19* !ZIIAJA vsak četrtek
k®DNlŠTVO IN UPRAVA: tPiJLTr83’ U1ica Valdirivo 36,
sella ^ 60824- Pošt. pred. (ca-• čekn,, ? ale) Trst 43 !• Poštni P1' n.. račun Trst, 13978341
nina plačana v gotovini
N
K
Posamezna številka 1.000 lir
NAROČNINA Letna 35.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 40.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% SETTIMANALE
TRST - ČETRTEK 8. MARCA 1990
LET. XL.
Slovenski volivci in programi
že mesecev pred volitvami se stranke liv • *vno Pripravljajo na srečanje z vo-g Cl' 2a to je predvsem potrebno, da se v 2aSU Poskrbi za vse potrebno. Tu gre zlasti briV°^ne Programe in kandidate. Pred do-S| 111 tednom smo razmišljali o vprašanju ,Y®nskih kandidatov, danes pa bi se ne-Q. lko zaustavili ob volilnih programih; ne j Posameznih in podrobnih programih za šan*Cene okčinske uprave, ampak ob vpra-P’ bolj splošnega značaja. Kakšen naj sPloh slovenski volilni program? Kaj sj111 lahko le-ta pomeni za celotno sloven-0 narodno skupnost?
^ ŽapiSaii smo že, da gre sedaj vsaj v te. 6111 Primeru za volitve v občinske svetla If- °bnovitev torej prvenstvenega orga-je’ je gotovo volivcu najbližji. Občina vj ^^reč v današnji demokratični uredit-Pr k * dejavnik, ki predstavlja osnovne hv .eme eloveka, občana in skupnosti. Uild^e.Hi predstavniki so zato tu prvi glas-ža,' njegovih teženj, pričakovanj in tudi Pr-< ’ ^ demokratični državi je namrpč p ‘v občina tisti izvoljeni organ, ki izraža °bitne težnje državljana in občana, našem primeru pa je zadeva še dru-nosf3 *n ®*rša. Slovenska narodna skup-v v Italiji se vedno aktivno vključene e*nokratično dialektiko in zato zlas'i vl0 finski ravni najbolj čuti to svo:o 8etnl° ot* nekda-i (zinsti °d povojnih let obg S°. Prav občinske uprave in posebej b0jjlrisk* sveti tisti forum, ki je morda naj-tajj0 °bčuten in tudi odmeven. To vel* a na r ^>t?®ebej za izrazito slovenske občine he °riškem in Tržaškem, pa tudi za veli-tov 1e.stne občine, kjer sicer slovenski sve-p0,0.ei oziroma odborniki v manjšinskem nih Z Vendar sodelujejo v samih nolitič-se spet postavlja poje 0 nadvse pomembno vprašanje, k*ko ^slovenskim predstavništvom nasploh!
nili n V Preišnjih razmišljanjih smo orne-pa .vl°go samostojnega slovenskega nastopat S tem *ud* pravega slovenskega kan-blen.a’ bi se radi še pomudili ob pro-pte,u slovenskega programa, ki naj
PvT ',tddnPTrm zhnru Ta ea mora
se
Sl,
volilnemu zboru. Ta ga mora po presoji oceniti in nato spreieti.
SeVed ponticne sile — pri tem imamo v mislih samostojno slovensko stte, t0 — so dolžne že prej pripraviti u-skiinne \°^dne programe, ki naj slovenim' P*vcem prikažejo glavna pričako-m zahteve naše narodne skupnosti.
Hudi zapleti okrog nemške združitve
Ko je že marsikdo mislil, da se bosta j obe Nemčiji zedinili brez prevelikih težav in v razmeroma kratkem času, je razvoj dogodkov zadnje dni pokazal, da vse le ne bo šlo pri tej zgodovinski zadevi tako gladko.
Spet je postalo aktualno vprašanje poljske meje na Odri in Nisi, kot se je bila začrtala ob koncu druge svetovne vojne. Za-hodnonemški kancler Kohl se sploh ni preveč brigal za skrb, ki jo je prvi javno obrazložil poljski ministrski predsednik Ma-zov/iecki. Ta je namreč povsem upravičeno izrazil zaskrbljenost, da se z nemško združitvijo ne bi postavila v dvom meja na Odri in Nisi. Zato je predlagal, naj obe Nemčiji še pred združitvijo skleneta s Poljsko pogodbo o meji, kar bi nato potrdil parlament nove, združene Nemčije. Kohl je predlog poljskega ministrskega predsednika takoj zavrnil, češ da bo o vprašanju meje s Poljsko lahko sklepal le parlament nove, združene nemške države.
Glede na takšna izvajanja je poljska vlada razvila zelo živahno diplomatsko dejavnost in skušala za svoja stališča pridobiti zlasti zahodne zaveznike v drugi svetovni vojni. Ameriški predsednik Bush je
že izjavil, da je poljska meja na Odri in Nisi nedotakljiva, enako stališče je zavzel francoski predsednik Mitterrand. Vlada Velike Britanije pa je že prej kazala dobršno mero nezaupljivosti glede načina, kako se skuša reševati vprašanje združitve obeh nemških držav. Pri tem je zahtevala, da se ji kot državi zmagovalki v drugi svetovni vojni prizna pravica, da enakopravno sodeluje z ostalimi zavezniki, ko bo šlo za ureditev tega kočljivega vprašanja. Prav po zaslugi Velike Britanije je bila zatem izoblikovana formula 2 plus 4, kar pomeni, da bosta o nemškem združevanju najprej razpravljali obe prizadeti nemški državi (zahodna in vzhodna), nato pa vsi »štirje veliki«, in sicer ZDA, SZ, Velika Britanija in Francija.
Poljska še vedno terja soudeležbo na teh pogajanjih, a do zdaj še ni prejela pozitivnega odgovora od nikogar. Zanimivo pa je, da je vprašanje nemške združitve zaostrilo politični položaj v Zahodni Nemčiji, kjer celo grozi kriza vladni koaliciji med krščanskimi demokrati in liberalci. Kancler Kohl je namreč sprožil vprašanje plačila vojne odškodnine Poljski in zašči-
dalje na 2. strani ■
Skrb za Slovence v zamejstvu in zdomstvu
dalje na 2. strani
Znano je, da slovenska ustava predvideva skrb matične države za Slovence v zdomstvu in zamejstvu. Za spoštovanje teh ustavnih določil je do zdaj praviloma skrbela Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije, ki je imela v okviru predsedstva tudi poseben urad. Socialistična zveza delovnega ljudstva je po zadnjih spremembah v Sloveniji postala ena izmed političnih strank, zaradi česar ne more več opravljati dosedanjega dela
O tem kočljivem vprašanju je razpravljalo predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije na seji 22. februarja. Predsedstvo je izoblikovalo svoje stališče glede novonastalega položaja. V imenu republike Slovenije in njenih državljanov morajo odgovornost za stike z izseljenci oziroma slovenskimi državljani v tujini prevzeti pristojni državni organi. Zaradi spremenjene vloge Socialistične zveze delovnega ljudstva bo potrebno poiskati, beremo v poročilu predsedstva skupščine Slovenije, smiselno podobne rešitve tudi za zagotavljanje stalne, v ustavi določene
skrbi republike Slovenije za slovensko narodnost v zamejstvu. Slovenska vlada naj upošteva ta izhodišča pri pripravi zakonske ureditve.
V zvezi s skorajšnjimi volitvami v Sloveniji predsedstvo slovenske skupščine najprej ugotavlja, da zaradi časovne stiske ni bilo mogoče z zakonom zagotoviti pravico slovenskim izseljencem, da bi lahko oddali svoj glas v krajih, kjer bivajo v tujini. Zato predsedstvo poziva vse državljane republike Slovenije, ki so vpisani v volilne imenike v krajih stalnega bivališča v Sloveniji, da letos volijo v domačem kraju, saj volitve sovpadajo z velikonočnimi prazniki, ko veliko delavcev z začasnega dela v tujini pride na krajše počitnice. Predsedstvo poudarja, da ni mogoče zagotoviti, da bi bilo glasovanje opravljeno po pošti ali na diplomatskih predstavništvih v tujini. Predsedstvo predlaga vladi in poziva republiško volilno komisijo, da ukreneta vse, kar je potrebno, da bodo vprašanja izvajanja volilne pravice ustrezno razrešena ob prvi reviziji volilne zakonodaje.
RADIO TRST A
■ NEDELJA, 11. marca, ob: 8.00 Jutranji radijski; dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenske- I ga tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder: »Drevo v oblakih«; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Gla-( sba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; ' 14.10 Satirični kabaret Sergeja Verča in Borisa Kobala; 14.30 V studiu z vami: Sergej Verč; 16.C0 Šport in glasba; 17.45 V studiu z vami; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
19. in zadnji k
■ PONEDEJEK, 12. marca, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in dežslna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Naravoslovje malo drugače; 12.40 Mešani zbor Svoboda iz Zreč; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13 25 Gospodarska problematika; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Igrajmo se skupaj!; 15.10 Ta dom je naš (o ekologiji); 16.00 Simfonični orkester Slovenske filharmonije vodi Marko Munih; pianistka Tatjana Ognjanovič; 17.00 Poročila in kulturna kro- j nika; 17.10 Lev Nikolajevič Tolstoj; »Vojna in mir«; 17.25 »Mladi val« — radio za vas; 19.00 Večerni , radijski dnevnik.
