Gospodarjenje-zadeva vsakega delavca Letni konferenci občinskega sindikalnega sveta v Šmarju pri Jelšah so prisostvovali tovariš Jože Jošt, predsednik OSS Celje, sekretar občinskega komiteja ZKS ing. Andrej Marine, predsednik občine Jožko Lojen in direktorji podjetij. Delo sindikatov na Smarskem je bilo zelo pestro, čeprav je občina skoraj tipično kmetijska. Občinski sindikalni svet se je vendar mo- ral ukvarajti s problematiko veli- kih in manjših podjetij, s svoj- stvenimi vprašanji v kmetijstvu ID prosveti, v javni upravi in go- stinstvu. Predsednik občinskega sindikalnega sveta Hinko Dmov- Sek je v poročilu zelo konkretno nanizal vrsto primerov, ki so ka- zali uspehe, a tudi šibkosti v sin- dikalni dejavnosti. Na splošno pa »e je sindikalno življenje tudi na Smarskem okrepilo. Samo v zad- njem letu je nastalo 10 novih sin- dikalnih podružnic. Na Smarskem je danes 43 sindikalnih pordužnic. Vprašanje odnosov med ljudmi v podjetjih, odnosov vodilnih or- ganov do kolektiva, urejevanje si- atema nagrajevanja in usmerjanje dela posameznih podružnic, so bi- le poglavitne naloge občinskega sindikalnega sveta, ki pa jim po- nekod ni bil kos. Vsekakor posa- meznih spodrsljajev ni kriv sindi- kat, temveč v prvi vrsti vodilni kadri v podjetjih kot n. pr. v '-Mesnini« in mehanični delavnici, ki so prav tako odgovorni za po- Utično dejavnost v gospodarskih organizacijah. Prav gotovo tudi sindikat v trgovskem podjetju v Rogaški Slatini ni bil dovolj de- taven in buden, da je lahko prišlo do večjega gospodarskega krimi- nala. Žalostno je tudi, da so ne- katere sindikalne p>odružnice de- lale zelo neresno. Poročila, ki jih je terjal občinski sindikalni svet, sx> bila površno sestavljena, pone- kod naravnost izmišljena in niso odgovarjala dejanskemu stanju v podružnici. O vseh napakah so se •a zborovanju odkrito in odločno pofnenUi, vendar niso pozabih na tispehe, ki so jih tudi dosegli FK>- •ekod v prav lepi meri. Posetao prizadevno in usp>ešno so delovale jiindikalne podružnice v steklarni »Boris Kidrič-« in v Splošnem gradbenem podjetju, kjer so po- večali skrb za vsakega posamez- nega člana in s tem preprečili fiuktuacijo delovne sile, ki je bila nekoč zelo močna. Usi>^no so de- lovale še podružnice državnih uslužbencev v Šmarju, Ključavni- čarstvo, Zelezničai- v Rogatcu in drugi. Enajst najprizadčvnejših članov je na konferenci prejelo posd^ne diplome za zasluge pri razvijanju sindikalnega življenja na Smarskem. Odločno so sindikati pomagali uvajati načela nagrajevanja po ačinku v p>odjetjih. Posebne teža- ve so nastopale pri manjših pod- jetjih in odraz zmednih odnosov se ppnekod pojavlja še danes. Na- grajevanje po učinku pa so uspeš- no izvedli že v industriji ter v trgovski, gostinski in gradbeni stroki. Novi predpisi v našem go- spodarstvu pa nedvomno zahteva- jo, da je gospodarjenje v podjetju zadeva vsakega delavca, sleher- nega člarui kolektirxi. Občinski sin- dikalni svet predvideva več semi- narjev za izobraževanje delavcev, ki morajo dejansko poznati orga- nizem podjetja, da ne bo upravlja- nje več odtnsno od peščice Ijtidi, temx>eč dejansko od vseh proizva- jalcev. Konferenca je izvolila 37 članov novega občinskega sindikalnega sveta, pred katerim nedvomno stoji vrsta pomembnih in težavnih nalog. Predvsem bo moral