OBČINA MORAVČE Kulturni dom Moravče KOLEDAR PRIREDITEV
sobota, 6. aprila, ob 19.30 medobčinska revija odraslih pevskih zborov občin Domžale, Mengeš, Moravče, Lukovica in Trzin. Ljubitelji zborovskega petja lepo vabljeni. Vstop bo prost!
Nedelja/I4.aprila, ob 11.15 nedeljska glasbena matineja v KDs predstavitvijo nove zgoščenke in nastopom otroškega pevskega zbora Metuljček cekinček. Poseben gost na prireditvi bo priljubljen otroški in mladinski skladatelj Janez Bitenc, ki bo obiskovalce naučil tudi novo pesmico. Pridite, čaka vas zanimiva glasbena prireditev!
sobota, 20. aprila, ob 20. uri priljubljena slovenska veseloigra Županova Micka v izvedbi gledališča Tone Čufar z Jesenic. Lepa priložnost za večerno pomladansko sprostitev. Predprodaja vstopnic v M-marketu in Centru Resnik.
Če še želite pridobiti ali osvežiti vaše plesno znanje, pridite vsako sredo ob 19. uriv avlo KD Moravče, kjer poteka plesni tečaj s plesno učiteljico iz plesne šole Kazina. Pridite, da bodo vaši plesni večeri še bolj sproščeni in samozavestni.
ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV
Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. bo opravilo spomladanski odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev v občini Moravče
16., 17. in 19. aprila 2002
Akcija je namenjena odstranjevanju kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki morajo biti na dan rednega odvoza do 5.ure zjutraj postavljeni poleg zabojnika.
Med kosovne odpadke ne sodijo nevarni odpadki kot so: embalaže od škropiv, olj, barv, lakov in podobno. Tovrstne odpadke odstranjujemo v posebni akciji odvoza nevarnih odpadkov in sodov. Med kosovne odpadke ne sodijo deli avtomobilov in akumulatorji ter zavržen gradbeni material, odpadki od drevja in živih mej.
Stranke naprošamo, da z razumevanjem navodila upoštevajo in nam v obojestransko korist in zadovoljstvo omogočijo dobro opraviti delo.
Wolfgang Amadeus Mozart
REQUIEM
solisti: Mateja Arnež - sopran
Andreja Brleč - alt Dejan Vrbančič - tenor Zoran Potočan - bas
Komorni zbor I.imbar, Moravče
zborovodkinja: Elizabeta Kunavar
Domžalski komorni zbor
zborovodja: Tomaž Pirnat
Simfonični orkester Domžale - Kamnik dirigent: Aleksandar Spasič
cerkev sv. Valentina na Limbarski gori nedelja, 21. april 2002 ob IH. uri VSTOP S PROSTOVOIJNIMI PRISPEVKI
Ob praznovanju 1. maja bodo potekala v Moravčah in Pečah športna tekmovanja v organizaciji Športnega društva Termit Moravče in Kulturno športnega društva Peče. Tekmovanja bodo potekala v soboto, 27.04.2002, in sicer v naslednjih panogah:
• turnir v malem nogometu na prenovljenem igrišču v Pečah ( za 1. mesto denarna nagrada)
• šahovski turnir
• košarkarski turnir-trojke
• teniški turnir.
Informacije in prijave na tel. št. 041-840-311.
Pohodi v organizaciji Planinskega društva
• sobota, 6.april, BOČ, lahka pot. vodita Marjan Kocjančič (042 874 139) in Lidija Brnot(041 841 323)
• sobota, 23.april, LISCA, lahka pot. vodi Janez Jesenšek( 041 388 990)
• sreda, l.maj, PRVOMAJSKI POHOD PO MORAVSKI PLANINSKI POTI, zahtevna pot, vodniki
Iščemo najstarejšo fotografijo
Fotografija je bila posneta 28.februarja 1961. leta pred gostilno Nadlog v Moravčah. Na njej so tečajniki, ki so se potegovali za vozniški izpit A kategorije. In že tedaj so ženske vedele, da je vozniški izpit del splošne izobrazbe. Lastnik in hranitelj te fotografije je Jože Novak z Vrhpolj. Avtor fotograf ije pa je vodja tečaja in takratni komandir Postaje narodne milice Moravče Jože Kalan.