■ TOREK, 13. marca, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Najdaljša pot; 9.40 Prvotni pomen besede kultura; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.40 Akademski pevski zbor Boris Kidrič; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 16.00 Simfonični orkester Slovenske filharmonije vodi Marko Munih; fagotist Vojko Cesar; 16.45 Postni govori; 17.00 Lev Nikolajevič Tolstoj: »Vojna in mir«; 17.25 »Mladi val« — radio za vas; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
V Bologni je v teku 19. vsedržavni kongres italijanske komunistične partije. Trajal bo do sobote, 10. marca. Pred 1100 delegati je glavni tajnik Occhetto prebral v sredo, 7. t.m., svoje poročilo, čemur je sledila razprava. Prvič v zgodovini italijanske komunistične partije se dogaja, da razprava poteka na osnovi treh resolucij, kar pomeni, da se tudi italijanska komunistična partija, po zgledu ostalih italijanskih strank, zdaj deli na struje. Toda tokrat gre za nekaj globljega; politični tajnik Occhetto in njegovi sodelavci, ki so podpisniki prve resolucije, se zavzemajo za ustanovitev nove politične organizacije in zato predlagajo naj se skliče nekakšen u-stanovni občni zbor nove politične formacije. O vsebini treh resolucij so razpravljali in glasovali po posameznih sekcijah komunistične stranke po vsej državi. Izkazalo se je, da podpira prvo resolucijo skoraj 66 odstotkov članov komunistične partije, za drugo resolucijo je nekaj manj krt 31 odstotkov članov, za tretjo pa 3,4 odstotka članov.
odgovoriti negativno. Po 19. kongresu ^ sklican 20. kongres, ki bo moral v primer kc
zmage pristašev prve resolucije potrdith p£
■ SREDA, 14. marca, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Zdravniška posvetovalnica; 12.40 Mešani zbor France P e-šeren; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Črno na belem«; 14.30 Na goriškem valu; 16.00 Sopranistka Olga Gracelj in harfistka Jasna Corrado Merlak v našem studiu; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Lev Nikolajevič Tolstoj: »Vojna in mir«; 17.25 »Mladi val« — radio za vas; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ ČETRTEK, 15. marca, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.40 »Oj, vojna moja, vojna kruta«; 10 00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Pomembni dogodki našega stoletja; 12.40 Mešani zbor Angel Besednjak iz Maribora; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15.10 Četrtkova srečanja: Rezija T9; 16.00 Mednarodno zborovsko tekmovanje v Spitta-lu; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Lev Nikolajevič Tolstoj: »Vojna in mir«; 17.25 »Mladi val« — radio za vas; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PETEK, 16. marca, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika: 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.40 Mešani zbor Svoboda iz Šoštanja; 14.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Narišimo pravljico!«; 14.30 Od Milj do Devina; 15.10 Kulturni dogodki; 16.00 Mladi evropski izvajalci v palači Labia v Benetkah; 16.45 Postni govori; 17.00 Poroč.la in kulturna kronika; 17.10 Lev Nikolajevič Tolstoj: »Vojna in mir«; 17.25 »Mladi val« — radio za vas; 19.R) Večerni radijski dnevnik.
Druga resolucija se zavzema za »resnično prenovo italijanske komunistične partije in italijanske levice«. To resoluciio sta med drugimi podpisala bivši politični tajnik Natta in bivši predsednik poslanske zbornice Ingrao. Tretja resolucija se zavzema »za socialistično demokracijo v Evropi«, ni en glavni oblikovalec pa je senator Cossutta.
Prva resolucija lahko računa na podporo 678 delegatov, druga resolucija na pod-podo 254 delegatov, tretja resolucija pa na podporo le petih delegatov.
Razvejanost znotraj komunistične partije je imela posledice tudi med njenim slovenskim članstvom na Tržaškem in Goriškem. Za resolucijo političnega tajnika Occhetta so se med drugimi izjavili deželna svetovalca Budin in Bratina ter bivši poslanec Škerk. Za resolucijo bivšega političnega tajnika Natte sta se med drugimi izrekla senator Spetič in bivša senatorka Jelka Gerbec, medtem ko se je Jure Can-ciani izrekel za resolucijo senatorja Cos-sutte.
Marsikdo se sprašuje, ali bo 19. kongres zadnji kongres komunistične partije Italije. Na to vprašanje pa je treba za zdaj
bire z ustanovnega občnega zbora. Ta gres utegne sovpadati s 70. obletnico usj je novitve italijanske komunistične partije' ^ je nastala, kot znano, v Genovi 21. jani^ tu ja leta 1921.	te
Slovenski volivci..«
čl
tr
ni
B nadaljevanje iz strani 1
To še posebej danes, ko se v Rimu bl boj na vladni, in upamo, v najkrajšem c sil, tudi na parlamentarni ravni za našo * konsko zaščito. V tem duhu in v tej P£ spektivi bodo morali predvsem volilni Pr grami slovenske stranke najti primerne G' govore in predloge, saj bodo kasneje rrS občinske uprave tiste, ki bodo imele šld je in platno pri krojenju naših man’8'1 skih pravic — kot jih bo določal, uoaF' izboljšan zakonski osnutek v parlament' Slovenski volilni programi naj Hf vsekakor pristno ogledalo naših narodn' kulturnih, gospodarskih in socialnih teže" V njih se bodo morali tudi pripoznati $ ši kandidati, saj bodo oni tisti, ki jih bt>(‘ nato kot izvoljeni predstavniki iznašali, govarjali in po možnosti tudi uresničeva Zato je na odgovornih dejavnikih že zda da na vse to pomislijo in primerno začrta! slovenski volilni boj za majske upra'1’ volitve.
a. b-
IZRAEL ŠE VEDNO OMAHUJE
Izraelsko vodstvo še ni sprejelo skrf nega stališča o ameriških mirovnih pTe< logih za Bližnji vzhod. Laburisti so zabt1 vali, naj bi vlada čimprej odgovorila aPjf riškemu zunanjemu ministru Bakerju de izraelsko palestinskih razgovorov o ^ sedenih ozemljih in o volitvah na njih. * govore naj bi imeli v Kairu. O tem so T* pravljali ministrski predsednik Shamir 1 obrambni minister Rabin za stranko LikJ ter podpredsednik vlade Peres in zunaj minister Arens za laburiste. Stranka J kud, ki preživlja hude notranje polemik je zahtevala odložitev razprave.
Hudi zapleti okrog nemške...
■ SOBTA, 17. marca, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.40 »Sreča je kakor sonce: kadar je najlepše, zatone«; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Simfonični orkester RTV Ljubljana vodi Anton Nanut, violinist Leonidas Kavakos; 11.45 Črnske duhovne pesmi 12.00 Življenje onkraj življenja; 12.40 Mešjni komorni zbor iz Celja; 13.00 Opoldanski rad jski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Oddaja iz Benečije, Rrzijt in Kanalske doline; 16.00 Zabavno kulturna oddaja (Peter Cvelbar); 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Sobotno popoldne (2. del); 18.00 Ciril Kosmač: »Prazna ptičnica«; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
Sl nadaljevanje s 1. strani	!
te nemške manjšine na Poljskem. Dejal je, da ne gre samo za mejo na Odri in Nisi, temveč tudi za poljsko odpoved zahteve po vojni odškodnini in za priznanje pravic pripadnikom nemške manjšine na PoP-skem. Tu namreč živi kakih 700 tisoč Nemcev.
Vprašanje seveda ni tako preprosto, kot se zdi na prvi pogled. V Bonnu pravijo, da je ob koncu druge svetovne vojne zapustilo svoje rojstne kraje sedem milijonov Nemcev, njihovo ozemlje so d°lro zasedli Sovjeti, delno pa Poljaki. Po drugi strani drži, da se vojna odškodnina tiče 13 milijonov Poljakov, ki so tako ali drugače imeli škodo od nacističnega okupatorja.,
Sedanji Poljski pa bi odškodnina predstf' Ijala veliko pomoč v razdejanem g°sfl darstvu. Kohl očitno računa na poslej, in učinke na bližnjih volitvah, na katej
utegnejo begunci ali njihovi potomci
S
sovati za skrajno desnico in ne za Koh1°v Krščansko demokracijo. Liberalci, ki s o vladi skupaj s krščanskimi demokr^ predvsem očitajo Kohlu, da bo njeg0 stališče gotovo upočasnilo proces nern^‘ ga združevanja, zaradi česar so zagrozi^ krizo v vladni koaliciji. Odločno nroti lu in njegovi politiki so socialdemokT0;
ki so napovedali vložitev formalnega p
loga v parlamentu, naj Bonn sklene P‘
godbo o poljski meji še pred zedinjenj6 obeh Nemčij.
2agate našega jezika
usluga ali storitev?
Naš jezik ni šele od včeraj ali od danes, kntT^ -*ma ze ^eP° preteklost. Pred več , 0a leti je bil zapisan, pred 450 leti pa ^di tiskan.
ie	Ge	katera reč naša, mar ni	to naš
ta	v	^	moramo Uiti zadovoljni,	da lah-
tu,s d’Uim° zanj, da ga negujemo, a da se t , 1 uorimo za njegov obstoj, posebno na čin	tleh-	Dandanes pa ni dovolj, da
tr k	. zna sv°j jezik za »domačo	rabo«,
e	a	je	znati tudi brati in pisati,	to po-
eru predvsem pravilno pisati. al' k včasih poslušam kaka predavanja 1 ! derem uradne dopise, me kar srh spre-(jaav.a- Koliko je takih, ki bi o njih dejali, p vntso nič kaj pravilni. Glede jezika smo si jSlovenci zelo občutljivi, posebno v po-gpi PU desetletjih, ko je naš jezik dose-kih razvojno stopnjo, da ga brez vsa-te • pIadržkov uvrščamo med bogate, razvija ln> kot temu pravijo, »kultivirane jezi-sk k ^ *em Pa ae ne pomeni, da je vsaka r° za njegov nadaljnji razvoj in natanč-°st odveč in se je mogoče zadovoljiti s T’kar je bilo doslej doseženo!?
