zakaj je odstopil prof. dr. Miha Likar iz članstva republiške komisije za nalezljive bolezni - Ljubljanski inštitut prejel le 2,5 milijona din
1JUBI JANA, 20. marva - Slovensko javnost je presenetilo sporo-iilo, da je prof. dr. Miha Likar, predstojnik mikrobiološkega inštituta medicinske fakultete v Ljubljani in ugleden strokovnjak za aids, odstopil kol član republiške komisije za nalezljive bolezni. Danes smo sc pogovarjali znjim, kakšni so bili razlogi za tako ravnanje in o tem, kakšna so najnovejša sporočila iz sveta o gibanju aidsa.
Kot je povedal prof. Likar, je odstop povzročilo več stvari. Na eni strani je bil že preobremenjen z vrsto najrazličnejših obveznosti (»in če jih človek sprejme, bi jih rad opravljal pošteno in temeljito«), predvsem pa so se stvari zapletle, ker mikrobiološki inštitut pri medicinski fakulteti v Ljubljani kot jugoslovanski referenčni laboratorij za aids ni dobil potrebnega denarja za opravljanje sprejete naloge V zveznem merilu so namreč ljubljanskemu inštitutu naložili, naj pripravi vse potrebno za laboratorijsko diagnostiko, ker je slovel kot kakovostna ustanova in je bil za nekako dve do tri leta pred drugimi. »Inštitut je pred leti z lastnim denarjem kupil posebno aparaturo za testiranje, kakršno je postalo najpomembnejše pri odkrivanju aidsa.« Znanstveno raziskovalno delo. izpopolnjevanje testov in primerjanje rezultatov v tujini je bi-
lo torej jamstvo, da se lahko ta ustanova loti te zahtevne naloge.
Slabo razdeljen denar
Kot je povedal prof. Likar, je ZIS namenil 30 milijonov dinarjev za raziskave aidsa, vendar so večino tega denarja, to je 27 milijonov, usmerili v inštitut za biološka raziskovanja v Beogradu, kjet naj hi menda, »če sem dobro poučen, raziskovali teoretične vi-
• v Jugoslaviji sc utegnejo kdaj stvari nekoliko zaplesti tudi zaradi zdomcev. l*rof. Likar pravi, da bodri lahko zdomci žalostna posebnost jugoslovanskega aidsa. Veliko mladih fantov je odšlo za zaslužkom po evropskih državah, kjer so imeli najrazličnejše težave in poskušajo marsikaj: od narkomanije do homoseksualnosti. spolne promiskuitete. l udi s lem moramo računali.
DR. MIHA LIKAR
dike aidsa«. Tako pa za drugo, praktično delo, za »primere, ki so v kartotekah na inštitutu, seveda ni dovolj denarja«. V kartoteki je okoli tisoč listov in na nekaj manj kot stolih je žig -ftozitiven! Zajeti so deveda primeri iz vse države. Med Slovenci, ki ne sodijo v katero od rizičnih skupin, ni pozitivnega primera.
Ljubljanski inštitut je torej
prejel le 2,5 milijona dinarjev, za raziskave v zvezi z aidsom pa so porabili 10 milijonov dinarjev;
e V ZDA, kjer imajo 17.000 bolnikov in doslej okoli 10.000 žrtev, so »iznašli« glavno varstvo - ne boste verjeli - v kondomu, je rekel prof. Likar. V najnovejših navodilih svetovne zdravstvene organizacije so se usmerili v zavode za načrtovanje družine oziroma v nov pogled na spolnost. Pravijo: brez zanesljivega kondoma ni spolnosti. Le v lem vidijo možnost za omejitev širjeiya bolezni. To je le na prvi pogled smešno. Ljudem povedo, da iz spolnosti ni treba narediti obreda, ki bi spolnost priskutil. Kot pri dietah ne govorijo o tem, česa bolnik ne sme jesti, ampak kaj sme. Prav tako je treba ljudi na nov način učiti spolnega življenja.
samo za antigene, to so sestavine, ki so potrebne pri testiranju, so porabili 7 milijonov dinarjev.