2
Novice iz
S prstom pritisnem na gumb, ki utiša prediren zvok. Odprem oči in opazujem svet skozi steklo. Sonce prijazno pokuka iznad gore in naznani nov dan. Vprašam se, kaj mi bo prinesel?
Ostanem brez odgovora. Dan moram šele preživeti, da bom natančno vedela, če mi bo sestavil mozaik drobnih radostni ob opravljenem delu. Konec misli, ker so možgani končno dojeli, da nov dan zahteva tudi slovo od mehkega objema postelje. Močno se potrudim, da v nov dan vstopim z desno nogo.
Naberem kose obleke, ki jih bom navlekla nase. Mimogrede preverim, če so tudi otroci slišali budilko. Umivanje, zajtrk, oblačenje, odhod od doma, neverjetna naglica. S kotičkom očesa ujamem kazalec na uri in vem, da bom zopet pozna.
Cenim mlada življenja ob sebi, zato z veliko volje premagujem vse opazke, s katerimi bi jim zagrenila dan. Trudim se, da uspešno prikrijem napetost, ki raste v meni. Z malo preveč plina speljem od doma. Energija volje pojenjuje. Fantje so do nadaljnega v varnih rokah. Kakšna sreča, da so ob njih ljudje, ki jim zaupam. Nežen pogled in skrita prošnja, bodite pridni in mame že ni več.
Medlo odgovarjam pozdravom in vstopim v kabinet. Nosnici se napneta, ko globoko vdihnem zrak, da bi se po kameleonsko čim bolje spremenila iz mame v delavko.
Ah, uspe mi. Ure minevajo. Prijetno je. Lep poklic imam. Ko odidejo še zadnji, pospravim. Zadovoljna sem, čeprav so noge težke in usta suha. Prepustim se podoživljanju službenega dneva, samo minutko, ker se znova vame prikrade mama.
Tako mimogrede nakupim potrebna živila. Doma sem, da povprašam svoje otroke, kako so preživeli dopoldan, da jih potolažim, jim svetujem pri nalogah in poskrbim tudi za njihove prazne želodčke. Enkratna in neponovljiva priložnost, ki je ne smem zamuditi. Rada bi čas zase, pa ne gre, saj vsak od njih hoče čim večji košček svoje mame.
Izvem, še več, prepričana sem, da me potrebujejo in me imajo radi. Naslonim dlan na najmanjšo glavico in jo pobožam. Prepusti se občutku varnosti mojega naročja. Tedaj lahko pozabim na vse tegobe. Spomnim se svojih juter, ko sva s sestro še v pižamah tekli v kuhinjo, da sva se za dobro jutro nasitili materinske ljubezni v njenem naročju.
Toliko obveznosti je, nikoli jim ne vidim konca. Na vsakem koncu je zanesljivo spet začetek.
Veselim se njihove rasti in napredka, ko vsak dan napolnijo s toliko razgibanosti.
Aja tut aja je še zadnje, kar tiho mrmram, ko pogledam te kodraste glavice in zdrava zardela lica, preden se znova prepustim drugemu delu sebe, poklicu.
Tak je portret sodobne ženske, opevane in občudovane, da vse to zmore. Pa res zmore? Jo kdaj stisnete in ji zašepetate tiste tri čudežne besede, ki ji pričarajo vsaj občutek trdnih tal pod nogami, če že ne kril, za nove polete?
BERNARDA M AL
Vsem občanom in občankam občine Moravče ter bralcem Novic iz Moravske doline želimo lepo praznovanje velikonočnih praznikov.
Občinski svet in občinska uprava
1
V tej številki preberite
Odvoz kosovnih odpadkov.................str.2
Županjina stran....................................str.4
Nadaljevanje 25.seje........................str.6
Zakon o starševskem varstvu............str.7
Obisk vodstva GZS..............................str.9
Občinski praznik................................str.10
Dobili smo lekarno..............................str.12
Milan Kunavar na tekmovanju.......str.14
Štirinajstič po nagelj........................str.15
Šola v naravi pri Krničarjih..............str.17
KS Velika vas......................................str.21
Razpored cepljenja psov..................str.22
Naslednja številka bo predvidoma izšla 26. aprila. Vaše prispevke pričakujemo do 10. aprila.