. Raba besede usluga se je v zadnjih eh, treh desetletjih tako razširila, da je ujenim osnovnim pomenom v precejš-]eui nasprotju.
k . Pravilni slovenski rabi je usluga ne-. 1> kar »storimo komu v korist ali kot rQaz naklonjenosti, pozornosti in za kate-K Se Pač ne pričakuje ali se noče plačila«: siQ] boš plačeval, saj sem ti naredil le u-Ugo!' Uslužen človek je tisti, ki je pri-p0av^jen delati usluge. Njegova lepa last-Uq je torej uslužnost. Na uslugo sem , A slišimo še kdaj, vendar z drugačnim *abšalnim) pomenskim odtenkom, p Kaj pa beseda storitevl Vsaka storitev, Sebno v današnjih časih, je plačana in st s.tem ločuje od usluge. Torej obrtniške br°tr^ae m ne obrtniške usluge\ Kateri 0-g nik vam je še kdaj kaj naredil zastonj? ančne storitve vseh vrst, itd. Beseda sto-se torej uporablja za poklicno opra-Pori’ ^ naročeno in potem tudi plačano.
Ujetje opravlja posebne storitve. Cene činI'ifGU so se ze^° Povišale. Gostinske, ob-„e sue, obrtne, poštne, prevozniške in dru-S'°ritve so v naši občini zelo poceni.
VELIKA BRITANIJA Ipt AFRIŠKI KONGRES
ga britanska ministrska predsednica Mariih' Thatcher se je baje odločila za po-na c.n° in gospodarsko podporo Afriškemu pp/pUcilnemu kongresu v Južnoafriški re-Pik Tako vsaj piše konservativni ted-kQp *Ntail on Sunday«. Afriški nacionalni ]* 6**, katerega zgodovinski voditelj bod ie Prišel pred kratkim na svo-Rrit° P° sKoraj 30 letih zapora, je v Veliki stič3ni^ doslej uradno veljal za terori-Poč110 0rSanizacij°- Mandela bo za Veliko np v Londonu, kjer ga bo sprejela tudi lsfrska predsednica.
bi jh^^trski predsednik Andreotti se mu-Pi .a ll-dnevnem obisku v Severni in Juž-skal t^s0r7Ui- Poleg Združenih držav bo obi-se p ble, Argentino in Brazilijo. V Rim 0 vrnil 16. marca.
Demokratizacija in lotizacija
»Odpiranju v pluralizem da, strankarski lotizaciji ne.« Tako se v strnjeni obliki glasi odgovor, ki ga vodstvo Slovenske kulturno-gospodarske zveze v tem času daje vsem, ki se bodisi zunaj kot znotraj ni e oglašajo z zahtevami po demokratizaciji oziroma po pluralističnem odpiranju skupnih slovenskih ustanov in organizacij v Italiji.
Odgovor je na prvi pogled neoporečen, saj se zavzema za nekaj, kar vsi takoj občutimo kot pozitivno, zavrača pa tisto, do česar imamo navadno že vnaprej odklonilen odnos. Toda že vsaka zdrava pamet ve, da se pri ocenjevanju sleherne stvari ni dobro zadovoljiti s prvim vtisom, zato najbrž ne bo odveč, če tudi v tem primeru vsaj malo pobrskamo pod površje. Na tak način bomo verjetno tudi nekoliko bolje razumeli zahteve po demokratizaciji in odgovor SKGZ nanje, kakor tudi, kje teče meja med odpiranjem v pluralizem in strankarsko lotizacijo.
Pod izrazom »strankarska lotizacija« navadno razumemo podeljevanje služb in položajev ne po vrednosti kandidatov, ampak na osnovi njihove strankarske pripadnosti, pri čemer velja pravilo, da ima vsaka stranka »pravico« zasesti toliko mest, kolikor znaša njena volilna teža. To je o-čitno grda stvar, saj ni mogoče sprejemati, da bi nekdo postal, recimo, profesor, bolnišniški zdravnik ali občinski živino-zdravnik zgolj zaradi svoje strankarske pripadnosti, in ne na osnovi svojih strokovnih sposobnosti in zaslug. Gre za resnično degeneracijo strankarstva in vodstvo SKGZ ima brez dvoma prav, da ne pristaja na takšno logiko »odpiranja v pluralizem«. (Morebiti se bo kdo ob tem vprašal, ali je SKGZ vedno tudi tako mislila in predvsem delala, a to je drugo vprašanje, ki ga tu nima smisla razpredati.)
Če je vse to res, pa bi bilo hudo preura-njeno sklepati, da je sploh vsako razdeljevanje mest po strankarskem ključu nespravljivo s pluralizmom v pravem (in plemenitem) pomenu. Vzemimo primer upravljanja oziroma nadzorovanja javnih ustanov in podjetij, kot bi npr. lahko bila državna radio-televizija. V tem primeru ne
bi bilo prav, da bi se ozirali zgolj na strokovno usposobljenost in ne tudi na predstavniško težo upraviteljev oziroma nadzo-rovalcev, saj bi sicer morali predpostavljati, da imajo nekateri državljani nad skupno oziroma javno lastnino posebne pravice. Nekaj podobnega bi morali očitno upoštevati tudi, kadar govorimo o slovenskih ustanovah in organizacijah v Italiji, ki po svojem izvoru, naravi in funkciji ne pripadajo kateremu koli zasebniku ali zasebni skupini, pač pa iz vseh teh ozirov dejansko pripadajo celotni naši narodnostni skupnosti. In takih ustanov in organizacij je v okviru SKGZ oziroma pod njenim 0-kriljem precej.
Toda SKGZ s poudarjanjem svoje »nestrankarske« in celo »nadstrankarske« strukture ter svoje »vseslovenske« vloge očitno kaže tudi jasne ambicije, da bi zastopala Slovence v Italiji, celo vse Slovence. Če bi vzela te svoje ambicije zares, potem pa bi se vsaj v nekem smislu ne smela upirati logiki »lotizacije«, vsaj v kolikor bi to pomenilo porazdeljevanje njenih vodstvenih (predstavniških) mest na osnovi (predstavniške) teže posameznih komponent naše narodne skupnosti. Če bi tega ne sprejemala, češ da se je v nasprotju z logiko »lotizacije« treba ozirati na strokovnost itd., potem bi v resnici šla celo proti »pluralističnemu odpiranju«, ki ga sicer sama proglaša za pravilnega in potrebnega.
Seveda bi bilo v teh primerih bolje govoriti o »demokratizaciji« kot pa o »lotizaciji«, toda prav je vedeti, da je včasih j obsojanje »strankarske lotizacije« vse prej kot v skladu z »odpiranjem v pluralizem«.
M. B.
Predsednik vlade Andreotti je odgovoril na pismo, ki mu ga je bil poslal deželni tajnik Slovenske skupnosti Ivo Jevni-kar v zvezi z vladnim zakonskim osnutkom za zaščito slovenske manjšine. Vsebina An-dreottijevega odgovora bo predmet razprave na prihodnji seji deželnega tajništva Ssk.
PROSTOR MLADIH
Bliža se pomemben
V prostorih Slovenske skupnosti v Trstu je bila v soboto, 3. marca, predstavitvena tiskovna konferenca letnega seminarja Mladine evropskih narodnostnih skupnosti (MENS) 1990, ki bo potekal v Trstu in Gorici od 7. do 13. aprila. Srečanje so vodili predsednik MENSa Julius Miihlog-ger iz Južne Tirolske, tajnik Steen Roar Hillebrecht, pripadnik danske manjšine v ZR Nemčiji, ter podpredsednika Duri De-noth (Retoroman) in Tržačan Peter Rustja.
Predstavniki pomembne mednarodne mladinske organizacije so se na srečanju s predstavniki tiska pogovarjali o naj novejših dogajanjih na vzhodu Evrope, svojo pozornost pa so posvetili tudi pomembni in obetavni letnici 1992, ko naj bi prišlo do dejanske združitve evropskih držav. Pri
teh zgodovinskih spremembah hočejo imeti tudi manjšine svojo vlogo.
Letošnjega seminarja MENS se bo udeležilo okrog 80 predstavnikov 13 manjšin iz vzhodne Evrope. Srečanje bo posvečeno samostojnemu političnemu organiziranju narodnostnih manjšin. V bogati program tega enotedenskega srečanja so vključena razna predavanja, okrogle mize ter dva celodnevna izleta po etničnem prostoru Slovencev v Italiji in matični domovini ter srečanje z mladinskimi predstavniki strank v Sloveniji. Delovanje organizacije MENS temelji na osnovi ohranjevanja jezika in kulture ter spoštovanja pravic evropskih narodnostnih skupnosti. Zato ta organiza-icija podpira delovanje Združenih narodov !	dalje	na	7. strani ■
SVETOVALEC Ssk BREZIGAR:
GAMBASSINI NIMA
RESNIH ARGUMENTOV
»V političnem pogledu je zelo važno, da je deželna vlada potrdila svoje odločno nasprotovanje vsakemu preštevanju slovenske manišine, kot se je bila obvezala svoj čas politična večina v deželi.«
Tako je dejal deželni svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar o odgovoru predsednika deželne vlade Biasuttija na interpelacijo svetovalca Gambassinija. Brezigar je še posebej podčrtal pomen Biasut-tijevih izvajanj, kako je namreč po vesti prepričan, da je treba posameznika (kot pripadnika neke skupnosti), v vsakem primeru zaščititi, ne glede na število ali na velikost etnične ali kulturne skupnosti, kateri pripada ali se k njej priznava«.
Brezigar je dalje poudaril, da se popolnoma strinja z Biasuttijevim mnenjem, da se lahko uresniči popolna in učinkovita zaščita, četudi ni natančno znano število pripadnikov manjšine. To je med drugim naloga zakonodajalca: parlament je dolžan sestaviti zaščitni zakon, ki bo dejansko zaščitil manjšino in ne zmanjšal ali odpravil že obstoječih norm, sklicuioč se pri tem na preštevanja, kajti ta, zlasti v neenakih situacijah, ne morejo natančno ugotoviti števila pripadnikov narodne manjšine.
Če svetovalec Gambassini vztraja samo pri tem aspektu problematike, je njegovo ravnanje dokaz, da nima resnih argumentov za razpravo o zaščitni zakonodaji. Če vztrajaš na zahtevi po preštevanju in hkrati ne navedeš njegovega smotra, pomeni, da a priori zavračaš vsakršno soočenje o vsebini Maccanicovega osnutka, ki pa ga je treba v resnici resno vrouriti m s katerim se je treba tudi soočati, da spoznaš, ali vladni zakonski osnutek, vsai v tržaški pokrajini, kaj dodaja oz. odvzema del pravic, ki jih predvideva Londonski memorandum in ki jih potrjuje osimska pogodba.
KONVERTIT V DSI V TRSTU
V Društvu slovenskih izobražencev so imeli v ponedeljek, 5. t.m., v gosteh profesorja Ivana Mešička iz Maribora, avtorja kniige z naslovom »Temelji humanistične etike«. Večer se je sicer pričel s predstavitvijo razstave risb staroste naših um°t-nikov Milka Bambiča. Gre za prodajno razstavo, katere izkupiček je namemen skladu Mitja Čuk za izgradnio novega doma za prizadete otroke. O slikarju ie nekaj besed spregovoril grafik Edi Ženah
Profesor Alojz Rebula je nato s kratkim uvodom predstavil slavista Ivana Mešička. Njegova knjiga o humanistični etiki je izšla pri Duštvu 2000, avtor pa io ie moral izdati v samozaložbi, ker politični trenutek v Sloveniji takrat še ni bil znT za njeno vsebino. Profesor Mešiček na 300 straneh svojega dela razkriva svojo notra-nio duhovno odisejado, ko piše o tem, kako je iz ateista zrasel v vernega človeka Avtor obenem v svojem delu navaja nekaj podatkov o krščanstvu na Slovenskem od pokristjanjenja do danes in razglablia o odnosu med Cerkvijo kot inštitucijo in klasiki marksizma. Delo »Temelji humanistične etike« je dejansko esejističen izziv k razmišljanju.
Večer slovenske pesmi v počastitev Ubalda Vrabca
V Finžgarjevem domu na Opčinah je v nedeljo, 4. t.m., vladalo praznično vzdušje. Domači mešani pevski zbor »Sveti Jernej« je ob dnevu slovenske kulture priredil deseti »Večer slovenske pesmi«. Prirediteljem je treba priznati, da so v tej desetletni dobi ostali zvesti osnovni zamisli in so znali predstaviti domače besedne in glasbene ustvarjalce.
Nedeljski večer so posvetili branju odlomkov iz zbirke novel »Ob kresu življenja« Zore Tavčar-Rebula in skladatelju U-baldu Vrabcu ob njegovi 85-letnici rojstva.
Pri tem so se mu tudi zahvalili za vse k je naredil za openski cerkveni zbor.
Na proslavi sta sodelovala Mladih zbor in Dekliška skupina mladinskega Pe skega zbora »Vesela pomlad«. Zbora s pod vodstvom Franca Pohajača zapela f tri pesmi. Med temi je dekliški zbor z3p‘ tudi Vrabčevo skladbo »Doma«. Kot je P, vedala gospa Nataša Sosič Fabjan, ki • povezovala ves spored, dekleta mladinsk ga pevskega zbora postavljajo temelje 11 vemu dekliškemu zboru.
dalje na 7. strani
METAN»ZACT.!A V DEVINSKO-
NABREŽINSKI OBČINI
Na sedežu Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v Trstu je bila 2. t m. tiskovna konferenca, na kateri so predstavili skunno nobudo Sekciie za obrtništvo uri Gospodarskem združeniu ter babi anske Zveze obrtnikov iz Trsta za ustanovitev strokovno usposobljene službe, ki bi ji bila poverjena naloga, da izvede napeljave za metanizacijo v devinsko-nabre-žinski občini.
O tej pomembni pobudi, ki pomeni veliko pridobitev za obrtnike v tržaški po-kraiini, so spregovorili predsednik italijanske Zveze obrtnikov Ret, predsednik Sekcije za obrtništvo pri Deželnem gospodarskem združenju Andolšek. glavni ravnatelj občinskega podjetja ACEGA inženir Romano, predsednik nabrežinske Kmečke in obrtne hranilnice in posoiilnice Zidarič ter devinsko-nabrežinski župan Bojan Brezigar, ki je pozitivno ocenil skupno pobudo slovenske in italijanske obrtniške zveze ter olajšave, ki jih omogoča posameznikom nabrežinska hranilnica za uresničitev plinske napeljave. Skliceval se je na poročilo glavnega ravnatelja podjetja ACEGA, ki je zagotovil, da so pripravljalna dela že stekla. Brezigar je napovedal, da bo za prihodnjo zimo uresničena plinska napeljava v Vižovljah, Sesljanu in Naselju svetega Mavra. V Nabrežini, Devinu in Ribiškem naselju pa bo napeljava metana mogoča v naslednjem petletju.
NOV SEDEŽ ZA ŠPORTNO
DRUŠTVO GRMADA HOBLES
V osnovni šoli v Mashinjah je bil3, petek, 2. t.m., slovesnost, med katero . Športno društvo Grmada Hobles prevZ^ novi sedež in obenem predstavilo javno5 novoustanovljeni jamarski odsek.
Predsednik društva Pavel Ferluga je ' vodoma pozdravil občinstvo in goste kratko orisal delovanje društva. Izrazil prenričanie. da bo novi sedež v prostor osnovne šole v Mavhiniah. kier že neb let ni pouka, omogočil boljše delovali društva. Sledila je predstavitev jamarsb ga odseka. O njem sta spregovorila Fr3f Fabec in Igor Gabrovec, Tomaž Fabec f ie njuna izvajanja dopolnil s nredvaiani^ diapozitivov. V imenu Združenja slovd skih športnih društev je ŠD Grmada H° les čestital Jurii Kufersin. v imenu špoj nega društva Mladina iz Križa pa EnP' Bogateč.
Člane društva in ostalo občinstvo J nato nagovoril devinsko-nabrežinski žup3 Bojan Brezigar. Med drugim je poudaP
da se občinska uprava zavzema za to, bi dobila vsa društva svoje sedeže in
ie ŠD Grmada Hobles že peto slovenj društvo, ki je dobilo primeren prostor, W lahko deluje. Veliko zadovoljstvo je z‘ pan izrazil ob dejstvu, da se bo druŠg odslej ukvarjalo tudi z jamarstvom, saj .1 prav, je dejal, da se z raziskovanjem j vrednotenjem Krasa ukvarjajo tudi 1 predvsem Kraševci.
20-letnica »Slovenskega šopka«
v
sta se še Romilda Tul v imenu mater ne daniih mladih pevcev in Danijel Novak imenu očetov sedanjih članov otroške s,n! pine. Nadalje se je zvrstila kopica usta); in nisnih čestitk nekdaniih pevcev * pevk, drugih zborov in uhanov. Vel1’'' priznanje je izrekel predsednik Zveze kvenih pevskih zborov Zorko Harej. V 'j ži so pripravili razstavo, ki dokument’1 20-letno pot Slovenskega šooka. izšla na tudi prijetna brošura s podatki in slika111, ki ima naslov »Otroški nevski zbor SloV* ski šopek 1970-1990«. Ljudje se ob ko$c
V srenjski hiši v Mačkoljah je bila v nedeljo, 4. t. m., slovesna in prisrčna ter izredno dobro obiskana prireditev ob 20 letnici otroškega pevskega zbora »Slovanski šonek«. Sredi dvorane so udeležence naiorei presenetile s svoiim pevskim pozdravom članice Dekliškega zbora »Slovenski šopek«, nato so nastopili otroci pod vodstvom ustanoviteljice Ljube Smotlak ki še naprei z navdušenjem vodi obe pevski sku-1 nini. Otroci so peli ali brez snremliave ali ob harmoniki, klavirju ali kitarah. Vmes so znova nastopila dekleta, ki so čisto ob koncu z vso dvorano zapela himno otroškega zbora Slovenska zemlja in pa Pre-mrlovo Zdravico.	I
Slavnostni govor je imela Anica Tul. ki je govorila v imenu mater otrok, ki sodelujejo pri Slovenskem šopku. Oglasila pa
kar niso mogli raziti, tako da se je sre' nje med sedanjimi in nekdanjimi pevci h njihovimi svojci in prijatelji zavleklo pozne ure. Najmlajši pa so bili seveda f' sebno navdušeni, ko so jim na koncu stopa darovali dve orjaški torti.
Sak OPRAVILA ANALIZO VLADNEGA OSNUTKA
Ca ^venska skupnost je v soboto, 3. mar-’ ,na celodnevnem skupnem zasedaniu 0l_ega deželnega tajništva in pravne ko-li S1J® v Nabrežini dovršila podrobno ana-v jfV1.a^ne§a osnutka za zaščito Slovencev | ahji. Odobrila je vrsto popravkov in nSsr^n^’ ^ Jll1 je predlagala pravna ko-
„ S svojimi temeljnimi ocenami vladne^ ^ osnutka je Slovenska skuonost pred o-| D	italijanskega	zunanjega	ministra
Michelisa v Beogradu ponovno sezna- j jugoslovanskega zveznega ministra
vorih
Sindikat slovenske šole v Gorici je razpravljal o predvpisih
nila
Bud
jmira Lončarja s prošnjo, naj v razso-2 gostom poudari zahteve slovenske
manjšine.
Obisk iz Slovenije
žpi ^ Petek- 9. marca, bo v gosteh uri de-0e Pp111 vodstvu Slovenske skupnosti dele-^ ClJa Socialistične zveze Slovenije pod ^ . tvom predsednika Jožeta Smoleta. Tra-zjC10_nalno srečanje bo tokrat posvečeno asti razgovorom o vladnem osnutku /a Sclto Slovencev v Italiji, upravno-polibč-■ emu položaju v Furlaniji-Julijski krajini g Pa stanju v Sloveniji in Jugoslaviji, j ečanje bo v celoti v videmski pokrajini, sicer v Čedadu in v Kanalski dolini, ,j° Maccanicov osnutek povsem izldju-
Nedolgo od tega je potekel rok za pred-| vpis v vrtce, osnovne, nižje in višje šole.! Čeprav predvpisi niso dokončni in bo še lahko prišlo do sprememb, vendar nam da-1 jejo splošno sliko števila vpisanih v prihodnjem šolskem letu.
Na zadnji seji SSŠ — Tajništvo Gorica — se je razpravljalo o zgoraj omenjeni problematiki, predvsem na podlagi številk.
Se razveseljivi so predvpisi v slovenske vrtce; prvi razredi osnovnih šol so nekako kriti, razen Ronk, kjer ni niti enega vpisanega; glede osnovnih šol v Gorici bo nujno poskrbeti za prevoz dijakov iz juž- j nega dela mesta, saj bomo drugače izgubili
cu.ie
2 zaščitenih področij.
počastili so ljubko šorli
te ^avistično društvo iz Trsta in Gorice j J" Soriški Kulturni dom sta v četrtek, 1. Za v V mab dvorani doma priredila lepo, jj. toženo slovesnost v počastitev 80-let-stv6 Pesnice Ljubke Šorli. Številno občm-kj 0 je pričalo o priljubljenosti in ugledu, JU uživa pesnica med našim ljudstvom.
• Večer sta uvedli flavtistka Sanja Ferlan Q recitatorka Alenka Florentin. V imenu v ??uizat°rjev pa je slavljenki na začetku scila gospa Nada Sancin.
Slavnostni govornik na četrtkovem ve-Ce^ ^ moral biti akademik, profesor Fran-Bernik, vendar je bil zaradi bolezni od-v eri- Njegov priložnostni govor z naslo-p.11} »Tradicija in naš čas — ob 80-letnici .'Ubke Šorli« je prebral gledališki igralec ^.Uesnik Aleksij Pregare. V svoiem raz-ZVo nju Bernik predstavil žlahtnost pr?.stobe tradiciii tako v vsebini kot s+ilnih li le.mih- ki izžareva iz poezije Ljubke Šor-lie .Etično in jasno je strnil njeno živ-rjl tsko usodo in pesniški svet ter pouda-S| ’ ua smemo Šorlijevo uvrščati v sam vrh enske sonetne poeziie. če ne kar m si. glasiti za prvo sonetistko med slovenji pesnicami.
VQ,^edil je razgovor s pesnico, ki ga ie p Predsednik Slavističnega društva Ja-seri Vae- Slavljenka je občinstvu dobe-Velv 0<^PNa srce. Govorila je prenros+o n stvareb- o vrednotah in vzgibih, Ju Zen h ujej° niene pesmi. Vero in ljubečem n s^ovensLega naroda je postavila za Vse sv°jega pesniškega ustvarjanja. Iz baz^f’ ^ar P°vebala, pa se je jasno po-berp n-iena živlienjska drža, ki io v neto« ,SluNlu odražajo pokončnost in zavze-st delavnost. je J^Nsluhniti izboru pesmi Ljubke Šorli ver?Uo 2ato še posebej lep dogodek. N'eni °blik-S° v stmjeni in zato bolj neposredni 1 sPremenili večer v pravi praznik.
TUDI V NOVI GORICI
PROTI RAZŠIRITVI MEJNEGA PASU .
Tudi novogoriška občinska skupščina! odločno zavrača predlog, naj bi se mejni pas razširil od sedanjih 100 na tisoč metrov. Skupščina v Novi Gorici, kot že prpj tista v Kopru, zahteva od predsednika zvezne vlade, naj poskrbi, da se predlog umakne z dnevnega reda. Skupščina ugotavlja, da bi priznanje večjih pristojnosti vojaški oblasti utegnila imeti hude in morda celo nepopravljive posledice v odnos;h s sosedno državo, od česar bi imelo veliko škodo predvsem prebivalstvo ob meji.
Odobritev takega predloga bi bila tudi
v kričečem nasprotju s temeljnimi smernicami jugoslovanske zunanje politike in bi škodovala prizadevanjem Jugoslavije in še zlasti Slovenije za vključevanje v Evropo. V posebnem dokumentu novogoriška
SKPD »Mirko Filej« v Gorici vabi na
ORGELSKI KONCERT
ki ga bo imel prof. Hubert Bergant v go-riški stolnici v sredo, 14. marca, ob 20.30.
skupščina poziva slovenske delegate v zvezni skupščini v Beogradu, naj naredijo vse, kar je v njihovi moči, da se predlog črta z dnevnega reda. Ce pa bodo slovenski delegati preglasovani, naj sprožijo postopek, ki ga predvideva zvezna ustava, ko so ogroženi temeljni interesi ene izmed republik v Jugoslaviji.	I
eno od dveh mestnih slovenskih osnovnih šol (starši namreč vpišejo otroka v najbližjo šolo). V prvi razred Nižje srednje šole I. Trinko se je zaenkrat vpisalo 54 dijakov, od katerih 9 v oddeljene razrede v Doberdobu. Letošnji maturanti so se odločili za nadaljnji študij na Trgovskem zavodu I. Cankar in na Tehničnem trgovskem zavodu Ž. Zois, skromni pa so predvpisi na ostalih zavodih. Kar 17 dijakov misli po opravljeni nižješolski diplomi obiskovati razne italijanske poklicne tečaje, precej dijakov se je vpisalo na razne italijanske šole, kar enajst dijakov pa je za enkrat neodločenih. Sicer se bodoči višješolec odloča samostojno o nadaljnjem študiju, po svojih nagnjenjih in sposobnostih, vendm ne smemo niti pozabiti na perspektive, ki jih nudi določena šola in ne moremo mimo zahtev in potreb naše skupnosti. V tem smislu bodo odborniki sindikata stopili v stik s starši in dijaki glede morebitne u-smeritve oziroma predvpisa še neodločenih za nadaljevanje študija. Tistim dijakom pa, ki mislijo na tečaje in poklicno izobraževanje, bo nudil razne možnosti Deželni zavod za poklicno izobraževanje.
Na seji, ki jo je vodil predsednik L. Devetak, je bil prisoten tudi zvesti sodelavec SSŠ D. Štekar iz Nove Gorice, ki je bil pred kratkim potrjen kot odgovorni za povezovanje med novogoriško enoto Zavoda za šolstvo in Sindikatom slovenske šole.
NOVA PODOBA SVETE GORE
Sveta gora pri Gorici postaja vse bolj zanimiva romarska in turistična točka. Ko so lani praznovali 400-letnico božje poti, se je na Sveto goro povzpelo več deset tisoč romarjev in izletnikov. Ob jubileju je ta primorska božja pot dobila asfaltirano cesto, restavracijo, muzej soške fronte in razsvetljavo. Sedanji lastnik romarskega doma, se pravi Goriški muzej, pa se je že dogovoril s frančiškani, da jim bo vrnil zgradbo, ki je nastala po načrtu arhitekta Maksa Fabianija. Stavbo bodo prenovili, saj je dotrajana, in jo preuredili v dom za duhovne vaje in manjši muzej primorskih romarskih središč. V zgornji postaji sve-togorske žičnice naj bi uredili razstavne in delovne prostore za Društvo severnoprimorskih likovnikov. Kovinske nosilne stebre bodo odstranili in tako vrnili pobočju nekdanjo podobo.
Uvajanje	visoke	tehnolo
Na področju Goriških Brd so na pobu-! do Inštituta za ugotavljanje bolezni ract-lin, ki deluje v Gorici, v okviru Deželnega ravnateljstva za kmetijstvo in v sodelova-| niu s Konzorcijem za zaščito briških vin, j namestili mrežo posebnih naprav za zbira-nje podatkov o temperaturi zraka, vlagi, 1 padavinah, dolžini sončnega obsevanja itd.! Dobljene podatke bo obdelal poseben računalnik, ki bo tehničnemu osebju v kratkem času sestavil seznam podatkov o k1’-matskih pogojih, ki vplivajo na razvoj glivičnih bolezni. Inštitut za ugotavljanje bo-l
lezni rastlin nadalje sporoča, da so naora-ve opremili tudi s posebnimi vabami, ki delujejo na osnovi hormonov, da bi ugo-tavliali koncentracijo drugih zajedalcev na trtah. Mreža nadzornih naprav bo torej o-mogočila pravočasne posege v vinogradih. To bo igralo važno vlogo pri kvaliteti grozdja. Pravočasno škropljenje pomeni tudi zmanjšanje stroškov. Uvajanje najsodobnejše tehnologije v vinogradništvu nadalje pomeni tudi pridobitev v smislu sno-štovanja naravnega ravnovesja, saj se bistveno lahko zmanjša uporabo škropiv
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Andrej Kosič razstavlja v Šempetru
V petek, 23. februarja, so v zasebni prodajni
0 zadnji številki revij< »Rodna Gruda«
galeriji Bažato v Šempetru pri Gorici odprli sa-1 mostojno razstavo akvarelov slikarja-ljubitelja j Andreja Kosiča. Omenjeni goriški rojak se že vrsto let ukvarja predvsem z akvarelom, pri katerem je dosegel izrazit osebni slog s prevladujočo kraško motiviko.
Andrej Kosič je po svojem osnovnem slikarskem občutju lirično navdahnjen kolorist, ki nikoli ne zaide v eksperimentalnost ali celo abstrakcijo, marveč se oprijemlje utečenih poti klasičnega evropskega slikarstva, temelječega na renesančni koncepciji dojemanja stvari in prostora. Hkrati pa pri njegovih akvarelih opazimo vplive impresionizma in postimpresionizma, zlasti pri čistih krajinah, ki so zasnovane kot svobodno slikarsko preoblikovanje vidne zaznave, pri umetniku nekoč že doživete v resnični naravi.
V vsebinskem pogledu pa se pri Kosiču poleg krajin pojavljajo še vedute, torej pogledi na točno določene kraje, zlasti na Goriškem in na Krasu, ter motivi s tradicionalno primorsko arhitekturo oz. z njenimi detajli. Vendar razstav-ljalec teh motivov ne ustvarja zgolj zaradi etnografske dokumentacije, marveč mu služijo kot snov za lastna slikarska razmišljanja in izpopolnjevanje zahtevne akvarelne tehnike. Kar zadeva izbiro snovi, pa Kosič ne more skriti tesne povezave s slovenskim narodom v zamejstvu, zato poudarek na krajevni domačnosti oz. upodabljanju mikavnih motivov še nedotaknjene narave na Krasu. Vse to lahko smatramo tudi kot opozorilo pred človekovimi pretiranimi posegi v naravo.
talne podobe, pri katerih v globino prehajajo različni slikarski plani s kraškimi travniki, ru- j jem, grmičevjem, sivimi kamni in na suho zloženimi zidovi, v ozadju pa se običajno dvigajo kvišku drevesa z modrim nebom nad njimi. Očitna je pri teh delih prepričljiva globinska iluzija, odlikujejo pa se tudi po bogatem, toplo uglašenem koloritu, kakršnega srečamo na Krasu zlasti jeseni.
Slikar Andrej Kosič na nek način nadaljuie poslanstvo še enega zamejskega akvarelista, Tržačana Roberta Hlavatyja, iz Gorice pa že vrsto let vnaša tudi v širši, matični slovenski in evropski prostor zanimivo in za oko prijetno slikarsko izkušnjo.
M. V.
P. S.: Razstava v Šempetru je odprta še do 17. marca t.l. po naslednjem urniku: vsak dan od 9. do 13. in od 14. do 18. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih je zaprta.
V Ljubljani je pred kratkim izšla leto8w tretja številka revije Rodna Gruda, ki je na"1' njena Slovencem po svetu. Revijo izdaja SloveI ska izseljenska matica. Odgovorni urednik -1°’ Prešeren piše v uvodniku o prvih svobodnih vt litvah v Sloveniji po šestdesetih letih. Nove s'( venske stranke delajo z vso vnemo, saj skoraj vsak teden kak kongres ali predvoH^ zborovanje. Na vseh teh srečanjih novonastali strank pa je prisotna tudi misel na Slovel ki živijo izven meja matice. Mnogi si želijo. £ bi tudi sonarodnjaki na tujem lahko odločal' usodi Slovenije. Nekatere druge vzhodne drža' so nekaj podobnega že uvedle. Odgovorni ur61
Sl]
vi
Čp
dc
A:
o>
rt
Vi
in
T
Ri
H:
nik je osebno prepričan, da česa takega ne
mogoče uresničiti že ob letošnjih volitvah, izf’ ža pa željo, da bi se za to resno zavzeli v P1 hodnje.
V zadnji številki Rodne grude naletimo tU"
na članek Spomenke Hribar, ki predlaga, naj
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Hermann Broch
POVEST SLUŽKINJE ZERLINE
v izvedbi Bogdane Bratuž
i v nedeljo, 11. marca, ob 18. uri v društvenih prostorih v BARKOVLJAH (ul. Cerreto)
Vsebinski in likovni višek Kosičeve umetniške dejavnosti pa so gotovo tisti akvareli s krajinskimi motivi, pri katerih se je dvignil z ravni točne lokalne določenosti in je z njimi prešel v nekakšno splošnost: to so v kompoziciji horizon-
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Tennessee Williams TETOVIRANA ROŽA
Režija Mario Uršič
v soboto, 10. marca, ob 16. uri v KULTURNEM DOMU v Trstu
»Vsaka vas ima svoj glas«
Za ljubitelje slovenske ljudske pesmi je v Celovcu izšla prva knjiga zbirke z naslovom »Vsaka vas ima svoj glas«. Delo navaja 55 pripovednih in ljubezenskih narodnih pesmi, ki jih je zbral in zapisal pokojni dr. France Czigan, najpomembnejši in najzvestejši zbiratelj ljudskega glasbenega gradiva na Koroškem.
Za tisk je prvi del knjige »Vsaka vas ima svoj glas« uredil in pripravil Engelbert Logar, izdala jo je Krščanska kulturna zveza v Celovcu, založila pa tamkajšnja Mohorjeva družba. V tej dragoceni knjižici so zbrane slovenske ljudske in ponarodele pesmi iz Podjune.
V uvodu knjige sta o pokojnem Francetu Czi-ganu napisala nekaj najpomembnejših podatkov dr. Pavle Zablatnik in dr. Zmaga Kumer. Zablat-nik piše o svojem osebnem stiku s tem gorečim ljubiteljem domače pesmi, za katero je znal, kot učitelj petja, navdušiti tudi svoje učence. Dr. Czigan je bil profesor glasbene vzgoje in zborovskega petja v Celovcu, obenem pa je ustanovil tudi nekaj kvalitetnih pevskih zborov. Posebno mu je bil pri srcu znani zbor Jakob Petelin Gallus, s katerim je žel uspehe tudi v tujini.
Na straneh knjige »Vsaka vas ima svoj glas« je natisnjen tudi slovensko - nemški zemljevid
Podjune. Nekaj najpomembnejših podatkov o transkripciji ljudskih pesmi, o njihovem nastanku, o jezikovnih posebnosti itd., je napisanih tudi v nemškem jeziku. »Med značilnosti podjunske pesmi sodi večglasje«, piše v uvodu Engelbert Logar, ki je knjigo pripravil in uredil za tisk. Štiri ali celo pet-glasje je razširjeno posebno v posameznih pesmih. S pomočjo sodobnih tehničnih naprav je danes možno posneti, kako ljudstvo v resnici večglasno prepeva.
»Vodila nas je želja, da prikažemo slovensko pesem in petje v izvirni in nepopravljeni obliki«, dodaja še Logar. »V knjigi je vse podano v natančnem prepisu, pa naj je bil posnetek enoglasen ali več-glasen«.
Treba je še povedati, da je za objavo pripravljenih še 273 pesmi iz Podjune, ki bodo prav tako izšle pod naslovom »Vsaka vas ima svoj glas«, tako da bo ob koncu objavljeno celotno gradivo Franceta Czigana. Transkripcije ljudskih pesmi v tej knjigi so kar najbolj natančne, vendar ne tako, da bi bile uporabne samo za strokovnjake. Tudi glasbeno in lingvistično manj izobraženi bralci bodo prišli na svoj račun.
do prvega Slovenskega svetovnega kongresa P1 šlo v Ljubljani. Zamisel za takšen kongres * je porodila septembra 1989 na študijskih dneh Dragi. Na pobudo Viktorja Blažiča se je tak' sestal iniciativni odbor za pripravo tega slovenskega srečanja. Predsedniško mesto • prevzel deželni svetovalec in župan Bojan Br‘ zigar, za tajnika pa je bil izbran Vinko Ošla* Namen tega kongresa je povezovanje Slovenk' po vsem svetu ne glede na politične in svetov"' nazorske razlike, pravi Hribarjeva v članku. A torica poudarja, da bi prvi Slovenski svetori' kongres resnično predstavljal živo sliko slove' ske narodnostne sprave le, če bi ga priredil' Ljubljani. Poleg tega pa bi legalno oblast f stavili pred dejstvo, da napravi konec sektašt' in diferenciaciji znotraj lastnega naroda, zaklj1 čuje Spomenka Hribar.
ALI JE TO POČETJE RES POTREBNO?
V četrtek, 1. marca, je bila v Književnih lis* v ljubljanskem Delu objavljena presenetijo novica izpod peresa uglednega strokovnjaka ^
venske književnosti na ljubljanski univerzi
Borisa Paternuja, da misli Inštitut za sodno "l£
dicino medicinske fakultete v Ljubljani izkop1
iflf
posmrtne ostanke našega največjega pesnika
&
jih prenesti k cerkvi sv. Marka v pesnikOli
rojstno Vrbo. Prof. Paternu se ob obvestilu,
je bilo pred nedavnim poslano Republiškemu
P
miteju za kulturo in ožjemu krogu »kulturnik znanstvenih delavcev«, ogorčeno sprašuje, teP" tako početje in ali ni »nekaj barbarstva v da si upamo poseči v mir, ki je bil Prešel$ najvišja vrednota smrti«. Svoj zapis nadaljuj1 »Seveda, vsaka stroka živi tudi od svoje čezft
zumne zagnanosti in dolgčas bi bilo, če bi
tofl
ne bilo. So pa neke meje, ko je treba popus
lil
čutom, ki segajo čeznjo in čez vse znanO& sploh ...«
Posmrtne ostanke Franceta Prešerna pU f izkopali tudi z namenom, da jih preučijo, da po rekonstrukciji ugotovili natančnejšo podO* pesnika, kot jo imamo sedaj, in morebitne bde' ni ali poškodbe.
Nobeno, niti »sodnomedicinsko eksperim&
H J
rit
ranje« ne opravičuje takega početja po 141 le , smrti velikega Slovenca. Zato se zadovoljimo ' podobo Franceta Prešerna, ki jo pač imaU'C( predvsem pa s tisto, ki si jo je sam ustvaril svojimi nesmrtnimi pesmimi. Kdo ste, ki si ^ nete in upate maličiti pesnikovo podobo? (S +
novice
Pred dnevi je bila v Medji vasi seja v.rs^a odbora sekcije Ssk za občino Deep ' brežina. Seja je bila v celoti po<=ve-don" Drioravam na občinske volitve, ki bo-Ant	O	priDravah	so	poročali	taimk
ohn Terčon, župan Bojan Brezigar in ***i svetovalec Martin Brecelj. Med bravo je bila posvečena posebna skrb j rasanju varstva okolja, o čemer ie v TntnU~Uprave govoril tudi odbornik Tgor
Večer slovenske pesmi v počastitev...