odpra- viti pomanjkljivosti, utrjevati sti- ke s podružnicami in pripravljati kadre, ki bodo SF>osobni prevze- mati dolžnosti, ki jih terja naš razvoj. Storilnost v podjetjih se že povečuje. Delegat Narat je v raz- pravi že načel vprašanja skrajša- nja tednika, kar je potrebno re- ševati prav v povezavi z večanjem storilnosti in skrbjo za delovnega človeka. S tem se odpira spet no- vo vprašanje, ki ga bodo prav sin- dikati tudi na Smarskem morali reševati. Z zadovoljstvom lahko ugotav- ljamo, da se je prometna varnost na naših cestah v teku lanskega leta izboljšala. Prvič po osvobo- ditvi smo dosegli zmanjšanje šte- vila prometnih nesreč in smrtnih žrtev. K uspehu za zmanjšanje števila prometnih nesreč na naših cestah in večji disciplini uporab- nikov cest pa na vsak način lahko prištejemo tudi precejšnji delež uspehov prometne vzgojne in pre- ventivne dejavnosti občinskih, okrajnih komisij in republiške ko- misije za vzgojo in varnost v cest- nem prometu ter mnogih družbe- nih organizacij in šol, ki so tudi vzgajale državljane in jih vselej opozarjale na previdno^ na cesti. Na cesti nisi sam Zadnje domovanje rojaka v starem kraju v nedeljo, 28. maja, smo v Celju na mestnem pokopališču pospre- mili k zadnjemu počitku našega rojaka iz Amerike Petra Jaghra, ki ga je nenadna bolezen, srčna kap, za vedno iztrgala iz sredine glo- boko užaloščenih svojcev in šte- vilnih trpko prizadetih znancev in prijateljev. Rojak Peter Jagher je bil rojen v Piranu v Slovenskem Primorju. Ko mu je bilo štiri leta, so se nje- govi starši, kot mnogi sinovi in hčere slovenske zemlje, odseMi v Združene države, kjer so našli svojo novo domovino. Tudi pokoj- ni Peter Jagher je v novi domovini našel svoj dom, svoje prijatelje in se v potu svojega obraza kot de- lovni človek prebijal skozi tegobe in radosti življenja. Kdo ve koliko- krat se je v njem porodila želja, da bi pogledal v stari kraj, v svo- jo prvotno domovino? To se mu je posrečilo pred dvema letoma. Prišel je v rojstni kraj svoje ma- tere, prepotoval vso Slovenijo. Po- vsod je našel nove prijatelje, ljudi iste krvi in jih vzljubil. S kakšno ljubeznijo se je pod jesen svojega življenja učil materinščine, pri- sluhnil slovenski pesmi. Belo Celje se mu je še zlasti priljubilo, saj je tu tudi našel življenjsko dru-^ žico. Ko se je pred dvema letoma po-' slavljal in s soprogo Marijo od-' hajal nazaj v Pennsylvanijo, nam je ob stisku roke klical »-na svi^ denje«. Ko je letos v starem kraju vzcvetela pomlad, je bil spet med nami. Spet med svojci in prija- telji. To ni bil samo obisk, imel je čvrst namen, da bi se v stari domovini stalno rmselil, da bi jo še bolje spozruil. Toda usoda je terjala drugače. Nenadoma, sredi načrtov in toli- kih želja mu je pretrgala nit živ- ljenja. Namesto toplega družin- skega ognjišča mu je stari kraj zdaj ponudil zadnje domovanje. S takimi besedami se je od po- kojnega rojaka Petra Jaghra ob grobu poslovil prof. Anton Aškerc, predsednik podružnice Izseljeni- ške matice v Celju. Bile pa so to po.slovilne misli vseh številnih znancev in prijateljev, ki so delili žalost z njegovimi najbližjimi. Pokojnemu rojaku Petru Jaghru naj bo lahka domača gruda! KONFERENCA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V MOZIRJU Večja živahnost v nedeljo dopoldan je bila v Mozirjn