Oddate jih lahko na sedežu Občine Moravče osebno, pošljete po pošti ali elektronski pošti. Naslovi so navedeni spodaj v modrem okvirčku.
Novice iz Moravske doline
t
29. marec 2002, Letnik III, Številka 3 Fotografije na naslovnici: Franci Skok
Novice iz Moravske doline je informativno glasilo Občine Moravče, ki je tudi izdajateljica. • Izhaja predvidoma enkrat mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. • Sedež izdajatelja in naslov uredništva: Občina Moravče, Trg svobode 4, 1251 Moravče, telefon 7231-229. • Izdajateljski svet: Milka Novak, Janez Cerar, Roman Cerar, Ivanka Kocjančič, Stanislav Ravnikar. • Urednica: Bernarda Mal, E-pošta moravske.novice@email.si, tel. 031 452 022. • Uredniški odbor: Bojana Dorič, Nevenka Marolt, Aleš Vozel, France Ravnikar. • Lektoriranje: Bernarda Mal. • Oblikovanje in priprava za tisk: Andrej Lombar. • Tisk: Tiskarna Januš. • Naklada 1450 izvodov.
Vsi prispevki, ki jih pošiljate za objavo, morajo biti lastnoročno podpisani, imeti morajo datum in kraj pisanja, naslov prispevka, zapis avtorja besedila in fotografij. te pišete v imenu društva, politične stranke, skupine ljudi, opremite dopis z žigom in podpisom odgovorne osebe. Poleg prispevka, če imate le možnost, oddajte tudi zapis na disketi ali ga pošljite po E- pošti. Prispevki naj ne presegajo 1800 znakov vključno s presledki. V nasprotnem primeru bomo prisiljeni prispevek zavrniti ali krajšati. Rokopisov ne sprejemamo! Slikovnega in pisnega gradiva ne vračamo!
Moravske doline
3
Mesec marec je praznični mesec: Občina Moravče praznuje svoj občinski praznik, ob koncu meseca je največji krščanski praznik - velika noč, še prej dan žena, mučeniki, sv. Jožef, gregorjevo in materinski dan. Skratka, dovolj praznikov, da smo lahko moški in ženske pretresli naše medsebojne odnose, se obdarovali in tudi pošalili na račun lepot in tegob obeh spolov. Sicer pa menim, da ljudje nismo slučajno ustvarjeni kot moški in ženske s tipičnimi značilnostmi in lastnostmi, ampak zato, da tako različni opravimo vsak svoje poslanstvo, se pri tem dopolnjujemo in spodbujamo.
Na prireditvi Po nagelj na Limbarsko goro se je zbrala ogromna množica ljudi z vseh koncev Slovenije. Tako je bil poplačan trud organizatorjev, ki so se nekaj mesecev trudili, da so vse pripravili za tako množično prireditev.
Vsem organizatorjem in tistim, ki ste pripomogli k promociji kraja in celotne občine, se zahvaljujem in vam čestitam za dobro organizacijo. Tudi vremenoslovci so hočeš nočeš morali spremeniti vremensko napoved in Limbarska gora se je kopala v soncu, obiskovalci pa uživali ob zvokih glasbe, kulturnem programu in ob dobrotah stojnic.
V Kulturnem domu so za gregorjevo otroci iz vrtca pripravili prisrčno prireditev za očete in mamice. Za otroke je bilo najbolj pomembno to, da so v dvorani sedeli njihovi starši. Neprestano so se z odra ozirali k njim in jim mahali v pozdrav. Staršem pa veliko pomeni, ko vidijo svoje otroke nastopati, pa čeprav le s kratko pesmico ali nerodnimi plesnimi koraki. Tudi materinski praznik smo obeležili tako kot vsako leto. Na prireditvi so se nam tokrat pridružile ženske iz Društva paraplegikov Slovenije, ki so sodelovale tudi v kulturnem programu.
Vsem predstavnicam nežnejšega spola želim, da bi bile z veseljem ženske, matere in žene; našim boljšim in močnejšim polovicam pa, da bi bili z veseljem moški, možje in očetje. Samo ob priznavanju različnosti med spoloma in medsebojnem spoštovanju bomo lahko uresničili poslanstvo Človeka.