Riii- Se^ s*a bib imenovani dve komi-Za sestavo kandidatne liste in za vo-program.
Lini
v novosti pri Primorskem dnevniku 1 n rstu- Izdajatelj je za novega odgovor-ja^T Uye^n^a imenoval Vojmira Tavčarja je v skladu z delovno pogodbo ob-
kov	DrosTam	dela	na	seji	uredni-
je , .ie bila v torek, 6. t.m. Izdajatelj dn j3** zaupal vodilno nalogo pri listu £uSeaanjemu tajniku SKGZ Dušku Udovi-w’ Dosedanji odgovorni urednik Marko ]^.a Iritsch bo baje novi dopisnik PD v
Leto dni po odhodu sovjetske vojske Po li letih državljanske vojne je v Af-dg istanu del vojske skušal z državnim u-la^0rri zrušiti režim predsedniška Nažibu-Taa'.Upornike je vodil obrambni minister 3aL Radio v Kabulu je poročal, da je državnega udara propadel.
P°skus
SICLAD »SERGIJ TONČIČ«
Slovenski visokošolski sklad »Sergij °nčič« v Trstu obnavlja letno nagrado ’br. Frane Tončič«, ki ima namen vzuod-uditi slovenske visokošolce v Italiji k ra-2Lkovalnemu in ustvarjalnemu delu. Letošnja nagrada je namenjena dis°r-c'ji, ki pomeni obogatitev slovenske kul-re> zgodovine ali znanosti in ki je skleca kandidatov visokošolski študij v ob-’9°^U met^ t' iunPem 1988 in 30. aprilom dva milijona lir, bo razglašen na prihod-_J0ie študije najkasneje do 30. aprila t.l. ar°dni in študijski knjižnici v Trstu, ul. • Francesco 20, nakar bo prejeta d°la aaJLasneje do 30. junija 1.1. obravnavala ^misija, ki jo bo imenoval Upravni odbor *ada. Dobitnik nagrade, ki znaša za leto 90 2 milijona lir, bo razglašen na prihodnjem občnem zboru Sklada. Ce študija še 1 Bila objavljena, jo bo Odbor priporoči aki slovenski založbi.
BLIŽA SE POMEMBEN
Manjšinski seminar
nadaM
Jevanjo s 3. strani
■ nadaljevanje s 4. strani
Sledil je priložnostni govor časnikarja in pisatelja Saše Martelanca. Med drugim je poudaril, kako je Prešernovo ime povezano s samim vrhom slovenske nacionalne simbolike, tudi zato, ker je bila Zdravljica uradno razglašena za slovensko himno. Verzi, porojeni pred skoro poldrugim stoletjem iz plemenite vizije o srečnem in svobodnem narodu sredi mirne in pravične Evrope, je dejal Martelanc, nam bodo poslej tudi v uradni obliki pomagali čakati na čas, ko bo davna vizija tudi zares iz-polniena.
Prireditelji vsako leto vabijo v goste tudi zbore iz neposredne okolice. Tokrat je v Finžgarjevem domu nastopil zbor »Sovodenj ska dekleta«, ki jih vodi Sonja Pelicon. Zapele so dve skladbi Ignacija Ote, dve pesmi Stanka Jericija in še Vrabčevo »Vsi so prihajali«.
Mladinska igralska skupina »Tamara Petaros«, ki deluje v okviru Finžgarjeve-
ga doma je predstavila kratek izbor iz knjige »Ob kresu življenja« dolgoletne profesorice na openski srednji šoli in mentorke literarnih krožkov in gledaliških skupin, pisateljice Zore Tavčar. Skupina, ki jo je pripravila prof. Lučka Susič, je podala noveli Ovčka in Skavtski trije kralji.
V zaključnem delu večera je nastooil zbor »Sveti Jernei«, ki ga vodi Janko Ban. Snored so sestavljale pesmi Staneta Maliča, Ivana Flori anca in Ubalda Vrabla. Kot solistka v Florjančičevi priredbi prekmurske ljudske »Trgaj mi rožice, spletaj mi pušeljček« je nastopila Marta Fabris. Vrabčeve pesmi pa so bile uglašene na Kras. Pesmi »Bor« Vinka Beličiča, »Veter« Srečka Kosovela in »Kraška gmaina« Alberta Miklavca, vse v uglasbitvi Vrabca, je zbor podal z veliko občutljivostjo in dovršenostjo.
Prav na koncu tega lepega, prazničnega in obenem slovesnega večera pa je zadonela Zdravljica.
ig p
gm r°Pskega sveta v njihovih prizadevanj za novo, federalistično Evropo ki naj ve^en}eIjRa na spoštovanju osnovnih člo-ši°vih pravic in v kateri bi tudi manj-našle svoj prostor.
vSaPr§anizacija MENS prireja seminarje J/n ,° leto teden dni pred veliko n~čjo. drg . Iz vse Evrope se vsakič zberejo v hiin V* ene izmecI svojih članic. Letošnji se-ar Prireja Kulturni krožek Virgil Šček.
Kulturni dom v Gorici
PROGRAM PRIREDITEV V MARCU
12. marca (ponedeljek) ob 14.30:	Meetmg
»Progress coiffure l’Oreal«. Prireditelj: l’Ore°l.
15. marca (četrtek) ob 10.30: Za goriške vvje srednje šole »Z Mandelo na poti k svobodi«. Srečanje z Bennyiem Nato. Prirediteli: C.V.C.S.
16. marca (petek) ob 18. uri: »Srečanje z avtorji«. Srečanje z avtorjem Francem Cerarjem. Prireditelj: Kulturni dom.
20. marca (torek) ob 18. uri: Otvoritev razstave »Slovenci ob meji - Sloveni di confine«. Prireditelja: Kulturni dom in goriška pokrajinska uprava.
20. marca (torek) ob 20.30: Gledališka predstava »Robe de omini« (Mannersache). Režija: Mario Uršič. Nastopa skupina »La Collina« iz Trsta. Prireditelj: Kulturni dom in ZSKD.
26. marca (ponedeljek) in 27. marca (torek) ob 20.30: Gledališka predstava »Intervju« - Nata-lia Ginzburg. Režija: Boris Kobal. Slovensko Stalno Gledališče iz Trsta.
29. marca (četrtek) ob 18. uri: »Srečanje z avtorji«. Poezija Celsa Macorja. Prireditelj: Kulturni dom.
29. marca (četrtek) ob 20.30: Kinoatelje - Gorica Kinema ’90. Film.
31. marca (sobota) ob 21. uri: Pajk’s Show. Prireditelj: Kulturni dom.
V nedeljo, 4. t.m., so bile volitve v Rusiji, Belorusiji in Ukrajini. Volilnih upravičencev je bilo nad 120 milijonov. Izidi volitev še niso znani. Pravijo pa. da so se dobro uveljavili kandidati opozicije.
S«š — TAJNIŠTVO gorica —
OBVEŠČA
26. seminar slovenskega jezika, literature in kulture bo v Liubliani od 2. do 14. iuliia 1090. Goriškemu sindikatu sta na raznolago dve š+ioendirani mesti. Prnte-snrii in učitelii. ki se ga nameravaio ud°-ležiti. naj do konca marca oddajo pri odbornikih sindikata prošnjo.
Od 1. do 26. julija bo v LjubPani Poletna šola slovenskega jezika 1990. Program obsega 80 ur iezikovnega pouka, 12 predavanj. 48 ur fakultativnih ustvarjalnih delavnic, ekskurzije itd. Kdor želi podrobnejših informacij, naj se oglasi pri blagajniku SSŠ J. Pahorju.
VOLITVE V NIKARAGVI
Vrhovni volilni svet v Nikaragvi je pred dnevi obiavil končne rezultate parlamentarnih volitev. Opozicijske sile. ki jih vodi Violeta Chamorro, nimaio kvalificirane večine v parlamentu, kar bi bilo potrebno, da bi lahko prišlo do spremembe ustave. Kvalificirano večino v parlamentu bi opozicija dosegla, če bi dobila 56 poslanskih mest. Ima pa le 51 poslancev. Sandi-nistična fronta ima v novem parlamentu 39 poslancev.
VEČER V DSI
Društvo slovenskih izobražencev in Združenje Most prirejata v ponedeljek, 12. marca, večer s Tarasom Kermavnerjem, ki bo govoril na temo »Moje srečanje s slovensko politično emigraci'o v Argentini«. Večer bo v Peterlinovi dvorani v i ulici Donizetti 3, z začetkom ob 20.30.
Manifestacija sredi mesta
V tržaškem mestnem središču je bila v nedeljo, 4. t.m.. enourna manif^+acun za pravice slovenske manjšine v Italiji, ki sta jo priredila Samo Pahor in skupina njegovih somišljenikov. Protestna akcija se je začela ob 11.30, ko so se demonstranti zbrali na Trgu Riborgo in razstavili tri dokumente, ki so mimoidočim pojasnjevali, kako je nacionalno vprašanje v Trstu reševala Avstro-Ogrska, kako je bilo za ča-,
sa Svobodnega tržaškega ozemlja in kako italijanska republika še ni poskrbela za zakonsko zaščito narodnih pravic Slovencev. Demonstranti so obenem razvili transparent z zahtevo po dvojezičnosti in še slovensko ter italijansko republiško zastavo. Mimoidočim so delili tudi letake s pojasnili, zakaj Slovenci zahtevamo svoje pravice. Manifestacija, ki je trajala eno u-ro, se je končala brez incidentov.
Predsedstvo	SR	Slovenije
iz
UR
341
Predsedstvo SR Slovenije je na seji-dne 5. t.m. sprejelo »Izjavo o narodni in državljanski umiritvi«, ki se v javnosti ob- j ravnava kot problem »narodne sprave«, j Namen njegove obravnave je, da pripomore k »nastajanju takega vzdušja v političnem in javnem življenju Slovenije, ko preteklost ne bo več bremenila medčloveških odnosov«. »To je problem narodne in državljanske umiritve — nadaljuje izjava — 45 let po končani drugi svetovni vojni. Državna politika mora v interesu javne blaginje biti usmerjena k odpravljanju vsake možnosti sodobnega državljanskega razkola«.
nikov vojaške formacije, ki se je imeno^
la "Slovensko domobranstvo”, neposred® čel
Predsedstvo Slovenije nato podrobno obravnava medvojne dogodke v Evropi in zlasti v Sloveniji, kjer so okupatorji nastopili tudi kot uničevalci slovenskega naroda. »Narodnoosvobodilni boj, ki ga je organizirala Osvobodilna fronta, je naletel — poudarja izjava — predvsem v tako imenovani Ljubljanski pokrajini na nasprotovanje dela državljanov. Ti so se iz različnih razlogov, v glavnem pa iz ideoloških in političnih, deloma pa tudi zaradi napak gibanja, obrnili proti njemu z vsemi sredstvi, vključno z orožjem, in so pri tem tvegali najtesnejše sodelovanje z okupatorjem, z njegovimi oboroženimi silami in z njegovo politično policijo, vse do vključitve v enote, zaprisežene okupatorju in pod njegovim poveljstvom. Takšno ravnanje v evropskih deželah v času druge svetovne vojne je ovrednoteno v evropskem zgodovinopisju nesporno kot sodelovanje z okupatorjem. Govoriti o njem kot o udeležbi v državljanski vojni je mogoče le v prenesenem pomenu, glede na realnost in obseg spopadanja in razkola med ljudmi, nikakor pa ne pravno, saj ga ni mogoče ločiti od spopada med zasužnjenim narodom in okupatorjem. Ne oziraje se na to nujno zgodovinsko in državnopravno razlikovanje, pa je dejstvo, da je bila v takem spopadu prelita domača kri in da so razni povračilni krvavi ukrepi z obeh strani, pa tudi tisti, storjeni neposredno po koncu vojne, ustvarili zgodovinski problem, kako v miru normalizirati odnose
med tako ali drugače razdvojenimi preživelimi državljani in tudi še njihovimi otroki.«
»Omenjeni problem zadeva širši krog ljudi kot pa samo današnje državljane SR Slovenije — beremo v izjavi — saj prizadeva vse Slovence, tudi tiste, bivajoče kot narodna skupnost v sosednih državah in pa razseljene po vsem svetu. Odločilna za razrešitev celotnega problema je vendarle državna politika SR Slovenije, ta pa se oblikuje znotraj nje same, kot stvar odločanja njenih državljanov. Prvi in odločilni korak k umiritvi in demokratični državljanski spravi je SR Slovenija že storila s tem, ko je uveljavila idejno in politično pluralizacijo družbe.«
»Predsedstvo SR Slovenije ugotavlja, da glede dogajanj med vojno in ob koncu vojne obstaja tudi odgovornost SR Slovenije. Ob dejstvu, da se slovenska država ne izmika svoji odgovornosti do preteklosti, potrebni za aktualno državljansko u-miritev, je treba seveda poudariti, da obstaja tudi odgovornost ljudi, ki so iz idejnih in političnih razlogov na že omenjeni način nastopili v času okupacije proti edinemu realnemu slovenskemu narodnoosvobodilnemu bojevanju. Koliko so oni nripravlieni prinomoči k danes nuini dr-žavlianski umiritvi, je odprto vprašanje.
Kar zadeva slovensko državo, gre predvsem za odgovornost, da se ugotovijo in objavijo dejstva o kritičnih dogodkih.«
»Predsedstvo SR Slovenije meni, da bi v tem smislu državni organi SR Slovenije mogli in morali ukrepati na več načinov. Prvi bi bil preverjanje, ali niso v veljavni pravni ureditvi še določbe in pravne praznine, ki ovirajo popolno državljansko enakopravnost vseh prebivalcev SR Slovenije. Treba bi bilo sprejeti morebiti potrebne zakonske spremembe in dopolnila.«
»Drugi del odgovornosti državnih organov je uradna ugotovitev in objava osnovnih dejstev o nekaterih dogodkih, ki so se zgodili na naših tleh, pri katerih so vsaj delno bili udeleženi slovenski državni organi. Najbolj pereče in nedvomno najtežje takšno vprašanje je usoda zajetih pripad-
po končani vojni. Na predlog Sveta za va1
stvo človekovih pravic in temeljnih svob ščin je predsedstvo Skupščine SR Slove” je že sprejelo stališče, da je vsa dogajanj; te vrste treba objektivno zgodovinsko Pr; kazati in oceniti. Predsedstvo SR Slovel je podpira ta stališča. Država je predvsd dolžna, da s svojimi zakonskimi norma’1' in predpisi normalizira pogoje za vsakršt znanstveno kvalificirano zgodovinsko ra2 skovalno dejavnost. Predsedstvo SR Slov‘ nije pa meni, da je država dolžna tud' svoje strani uradno ugotoviti dejstva zvezi s kritičnimi dogodki, ki bodo pod|f ^ ga za končno normalizacijo odnosov rsfi državljani. Znanstveno ugotovljeni in ’ c
1 H(
v
t41iaUDlO.UU UgUU4.ljl.in _	.
radno potrjeni podatki bodo namreč
laga, na katerih bodo državni organi Uj* j ali odprta vprašanja. To bi pomenilo za® tek urejanja vprašanj v zvezi z grobch
LV_ IV. Ui. Ulij U v	v	. 1_1U1	——4	O	,r	1,
spominskimi znamenji in drugimi vidi* 1
JUUiiiill JlVlliii uiiuiiiVuiiji	“tl11111	f	J
pietetnega odnosa do vseh mrtvih. *s
takšni postopki pa morajo potekati org* j*' nizirano s strani državnih organov in P8: nadzorstvom predstavnikov javnosti. In®' vidualne posege v grobišča ali posege F ' formalnih skupin je treba preprečiti. Sicf
ne bo nikoli mogoče postaviti znamenj’ J ki ga dovolj široka javnost upravičeno P®
čakuie, da bi z njim zameiili ero umiri’)' ž in demokratičnega sožitja ljudi in državi,i’ S nov. Vsi želimo doseči čas, ki ne bo ^ J Prešernovim verzom o edinosti, sreči, sp” . vi, o oblasti, ki pomeni čast. Tak čas ne ^ I mogel shajati ne brez kritičnega sporni11
ne brez sposobnosti pozabe.«
»Predsedstvo SR Slovenije meni, da
že sklep Skupščine SR Slovenije o takšne® , delovanju državnih organov pripomogel' j tihemu (morebiti tudi izrecnemu) sporah ] mu, da se ti problemi ne bi izkoriščali j politične namene. Javnost mora seved imeti zagotovilo, da se bodo vsa kriticP . vprašanja s strani države normalno in dc ] sledno obravnavala na podlagi dejstev, 11 j gotovljenih po metodah pravne države*
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« — Reg-sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Odgovoff urednik: dr. Drago Legiša — Tiska tiskarna Grap^ Trst, ulica Rossetti 14, tel. 772151
JOŽKO SAVLI
Zlatorog slovenski simbol
XVI.
V Ameriki so se pojavile prav tako značilne živali, in bile zajete v državne grbe. Združene države Amerike je ta žival beloglavi orel (haliaeetus leucocephalus), v njih grbu že od 1782. (61) — V Kanadi je značilna narodna žival bober (castor), ki se je še leta 1892 nahajal poleg javorje-vega lista v kanadskem grbu.
Latinsko — oz. južnoameriške države so si prav tako vzele značilne živali na svojem ozemlju v grbe, tako da jih dokaj hitro poistovetimo. Le-te so: orel (Mehika), quetzal (Gvatemala), vikunja (Peru), alpaka (Bolivija), jelen huemal (Čile), jaguar (Gvajana). Mnoge otoške države imajo značilne ribe, ptice ipd. V Afriki je po grbih mladih držav dokaj prisoten lev (Maroko,
Gambija, Senegal, Sierra Leone), ali tudi orel (Gana). V obeh primerih živali pa se kaže bolj težnja po vladarskih znamenjih. Bolj pristni so v pomenu narodnih živali slon (Slonokoščena obala, Gvineja), zebra (Botsvana), petelin (Kenija), antilope različnih vrst (J. Afrika, Namibija, Cad, Uganda, Zimbabve), leopard (Somalija), tiger (Zaire), krokodil (Lesoto), črni panter (Gabon), ipd.
P. S. Že ob sklepu tega pregleda je prispelo sporočilo ustanove ILia Ruman-tscha z nadrobnejšim pojasnilom o znaku Retoromanov. Znak tega naroda je danes retoromanski ključ (la clavina ruman-tscha), medtem ko je kozorog znak kantona Graubiinden/Grisun, sprva znak ene od treh zvez, ki sestavljajo ta kanton, in
sicer zveze »Gotteshausbund« (zveza h’s‘ božje), ustanov. 1367. (62)
Iz prikaza narodnih oz. ljudskih živa'1: je razvidno, da so danes živalski simb°{ slej ko prej živi in da se pri narodih, ^ so po zadnji vojni postopoma doseg” svojo neodvisnost, celo ponovno uvelj”'. ljajo. Nekakšen moderni totem, v katere®! se odražajo značilnosti domače dežele-takšnim simbolom se pogosto istoveti V° samezen narod in njegova država, ka^0 se nam kaže v primeru petelina in Fv^ cozov, leva in Angležev ipd.
V vrsti teh simbolov je našel slovenj Zlatorog oz. starodavni kozorog, kot soP na žival iz indoevropske davnine, svoj današnje mesto.
KONEC
t!>f
61) W. Smith:	Flaggs	and	Arms	across
World, sloven. izdaja, Zagreb 1982	.
62) Lia Rumantscha, sporočilo od 18.12., CV1 1987 (Manfred Gross)