Kot je dejal dr. Miha Likar, se mu je zdelo nesprejemljivo, da so na republiškem komiteju za zdravstveno in socialno varstvo, ko je šlo za financiranje testov za aids, rekli, »da je mikrobiološki inštitut stvar zveze in ne republike«.
Očitna pa so tudi strokovna razhajanja glede testiranja krvi, ki jo zberejo s transfuzijo. Po mnenju profesorja Likarja ni dobro, da se je samb Slovenija odločila testirati vso kri, ki se zbere
s transfuzijo. Če drugod po Jugoslaviji tega ne delajo, tudi v Sloveniji ne moremo biti zavarovani. Prav tako se mu'zdi neumestna preslaba koordinacija dela, tako v republiki kot v zveznem merilu.
Nujno bo resno strokovno delo
Pa bi bilo resno, visoko strokovno delo pri vsem, kar je povezano z aidsom, zelo potrebno. Stvari se hitro spreminjajo. V zadnji tedenski informaciji svetovne zdravstvene organizacije so podatki, da imajo v ZDA na teden od 150 do 300 novih bolnikov, in samo od 1. januarja do 1. marca so na novo odkrili 1930
• »V Avstraliji imajo okoli 120 primerov aidsa. Gre predvsem za rizične skupine oziroma Američane. Tudi v Avstraliji so se odločili testirati vso kri, ki jo zberejo s transfuzijo. Menili so, da to za zdaj sicer ne bi bilo nujno potrebno. Toda ljudje so testiranje zahtevali. Seveda so bili pripravljeni to tudi plačati. Če to prevedemo v »naš jezik«, bi lahko rekli: hočemo testiranje, ne moremo pa lega plačati,« je dejal prof. Miha Likar.
primerov obolenja. Skupaj imajo zdaj v ZDA 17 tisoč bolnikov in ni še tako dolgo, ko so jih imeli »samo« 13 tisoč. Doslej so imeli tudi približno 10 tisoč žrtev.
V začetku so strokovnjaki govorili, da se obolenje v določe-
nem časovnem obdobju podvoji. | Vendar, če vzamemo za primer ! Italijo in ugotovimo, da so imeli ! aprila lani le 23 bolnikov, decembra lani pa so jih imeli 169, je to ie precej več. Prav tako strokovnjaki v svetovni zdravstveni organizaciji menijo, da gre v državah, kjer ni primerov te bolezni ali jih je zelo malo, v precejšnji meri tudi za to, da bolezni ne poznajo in je - ne odkrijejo.
• Različni, zlasti prvotni, še ne dovolj izpolnjeni testi so dali tudi veliko lažnih rezultatov. Tako so v ZDA pri testiranju 2,5 milijona ljudi prvič ugotovili okoli 23 tisoč pozitivnih primerov. Ko so lo ponovili, so dobili 6.345 primerov, tako da je na zadajem ostalo » ?s pozitivnih 985 primerov. Seveda pa je treba upoštevati, da je v ZDA krvodajalstvo organizirano rugače kot pri nas in da je tam, ko se kri plača in ko gre v bistvu za trgovino, ne- I varnost veliko večja.___________
---«s« zjuurvr lliV/I tilliv pu-
vedati, da tudi prepoznavanje ni preprosto. Komplikacije pri tej bolezni so lahko precej zapletene in se po svetu precej razlikujejo. V Ameriki je glavna komplikacija pnevmodstična pnevmonija, ki so jo v preteklosti, ko smo imeli tudi pri nas epidemije (pri novorojenčkih in dojenčkih), znali odkriti, zdaj pa najbrž tega ne bi znali opraviti tako zanesljivo. Pri afriškem aidsu pa so, kot ugotavljajo, spet druge pojavne
oblike bolezni; prevladuje meningitis.