Občinski praznik smo proslavili s podelitvijo plakete in priznanj Občine Moravče, dobili smo tudi tretjega častnega občana. Na ta način se občina simbolično zahvali tistim občanom, ki s svojim prostovoljnim delom, talenti in požrtvovalnostjo veliko naredijo za dobrobit kraja in ljudi v občini. Vsem nagrajencem še enkrat iskreno čestitam, hkrati pa se vam zahvaljujem za vse, kar ste in še boste dobrega naredili v naši občini in za naše občane.
Končno smo dočakali otvoritev lekarne, ki nam bo prihranila marsikatero pot, ko smo po obisku zdravnika še isti dan nujno potrebovali zdravila. Še posebej neprijetno je bilo to za starejše, ki niso tako mobilni, in tudi za starše bolnih otrok. Pri tem gre zahvala investitorju, Zavodu Mestne lekarne in tudi občini, da se lahko sedaj skupaj veselimo nove pridobitve.
Od prijetnih še malo k manj prijetnim temam. Na zadnji seji Občinskega sveta smo sprejeli osnutek proračuna za leto 2002. Marsikomu, ki je do sedaj imel pomemben vpliv na sestavo proračuna, je bilo težko sprejeti dejstvo, da je predlagatelj letošnjega proračuna županja, kot je zapisano v Poslovniku Občinskega sveta Občine Moravče. Sedaj je osnutek v tridesetdnevni javni obravnavi, potem pa bodo delovna telesa in svetniki podali pisne pripombe na osnutek. Vsak predlagatelj pripomb mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi izdatki in prejemki. Županja se mora najkasneje v petnajstih dneh opredeliti do vloženih pripomb, nato pa pripraviti dopolnjen predlog proračuna. Na dopolnjen predlog lahko svetniki podajo še tri dni pred sejo amandmaje v pisni obliki, o katerih se posebej glasuje na seji, potem o proračunu v celoti. Dejstvo je, da je proračunskega denarja premalo za vse potrebe. Lahko je pisati v časopis, za katere ceste bomo namenili toliko in toliko milijonov in pri tem ne upoštevati vseh drugih izdatkov, predvsem pa
prihodkov. Prav tako ne smemo pozabiti, da v letošnjem letu plačujemo pogodbe iz lanskega leta v višini 49 milijonov tolarjev. Sicer pa je od svetnikov odvisno, ali bomo v letošnjem letu sploh kaj gradili ali pa samo vzdrževali obstoječe stanje, če ne bodo potrdili predlaganega proračuna.
Čeprav ne želim pogrevati starih »štorij«, moram vseeno nekaj besed napisati tudi o preteklosti. Na sejah Občinskega sveta se pogosto pere staro umazano perilo in včasih imam občutek, kot da hočejo nekateri »grehe« iz preteklosti naložiti na moja ramena. Tako je še vedno aktualen agromelioracijski kanal na Trznu, za katerega se ve, da ga je bilo potrebno očistiti. Ker v preteklosti ni bil potrjen predlog za izgradnjo kanalizacije, se v kanal izlivajo fekalije tega območja. Na drugi strani pa je bil kanal zasut ob izgradnji nogometnega igrišča, ponekod pa povsem zaraščen, zato je tam nastala velika kloaka. Zaradi pritiskov ljudi in tudi svetnikov je bilo to delo potrebno opraviti. Delo je bilo izvršeno že leta 2001. Komisija za kmetijstvo in Odbor za kmetijstvo sta na skupni seji 25. januarja 2002 predlagala, da se iz kmetijske postavke plača le 20 %, preostalo pa iz komunalne. Nadzorni organ je tudi ugotovil, da delo ni bilo v celoti dobro opravljeno, zato je moral izvajalec znižati ceno, potrebna pa so še sanacijska dela, da bo kanal spet lahko služil svojemu namenu. Bilo je še nekaj podobnih primerov, ko svetniki krivijo upravo za nestrokovno delo, hkrati pa so tudi sami večkrat pripomogli k tem nepravilnostim, ko so izvajalcem kar brez vednosti uprave nalagali določena dela, za katera ni bilo zakonske podlage. Seveda sedaj noče za to nihče odgovarjati, hkrati pa vsi tisti, ki so nekoč sami »grešili«, budno pazijo na vsako mojo potezo. Vem, da včasih prihaja do nepravilnih postopkov tudi zaradi neživljenjskih zakonskih predpisov. Če se pri tem nihče osebno ne okoristi in ne dela škode občini, potem se ne splača mešati starega .... Drugače pa je tam, ko se je nekdo osebno okoristil ali napravil občini škodo. Veliko je na Občinskem svetu tudi prerekanja zaradi prekoračitev proračunskih postavk v preteklosti. Kadar je šlo za prekoračitev, ki je bila nekomu v prid, je vse lepo in prav, ko si je to privoščil nekdo drug, se to obeša ne veliki zvon.
Vesela sem lepe zunanje podobe našega časopisa in zanimivih člankov ter »spodbudnih« besed avtorja (avtorice) verzov v rubriki Pa brez zamere. Upam, da bo moje igralske sposobnosti opazil še kdo in bomo v Moravčah po olimpijski medalji dobili še kakšnega Oskarja, Pohvaljena sem bila, da znam javno lepo govoriti. Jaz pa moram pohvaliti avtorja (avtorico), da zna anonimno dobro opravljati. Je pač tako, da ima na tem svetu vsak človek svoje poslanstvo.
Življenje bo minilo, zdrahe bomo pozabili, ostalo bo pa tisto, kar smo drug drugemu dobrega naredili. Želim vam, da bi bilo predvsem slednjega čim več in da bi lepo preživeli velikonočne praznike v krogu vaših najdražjih.
LJUDMILA NOVAK, županja
4
Novice iz
J
Za proračun, ki bo zaključil začete investicije 4* Vfc #j
Po pričakovanju, smo v drugi polovici februarja dobili v^|^
obravnavo Osnutek predloga proračuna za letošnje leto, ki
naj bi ga pripravile strokovne službe. Pričakovali smo torej
strokovno utemeljen proračun in nadaljevanje začetih investicij na področju cest
in vodovodnega omrežja.
V preteklih letih je bilo vloženih veliko sredstev v pripravo dokumentacije in pripravljalna dela, v letošnjem letu pa naj bi se te investicije zaključile. Sedaj se postavlja vprašanje, kaj se je zgodilo z našimi občinskimi »strokovnimi« službami, da so nekatere večje odseke cest, ki so pripravljeni na asfaltno prevleko (Križate, Tuštanj-Češnjice, Kovačija), enostavno izpustili iz Osnutka predloga proračuna Občine Moravče? Potem je tu še cesta na Limbarsko goro, Zg. Preker-Dešen, ki se gradi že leta in ji je zopet namenjeno premalo sredstev za dokončanje. Potrebno je naročiti projekte za ceste na Tlačnico, Rudnik, Kal, Dunaj, Grmače-Kovačija, ind.. Tudi v teh zaselkih živijo naši občani. Kdaj se bo rešil problem dela ceste, ki ga imajo krajani Reber in Vodice? Ali je krajanom, ki stanujejo na Marokovi in Cesti heroja Vasje ostalo samo še pisanje peticij? Ali se mora zgoditi kaj neprijetnega? Kdo bo odgovarjal za posledice?
K reševanju problematike preskrbe z vodo je potrebno resno pristopiti in uporabnikom omogočiti redno preskrbo z vodo. Glavni vodovod Drtija-Moravče ima v proračunu že tri leta zagotovljena sredstva. Pogodba z izvajalcem je podpisana, zakaj se ne prične z deli, saj bi rekonstrukcija tega voda v znatni meri izboljšala preskrbo z vodo? Nekateri projekti so bili že izdelani, vendar so izginili iz proračuna iz nam neznanih vzrokov. So to strokovne odločitve? V nekaterih občinah imajo za področje komunalne infrastrukture sprejet terminski plan. Po našem prepričanju delo na Oddelku za komunalo ne poteka dobro, še manj strokovno. Za nepravilnosti in strokovne napake se krivda neupravičeno pripisuje svetnikom, saj vemo, da vodi investicije in ureja vso dokumentacijo Oddelek za komunalo. Seveda je bilo premalo sodelovanja med predlagateljem proračuna in večino občinskih svetnikov. