UCITELJSKI POKRET Problem prehrane pri delovnem ljudstvu in še posebej pri mladini (Ob izidu prihodnje Prosvcte.) V vprašanju prehranc jc obsežen cel kompleks vprašanj, ki jih nikakor ne morcmo ločiti enega od drugega, ako hočemo spoznatii objcktivno vrcdnost tega vprašanja. Čc gledamo na to vprašanjc le s fiziološkega vidika, kako vpliva prehrana na telesni razvoj in njegovo stanjc, smo pri tem zanemarili nič manj važen socialni, gospodarski in kulturni moment. Vedeti moramo, da slonita na telesni odporno&ti ljudstva, ki je v neposrcdni zvezi s prehrano, tudi njegov kulturni napredek in blagostanje. Narod, ki gladujc ali nima zadostne možnosti prehranc, ne morc posvctiti svoje sile kulturnemu in gospodarskcmu napredku, se upira in išče izhoda. Dobro so poznali to dejstvo že rimlski cesarji, ki so s kruhom in igrami osvajali svet. Zdravniška in njenc pomožnc vcde so si do danes prizadevale, da doženejo hranljivc sestavinc in ,njih pomen za organizem in da ugotovijo podlago za določitcv potreb dnevne množine in vrste prehrane. V tem pogledu je medicinska vcda zelo napredovala. Tako danes vemo, katcre hranljive sastavine so potrebne za normalni razvoj in obstoj organizma in v kateri hranljivi snovi so zapopadene posamezne sestavine; vemo tudi, da norme, ki so določcne za prchrano posamcznika, ne morejo bi'ti za vse pokrajine enake in tudi ne za vsc prebivalce cne in iiste pokrajine. Cela vrsta pogojev jc pri tcm zapopadenih: narava, klima, način gospodarstva in vrsta proizvodnje, kulturno stanjc, higienske razmere itd. O vsem tcm nam ve povcdati razmeroma zelo točno zdravniška znanost. Za nas pa, ki imamo pred scboj narodni razvoj in obstoj in s tem razvoj in obstoj slovenskc mladine, je važno vprašanje: kako in s čim se narod dejansko hrani; koliko je zadoščeno njegovim prehranbenim zahtevam in potrebam? Pri nas se je vprašanjc ljudskc prehranc lc malo, predvsem ne sistematično raziskavalo, zato nimamo zanesljivejših tovrstnih podatkov. Navezani smo pri tem Ie na splošna opazovanja in splošna poročila ter opise. Tako smo dobili pred dvema letoma nek splošen opis o prehrani prebivalstva Slovenije, ki ga je na osnovi poročil iz posameznih srezov objavil dr. Ivo Pirc v »Socialnih problemih slovenske vasi« — I. zvezek. Podrobnejc je prikazal in* sociološko obdclal prehranjevalne razmcre prcbivalstva za občino Št. Jurij pod Kumom tov. Vinko M6derndorfer v svoji knjigi »Slovcnska vas na Dolenjskem«. Če izvzamemo krajše prikaze, ki so razmetani po raznih časopisih in rcvijah, potem je iModerndorfcrjeva študiija najbolj objektivcn prikaz glede prchrane prebivalstva, zlasti šc, ker so prehranjevalne razmcrc prikazane po socialnoekonomskih katcgorijah prebivalstva. Njegova dognanja in ugotovitve bi lahko posplošili do neke meje na vse kmečko prebivalstvo, ki živi v južnih in jugovzhodnih predelih Slovenije. Rezultati so porazni1 predvsem za tiste poljedelske sloje, ki nimajo dovolj zemlje, t. j. za poljske delavce, male in dcloma isrednje kmete. Ti naši kmcčki sloji so po svojem življcnjskem standardu še na nižji stopnji kot industrijski proletariat, ako slednjega seveda ne zajamc gospodarska kriza. S temi isplošnimi u<iotovitmami se bomo morali zadovoljevati vsc dotlej, dokler nc dobimo dbjektivnih podatkov, ki bi nam nudili prercz prehranjevalnih razmcr za vso Slovcnijo in za poisameznc socialnoekonomskc katcgorije, česar dancs nimamo. Zavedamo se, da jc to težka nalogapred katero se istavijo često nepremagljive ovire, vendar pa ne bomo mogli mimo te naloge, ako vemo, da je s prehrano najtcsneje povezano vprašanje splošnega napredka in kulturnega razvoja. Na tem so pa zainteresirani vsi, ki sta jim mar naprcdek in razvoj.Tu pa moramo zavzemati že po svojem položaju prvo mesto vzgojitelji. Zakaj? Ker jc v splošni razvoj in naprcdek vključena predvsem mladina. Prehrana mladine nima svoje važnosti le za njeno rast, temveč tudi za vzgojo in pouk, in v tem pogledu vcljajo tudi za nas ugotovitve ncmškega strokovnjaka, ki jih jc svoječasno izncsel v parlamentu: »Imamo splošno šolsko obveznost. Ako pa hočemo, da ta splošna obveznost prinaša koristi, smo dolžni, da omogočimo tej mladini, da lahko sledi pouku. Ce morajo ti otroci slediti pouku lačni1, bo tcžko doseči kakc uspehe ... Otroci, prirodno nadarjeni, propadajo zaradi nczadostnc prchranc, postancjo tclcsno zaostali in postopoma duševno otopc ...« In kako je s prehrano našc mladine? Irrdirektno smo sc približali temu vprašanju, ko smo preiskali in istatistično obdelali tclesni razvoj slovenskcga ljudskošolskega otroka. Ob tej priliki smo že nakazali vzroke visokcmu procentu telesne zaostalosti* (glej mojo študijo: Telesna zaostalost šolskega otroka v Sloveniji, Prosveta 1940, štev. 1., 2.). Na osnovi neizpodbitnih dejstev smo ugotovili, da pri tistih ljudskih slojih, ki so gospodarsko in socialno šibkejši, paralelno raste proccnt telesnc zaostalosti, kar gre v največji mcri na račun pomanjkljive in nepravilnc prehrane. Ti f^ospodarsko in socialno šibkejši sloji (poljski delavci, mali kmetjc, deloma srednji kmetjc in v veliki vcčini industrijski dclavci) pa tvorijo vcliko večino našcga naroda, ki že v normalnih razmcrah trpi na pomanjkanju prchrane. Da bi tudi v tem poglcdu prišli do objektivnejših podatkov in sigurnejših zaključkov, smo pokretaši pristopili tudi k tovrstnemu raziskavanju. Dobljene podatkc jc v letošnjih šolskih počitnicah statistično prcdelovalo šest pokrctašev v tečaju iz vitalne statistike v šoli za narodno zdravje v Zagrcbu. Dobljeni rezultati bodo v kratkcm objavljeni v dvojni številki1 »Prosvete«, na kar žc sedaj onozarjamo. Ne delamo si nikakih iluzij. Vemo, da je vprašanje prehrane eminetno isocialno vprašanje. Po našem globokcm prcpričanju in spoznanju jc pa trcba vsako socialno vprašanje postavljati tako, da se z njegovo rešitvijo žc tudi odstranijo vzroki. S tem pa zaidemo že v samo bistvO' družbcnih temcljev in razrednih družbenih odnosov. Stevilke i.n ugotovi'tve nam kažcjo stanjc, pojavc, posledice, ki imajo svoje vzrokc. Način prehrane iri delovnem ljudstvu v razredni dmžbend ureditvi ima svoje objektivne vzroke v razrednih družbenih odnosih in, kdor bi hotel rešiti to vprašanje s karitativnimi in dobrodelnimi akcijami, bi vršil Sisifovo delo, ker šele z odstranitvijo temeljnih vzrokov bo tudi za stalno rešcno vprašanje prehrane, t. j. gladovanja delovnega ljudstva in njegove mladine. Učitelj tu nc morc stati ob strani! M. M.