Virus aidsa je sicer zelo občutljiv za različna dezinfekcijska sredstva in ga je torej mogoče iz okolice razmeroma lahko odstraniti, toda težava je v tem, da je pri njem ravno narobe kot pri drugih nalezljivih boleznih. Če v drugih primerih protitelesa bolnika v bistvu varujejo pred boleznijo, je pri aidsu tako, da so tisti, ki imajo protitelesa aidsa, v resnici lahko kužni za okolico. Poudariti kaže, da morda tudi sami sploh ne bodo zboleli. Toda - so kužni.
Teževno prepričevanje
»Virologi si predstavljamo, da bi morali tisti strokovnjaki, ki so odgovorni pri nas za ta vprašanja, zlasti epidemiologi, te stvari vedeti. Toda še januarja letos sem moral epidemiologe prepričevati, da so take osebe lahko kužne. Je torej čudno, daje zvezna komisija za aids še oktobra lani menila, da niso potrebni nikakršni ukrepi za serološko pozitivne primere?« se sprašuje prof. Likar. Novembra lani je moral, kot je dejal, »zveznim epidemiologom pripovedovati, kako tem stvarem strežejo v ZDA, saj so pri nas, kdo ve zakaj, menili, da se bolezen umirja. Tedenska poročila svetovne zdravstvene organizacije trdijo nasprotno «
Seveda moramo biti pri nas realni tudi glede tega, kako zbrati denar za boj proti aidsu. Položaj je seveda zrcalo velike obuboža-
nosti zdravstva. Po enem od izračunov bi samo za eno od potrebnih sestavin za teste potrebovali na leto pri nas kakih 16 milijonov
• »Nekateri etiijo.« pravi . Likar, »da delam vik hi po nepotrefcaem. Pa imam za zaakityeaesl dovolj razlogov. Naj eam je prav aM ne, za aids ■e moremo več reči, da gre za epidemijo, ampak lahko govorimo o pandemiji. Po vsem sveta ga inuyo. Seveda * lem oe mislim reti, da je potrebna pri nas kaka večja panika. To ee, pojav pa zaslaii pozornost. Ne glede aa nekatere obetavne napovedi o cepiva mislim, da ga še ne bomo imeli tako Utro na voljo. Veliko je še neraziskanega. Bolezen vendarle poznamo šele nekako pet let in nekaj časa bo potrebno, da bomo lahko ugotavljati, kako (ne)ačmkovito bo kako odkrilo cepivo oziroma zdravilo. V New Orleansu v ZDA imajo lamo šimpanzov, ki jo je dala na voljo ameriška zvezna administracija za preskušanje cepiva. Ta virus namreč lahko tudi pri opicah povzroči aids. Kol kaže, še nikogar ni bilo blizu s kakim obetavnim cepivom.
mark. V celoti bi to stalo trikrat več. Tudi dolarska kalkulacija ni nižja: po eni od ocen bi naše zdravstvo jrotrebovalo na leto vsaj 50 tisoč dolarjev.
DRAGICA BOŠNJAK
Cepivo
proti
aidsu?
V ZDA raziskovalci deak-tivirali virus - Upanje, da bo bolezen ozdravljiva
WASHINGTON 30. marca (AFP, AP) — Dve ekipi ameriških raziskovalcev s harwardske univerze in z narodnega inštituta za raziskave raka sta sporočili, da so uspeli deaktivirati virus aidsa. Njihovo odkritje ho lahko pomenilo velik korak pri iskanju ustreznega cepiva proti bolezni, ki je za zdaj neozdravljiva. V časopisih Naurte in Celi, v katerih so ameriški znanstveniki objavili rezultate raziskovanj, piše, da je raziskovalcem uspelo iz celice, okužene z virusom aidsa izločiti gen »tat« (tako imenovani gen transaktivator), ki ustvarja protein, nujen za reprodukcijo virusa. Brez tega gena ni mogoča reprodukcija virusa aidsa, kar je pomenilo za znanstvenike veliko presenečenje, še posebno zato, ker se drugi virusi, podobno aidsovemu, brez tega gena lahko razmnožujejo. Ameriški raziskovalci menijo, da lahko na podlagi tega odkritja naredijo zdravilo, ki bi napadlo bodisi gen »tat«, bodisi protein, ki proizvaja ta gen.