redna letna konferenca sindikalnega sveta, ki so ji poleg olvog 50 delegatov prisostvovali še tovariš Ck>jmir Melik, član okrajnega .sind. sveta Celje, HIN- KO COP, predsednik ObLO Mo- zirje in drugL Konferenco je ot- voril predsednik občinskega sin- dikalnega sveta Mozirje Stanko PRODNIK, ki je imel ob tej pri- ložnosti referat o bodočih nalo- gah sindikalnifai organizacij. Po- ročilo o delu sind- podružnic in občinskega sind. sveta mozirske občine so dobili delegati že pred- hodno. V preteklem obdobju se je kaza- la razgibanost sindikalnih podruž- nic pri obravnavi delitve dohod- ka, tarifne politike in delovne storilnosti- Medtem ko so v posa- meznih kolektivih (Lesna indu- strija Nazarje) uvedli nagraje- vanje po ekonomskih enotah, je bila pri drugih podružnicah raz- prava še vedno v pretežni meri okrog tarifnih postavk. Sindikalne podružnice so posve- tile posebno skrb organom delav- skega samoupravljanja in je zato tndi narasla kvaliteta njihovega dela, zlasti v večjih in bolje or- ganiziranih podjetjih. Tako ugo- tovitev potrjujejo tudi proizvod- ni in poslovni uspehi, ki so bili do- seženi zadnje leto skoraj v vseh pan<^h gospodarstva- Precej truda je bilo vloženo v to, da se organi delavskega samouprav- ljanja usposobijo za kvalitetnejše upravljanje. O tem pričajo po- datki, ki govorijo, da je bilo opravljenih 44 raznih predavanj preko katerih je šlo 1336 sluša- teljev. Večina članov v organih delavskega samoupravljanja je pokazala v dosedanjem delu do- volj interesa za vsa vprašanja, ki spadajo v njihovo pristojnost. Na- daljnja naloga sindikata pa bo, da bodo člani posvetili vso pozornost decentralizaciji teh organov- V Nazarju so pred nedavnim že iz- volili obratne delavske svete, v drugih večjih podjetjih pa bodo to storili v kratkem- Opravljeno delo, ki so ga opra- vile sindikalne podružnice pa ka- že tudi pomanjkljivosti, ki so se pokazale v še premajhni aktiv- nosti v organih družbenega uprav Ijanja in posameznih političnih organizacijah izven podjetja. Sin- dikalne podružnice so vse prema- lo razpravljale o trošenju prora- čunskih sredstev, ki jih je komu- na uporabljala. Premalo je bilo razprave o družbenem planu ob- čine, čeprav je bila problematika s te strani občinskega sinmdikal- nega sveta nakazana- Sindikalne podružnice so pri svojem delu imele marsikdaj premalo posluha do lastnih stališč, zlasti glede de- litve dohodka, tarifne politike in vprašanj, ki zadevajo standard. Novi obratni prostori Gradbeno podjetje »INGRAD« iz Celja bo v kratkem pričelo z gradnjo novih obratnih prostorov za tovarno usnjarskih in čevljar- skih strojev »KOSTROJ« v Slov. Konjicah- Zemljišče, na katerem bo zgrajena nova tovarniška zgradba, so morali zravnati, zdaj pa urejajo kanalizacijo- Ker bo »KOSTROJ« gradU z lastnimi sredstvif računajo, da se bodo de- la nekoliko zavlekla. Posojilo pa nameravajo najeti kasneje in si- cer za nabavo novih, sodobnih strojev V načrtih za bodoča leta predvidevajo, da bo vrednost nji- hove letne proizvodnje narastla na milijardo in pol dinarjev, kar je skoraj za enkrat toliko kot znaša letošnji proizvodnji plan- Razstava NOB v Mozirju V okviru programa proslav v počastitev 20. obletnice vstaje ju- goslovanskih narodov je Celjski muzej odprl v petek v Mozirju razstavo NOB. V dvorani, kjer je prirejena razstava, je razstavlje- nih nad 600 fotografij, diagramov in raznih dokumentov, ki prika- zujejo partijsko tn delavsko gi- banje na območju celjskega okra- ja pred vojno, partijske in sko- jevske sestanke pred vojno in prve dni nemške okupacije in re- presaiije proti Slovencem. Zelo zanimiv je tisti del razstave, ki prikazuje osvobodilno gibanje na območju celjskega okraja. R^- stavljeni dokumenti in fotografije pričajo o dejavnosti Celjske čete, Savinjske čete in L Štajerskega bataljona ter pohod XIV. divizije na Štajersko. Razstavljeni so tudi dokumenti, ki prikazujejo trplje- nje in mučenje Slovencev v raz- nih taboriščih v Nemčiji. Zadnji del razstave pa prikazuje povojno izgradnjo Jugoslavije. Večji del razstavljenih dokumentov se na- naša na dogodke iz Zgornje Sa- vinjske doUne, zato je za doma- čine še bolj zanimiva, PrirediU jo bodo še v Gornjem Gradu in Sol- čavL Prebivalstvo kaže za razstavo veliko zanimanje in si jo je že prvi dan ogledalo veČ sto ljudi iz Moidrja in okoliških krajev. Raz- stavo si je ogledala tudi šolska mladina iz Mozirja, Nazarja in Lepe njive- Druga številka Občinski odbor SZDL v Slov. Ko- njicah je pred kratkim izda! drugo številko svojega glasila »NOVICE« V njem je objavljenih več člankov iz dela ljudskega odbora, o nadalj- njem razvoju kmetijstva v občini dalje o pers,pektivah razvoja trgo- vine v občini, o delu mladine itd. V posebni rubriki >V1 vprašujete — mi odgovarjamo« je uredniški odbor moral posredovati več odgovorov, ki so jih postavili državljani na razne občinske organe ter podjetja. Ce bo- do tako nadaljevali, lahko pričaku- jemo, da bodo državljani zvedeli za marsikatero zadevo, vodilni funkcio- narji v občini pa bodo tudi na tak način dobili stik z volivci in člani SZDL. L- V. Svečana proslava krvodajalcev v Laškem v nedeljo je pripravil Občinski odbor RK v Laškem svečano pro- slavo, na kateri so odlikovali naj- bolj požrtvovalne darovalce krvi v laški občini. Pred začetkom proslave sta predsednik in tajnik Občinskega odbora RK tov. Rado Miškovič in tov. Venčeslav Jelov- šek položila venec pred spomenik talcev. Svečano proslavo je v gostišču >>Hum-« otvoril tov. Miškovič, nato pa spregovoril o vlogi in p)omenu RK v družbenem življenju ter ne- sebični pomoči darovalcev krvi v laški občini. >»Vi ste tisti,-« je de- jal v svojem govoru, >*ki rešujete človeška življenja. In kaj more človek storiti v^, kot rešiti to- varišu življenje?-« Število krvodajalskih akcij, ki so bile lani na območju laške ob- Proslava d neva .m I a d osti v Laškem Tudi laška mladina se je spom- nila svojega praznika. Kakih se- demdeset mladincev in mladink se je na predvečer 25. maja zbralo na Starem gradu ob kresu, ki so ga pripravili taborniki, da bi do- stojno proslavili Titov rojstni dan in hkrati svoj največji praznik Dan mladosti. Ob ognju so prepevaK slovenske narodne in partizanske pesmi, se spominjali trenutkov iz brigadir- skega življenja ter plesali kola. Tu in tam so taborniki povedali kako >»-tabomiško« ali zaigrali skeč, da je vzdušje postalo še ve- sele j še. čine, pričajo, da so si Laščani prav gotovo zaslužili doslej prejeta pri- znanja, saj je lani poklonilo svojo kri kar 446 krvodajalcev. Za kulturni del te proslave so poskrbeli cicibani iz otroškega vrtca v Laškem, podmladkarji osnovne šole Laško, mladinski in moški pevski zbor ter godba na pihala. - leš. Zakaj smo uvedli »Vaše vrstice" Naši bralci so kmalu osvojili novo rubriko »Vaše vrstice«, ki smo jo pred kratkim uv^li. Osnovni namen, ki smo ga pri tem zasledovali, je bil, da omo- gočimo državljanom prek te tribune obravnavanje nekaterih problemov, ki sicer ne bi našli ustreznega mesta. Pri tem smo mislili predvsem na one proble- me, ki so zadeli kogarkoli in ka- tere je s širšo obravnavo možno rešiti. Razumljivo je, da smo že v začetku računali s tem, da se bodo tu in tam pojavili primeri, ko bo kdo hotel stolpce časopisa izrabiti za osebne namene. Ven- dar je v takih primerih jasno; saj napad nekoga posebno ka- dar so v ozadju osebni intere^ prizadene drugega; da smo dolž- ni tudi nasprotno mnenje obja- viti. To pa hkrati pomeni, da ši- rok krog bralcev le zve resnico in da z^učan kamen na kraju prileti nazaj onemu, ki ga je zlo- namerno zalučal. Tega sicer ne bi zapisali, če bi se prvi primer že ne pripetiL V zadnji številki je tov. Mlakar iz Teharij pisal o nepravilnem ravnanju železni.§ke uslužbenke Marije Orač. Tov. Oračeva je piscu javno odgovorila, ker meni, da je tre- ba pojasniti nekatere bistvene stvari. Takole piše: Packa na papiriu Nikoli nisem maral starih zapiskov. Oni dan mi je bilo posebno pu^to, pa sem začel brskati z radovednim nosom po predalih. Kopica listov je bila tam, urejenih in lepo zloženih. Besede so se vrstile zapored jasno in razločno. Ne, nikjer ni bilo pack, ker so stroji pisali dokaj čisto. Pi- sarniški red pač! Toda, ver- jemite; naletel sem na packe, ki so bile slikovito vidne na tistih pisarniških listih. Pri- sluhnite, pa recite, Če niso bile prave velike packe! .. V podjetju je nekaj va- jencev. Mojster ga je zadnjič pretepel..Grda reč! Kako neki je bilo to! ^No, kje se potikaš tako dolgo! Obrni se brž, lenoba! Jaz ti že poka- žem!« je rjovel možak nad Ivanom, ki je plaho korakal od stroja. Plusk! Zazvenelo ie okrog ušes in fantiču so se udrle solze po licih. Potem se je mojster pritoževal, da se vajenec tako rad skriva in odteguje pogledu, če je le mo- goče. Ce ga potrebuje pri ro- ki, ga mora celo iskati. Se ču- dite temu! Kdo se ne bi akri- val, pa čeprav pod posteljo morda? ... >*IJpravnik ni dovolil de- lavki prostega dne za oprav- ljanje strokovnega izpita.. Smentana reč! Večer za veče- rom je Tilka obračala liste v knjigi in veke so bile težke, kot bi mlinske kamne nave- sili na trepalnice. »-Eh, sploh ne pojdem k izpitu! Tega ne borh nikoli zruila!« je vzdi- hovala in obupavala. »-Toda moram, moram...« In spet je vztrajno napenjala oči, pisala in računala. >*Tovariš uprav- nik, prosim, lahko imam po- jutrišnjem prosto!« In ko jo je začudeno pogledal in je v njegovih ostrih očeh opazila poblisk nevolje, je skoraj v zadregi luidaljevala: >^Veste, strokovni izpit bi rada oprav- ljala! Poziv imam«. >-Pa prav zdaj? Niste mogli drugače urediti!« je odsekano dejal šef. >-Ne, ni mogoče 1« Brr, kar zazeblo me je! »•Delavcem niso nikoli po- vedali, kakšni so uspehi.« »•No, to pa je lepo!« Teh se- stankov pa sem že res sit! Kaj bomo to sklicevali! Gor smo tako že poročali!« je ner- vozno koračil tovariš direktor po pisarni. >*Hm, tiste števil- ke niso bile preverjene,« je dejala administratorka, pri- kupna deklica. »-Ah, dobre so bile! Zdaj še sindikat zahte- va statistične podatke! Kaj pa njih to briga. Pa delavci: figo da razumejo vse te instru- mente, po katerih se izvija podjetje. Nič sestankarstva: samo čas zamujamo!« je od- ločno pribil in naročil črno kavico za pomirjenje. »-Delati, da, delati in skrbeti pa tako moram sam!« ... »-Čudili smo se, da je bi- lo nekaj vsiljenih razprav...« Kaj pa je spet to? »-Prekleto, zdaj bo pa spet občni zbor! Tudi mi bomo morali nekaj poročati! Pravzaprav ne mi: onile, predsednik organizaci- je, Jurek bo moral poročati, da,« je razpredal šef. »-Zad- njič so se nekaj obregnili ob nas. Se Jurek, preklemano, sam je nekaj kritiziral in za- hteval celo nekakšno komisi- jo. Ta bi bila pa dobra, da bi mi še kakšne pedante spravil za vrat! Nič, s fantom se mo- ram pomeniti!« Zaskrbljeno je sklepal prste. »-A, si že tu! Prav! V nedeljo bo občni zbor, ne! Ze imaš poročilo?« Jurek je odkimal. »-Brez skr- bi! Zmenimo se! Takoj bom sklical odbor: ti, jaz, pa njega še pokliči... Trije smo do- volj! Bomo kar tu napisali!« Jurek je presenečeno gledal prijaznega šefa in skoraj one- mel. Na razpravi je bral svo- jo »diskusijo« in vsi so bili presenečeni, ker je pred krat- kim čisto drugače govoril. PA RECITE! NA LEPO NAPISANIH PAPIRJIH SO BI- LE PACKE! POZNATE ČISTILNO SREDSTVO? ALKOHOL NE POMAGA! RECEPTI SO V DELAVSKI ZAVESTI IN ZNANJU. VČASIH JE LE DOBRO PRECITATI ZAPISKE V PREDALIH! Bes čuden nastop Tov. Mlakar je napihnil zgod- bo o otroku, ni pa napisal, da me je otrok zmerjal in da sem ga opozorila, da tega ne dela. Pa pustimo otroka. Mlakar tudi ni povedal od kod njegova jeza in zakaj brutalni napadi name, za- kaj zmerjanja in poe vedno zaseda železniško sta- novanje. 7 njegovo privolitvijo je uprava pred leti dodelila eno so(bo v tem stanovanju meni. Vso je bilo v redu dokler so bile za železniška stanovanja posebno ^rtanarino. Tedaj je on plačeval za vse stanovanje 180 dinarjev, jaz pa sem njemfu plačevala 200 dinarjev. Po točkovanju in uved- bi novih .najemnin je bilo stano- vanje ocenjeno na preko 800 di- narjev. moja soba pa okoli dinarjev. Od trjga časa jo ogojij v .<;trehi. 7 vsomi močmi so so .spravili na- mo. Kor jo soba nrohodna. io bila zanje zadova ^o lažja. Co-lo do to more so 51 i. (vredno jo za- pisati. da tov. Mlakar toea ni omonrl), da so mi zaklonili vra- ta sobe in rih T)Ovr!zali z žico. Tako sodaj hodim v sobo skozi okno. Druge ro^iive zaenkrat ni. dokler mi ne bodo vgradili po- sebna vrata, kar je že sklenjeno. To sem napisala brez kakršne- ga koli napihovanja in tendenc, kratkomalo zato, ker fe tov. Mla- kar smatral za potrebno, da za- devo sproži v javnosti. Ce je že tako, naj javnost ve vso zgodbo. Marija Orač, Teharje 55 Žlebovi iščejo usmiljenje Tov. iu*ednik! Ze nekaj let opažamo, da last- niki hit in tudi hišni sveti pola-' gajo zelo malo pozornosti vzdrže- vanju strešnih žlebov- To občuti- mo ob deževnih dneh, ki jih pa to leto ni malo- Vodni curek je na nekaterih mestih tako močan, da je pešeo primoran stopiti s pločnika na sredino ceste, pa tudi tu večkrat ni varen pred to nevšečnostjo, ki bi znala biti tudi nevarna. Mislim, da k ureditvi naš^ra mesta ne pripomoremo le s cvet- ličnimi lončki na oknih, temv^ da odstranimo tudi te In podobne pomanjkljivosti. D. F.