Prvič pri nas so presadili ledvico manj kot petletnemu otroku
BEOGRAD, 23. marca (Tanjug) - V centru za transplantacije Kliničnega centra beograjske medicinske fakultete so prvič v Jugoslaviji presadili ledvico otroku, mlajšemu od petih let.
Operacijo so opravili strokovnjaki oddelka za urologijo in z nefrološkega oddelka otroške klinike medicinske fakultete pod vodstvom profesorja Michaela Bewicka iz britanske bolnišnice Dul-wich Hospital, šele čez teden dni bo mogoče z gotovostjo povedati, ali je očetova ledvica povsem prevzela vse funkcije v telesu štiriletnega bolnika. £a zdaj je, po besedah profesorja Bewicka, mogoče reči le to, da je fantek uspešno prestal najbolj kritični čas po težkem posegu.
Otroška klinika beograjske medicinske fakultete ima usposobljene strokovnjake in vso potrebno opremo, zato pričakujejo, da bodo tovrstne operacije postale stalna praksa.
Vsi preparati za zdravljenje hemofilije so popolnoma varni
BEOGRAD, 24. marca (Tanjug) - Vsi uvoženi preparati, ki jih v naši državi uporabljajo za zdravljenje hemofilije, so testirani in popolnoma varni. Po sklepu zvezne komisije za zdravila, sprejetem ob koncu lanskega leta, je mogoče uvažati samo krvne preparate, obdelane s postopkom, ki uniči tudi virus aidsa. To je po smrti prvega hemofilika v Jugoslaviji, umrlega za aidsom, izjavil predsednik komisije za hemofilijo SR Srbije prof. dr. Zoran Rolovič. Program medicinske zaščite in zdravljenja tistih, ki so zboleli za aidsom, naj bi v kratkem sprejela republiška skupnost za zdravstveno varstvo. Program predvideva precej strožje preverjanje domačih zdravil za hemofilijo, to hudo dedno bolezen. Jugoslovansko strategijo za preprečevanje širjenja aidsa, ki se prenaša s krvjo, bodo sprejeli čez nekaj mesecev na srečanju hematologov v Mariboru. Po besedah prof. Roloviča je dobra novica za kakih 250 registriranih hemofilikov v Srbiji tudi bližnja otvoritev urgentnega oddelka kliničnega centra medicinske fakultete v Beogradu, ki bo delal 24 ur na dan. S tem bodo končno rešili problem hitrega sprejema -in zdravljenja bolnikov, ki krvavijo.
Siegfried Lenz NOČ V HOTELU
Nočni portir je z obgrizenimi prsti zdrsnil po knjigi gostov, obžalujoč dvignil ramena in se obrnil v levo, pri čemer se mu je pod pazduho nevarno napela unifoma.
"To je edina možnost," je rekel. "Ob tako pozni uri ne boste nikjer dobili enoposteljne sobe. Seveda lahko greste povprašat v druge hotele. A že zdaj vam povem, da vam ne bomo mogli dati niti te postelje, ko se boste po brezuspešnem iskanju vrnili. Kajti prosta postelja v dvoposteljni sobi, ki je
-	ne vem, iz kakšnega razloga - nočete vzeti, bo takrat gotovo že zasedena."
"Prav," je rekel Schwamm, "vzel bom posteljo. A morda me razumete, da bi rad vedel, s kom bom delil sobo; ne iz previdnosti, gotovo ne, kajti ničesar se nimam bati. Je moj partner
-	ljudem, s katerimi boš preživel noč, menda smeš reči partner
-	že tu?"
"Je, ja, in spi."
"Spi," je ponovil Schwamm, prosil za prijavnico, jo izpolnil in vrnil nočnemu portirju; potem je šel gor.
Ko je zagledal vrata sobe s številko, ki mu jo je povedal portir, je nehote upočasnil korake, zadržal sapo v upanju, da bo slišal kak šum, ki bi ga morda lahko povzročil tujec, in se sklonil h ključavnici. Soba je bila temna. V tistem trenutku je slišal korake nekoga, ki je prihajal po stopnicah gor, in moral se je odločiti. Seveda bi lahko odšel naprej in se delal, kakor da se je zmotil v hodniku. Druga možnost je bila, da bi stopil v sobo, v katero ga je napotil portir in v kateri je že spal neki moški,
Schwamm je pritisnil kljuko navzdol. Zaprl je vrata za sabo in s prsti zatipal za stikalom. Sredi giba se je zdrznil: poleg njega - pri priči si je bil na jasnem, da morata tam stati postelji - je nekdo z zamolklim, a tudi odločnim glasom rekel:
"Stojte! Prosim, ne prižgite luči. Naredili mi boste uslu-
go, če boste sobo pustili v temi."
"Ste čakali name?" je prestrašeno vprašal Schwamm, vendar ni dobil odgovora. Namesto tega je tujec rekel: "Ne spotaknite se čez moje bergle in glejte, da ne padete čez moj kovček, ki stoji približno na sredi sobe. Varno vas bom usmeril k vaši postelji: pojdite tri korake vzdolž zidu, potem se obrnite na levo, in ko boste naredili še tri korake, se boste dotaknili posteljne stranice."
Schwamm ga je ubogal: prispel je do svoje postelje, se slekel in smuknil pod odejo. Slišal je neznančevo dihanje in čutil, da ne bo mogel kmalu zaspati.
"Sicer pa," je čez nekaj časa obotavljaje se rekel, "pišem se Schwamm."
"Tako," je rekel tujec.
"Ja. "
"Ste prišli sem na kak kongres?"
"Ne. In vi?"
"Ne."
"1oslovno?"
"Tega ne bi mogel reči."
"Najbrž imam najbolj nenavaden razlog, ki ga je kdaj imel kak človek, da bi se odpeljal v mesto," je rekel Schwamm. Na bližnjem kolodvoru se je premaknil vlak. Zemlja se je zatresla in postelji, na katerih sta ležala moža, sta zavibrirali.
"Ali nameravate v mestu narediti samomor?" je vprašal tujec.
"Ne," je rekel Schwamm, "sem mar videti tak?"
"Ne vem, kakšni ste videti," je rekel tujec, "temno je."
Schwamm je s plaho vedrino v glasu razložil: "Bog obvaruj, ne. Imam sina, gospod... (tujec ni povedal svojega imena), majhnega smrkavca, in zaradi njega sem se pripeljal sem."
"Je v bolnišnici?"
"Zakaj pa? Zdrav je, morda malce bled, to že, sicer pa zdrav ko dren. Hotel sem vam reči, zakaj sem tu, tu pri vas, v tej sobi. Kakor sem že rekel, je to v zvezi z mojim fantom. Moj sin je zelo občutljiv, mimozast, samo senca pade nanj, pa je že ves iz sebe."
"Torej je vendarle v bolnišnici."
"Ne," je vzkliknil Schwamm, "saj sem vam že rekel, da je zdrav, zdrav v vsakem pogledu. Je pa ogrožen, ta mulec ima stekleno dušo, in zato je ogrožen."
"Zakaj ne naredi samomora?" je vprašal tujec.
"Ampak poslušajte vendar! On je otrok, nezrel otrok! Zakaj pravite to? Ne, mojega fanta ogroža nekaj čisto drugega: vsako jutro, ko gre v šolo - mimogrede povedano, v šolo gre vedno sam - vsako jutro se mora ustaviti pred zapornicami in počakati, da pripelje mimo jutranji vlak. In ko stoji tam, začne mahati, in maha, maha - silovito in prijazno in obupano."
"Ja in?"
"Potem," je rekel Schwamm, "potem gre v šolo, in ko se po šoli vrne domov, je ves zmeden in prestrašen in včasih tudi joka. Ne more delati domačih nalog, noče se igrati in tudi govoriti ne: to traja že mesece, vsak ljubi dan. Mojega fanta bo to uničilo!"
"Kaj ga spravi v takšno razpoloženje?"
"Vidite," je rekel Schwamm, "to je čudno: fant maha, in naj je videti še tako žalostno, noben potnik mu ne pomaha nazaj. In to si jemlje tako k srcu, da sva z ženo v vedno večjih skrbeh. Mo j sin maha in nihče mu ne pomaha nazaj. Potnikov seveda nihče ne more prisiliti, da bi mahali nazaj, in bilo bi absurdno in smešno, ko bi izdali tozadeven predpis, a... "
"In vi, gospod Schwamm, nameravate zdaj narediti križ čez njegove težave, se peljati z jutranjim vlakom in mu pomahati?"
"Ja," je rekel Schwamm, "ja."
"Mene se otroci ne tičejo," je rekel tujec."Sovražim jih in se jim izogibam, kajti zaradi njih sem - če sem natančen -izgubil svojo ženo. Umrla je pri prvem porodu."
"Žal mi je," je rekel Schwamm in se dvignil v postelji. Prijetna toplota mu je zalila telo; čutil je, da bo zdaj lahko zaspal.
Tujec je vprašal: "Se peljete v Kurzbach, kajne?"
"Ja."
"Ali zaradi svoje namere nimate nobenih pomislekov? Odkri-
to rečeno: vas ni sram, ker boste prevarali svojega fanta? Priznati morate, da je to, kar nameravate storiti, čista goljufija, prevara."
Schwamm je jezno rekel: "Kaj si dovolite, lepo vas prosim! Kako vam pride kaj takega na misel?" Spustil se je vznak, si potegnil odejo čez glavo, nekaj časa še premišljal in potem zaspal.
Ko se je naslednje jutro zbudil, je ugotovil, da je sam v sobi. Pogledal je na uro in se prestrašil: do jutranjega vlaka je bilo še pet minut, izključeno, da bi ga še ujel.
Popoldne - ni si mogel privoščiti, da bi v mestu ostal še eno noč - se je pobit in razočaran vrnil domov.
Sinček mu je odprl vrata, srečen, ves iz sebe od veselja. Stekel je k njemu, mu s pestmi pobobnal po stegnih in zaklical:
"Nekdo mi je pomahal, nekdo mi je dolgo mahal."
"Človek z berglo?"
"Ja, s palico. In nazadnje je privezal na palico svoj žepni robec in jo držal skozi okno tako dolgo, dokler ga nisem mogel več videti."
Prevedel Stanko Jarc
Sodobni nemški pisatelj Siegfried Lenz se je rodil leta 1926 v Lycku v Vzhodni Prusiji. Najprej je bil učitelj in časnikar, od leta I95I je svobodni književnik. Piše realistične romane in povesti. Nekaj njegovih knjig je izšlo tudi v slovenščini: Kragulji so bili v zraku (1972), Knjižni molj (1973), Vzor (1986). "Noč v hotelu" je njegova prva črtica.
Z enega od minulih novoletnih srečanj našega društva. Da je bilo veselo, pričajo obrazi treh naših sester: Branke, Liljane in Mete.
Dializni glasnik Številka 11 Ljubljana, aprila 1986
Izdaja in ureja
Društvo ledvičnih bolnikov Ljubljana Uredniški odbor:
dr. Jože Drinovec, Stanko Jarc, Jože Škrlj, Zmaga Žuntar
Urednik: Stanko Jarc
Razmnožil v 45o izvodih Jože Ajdovec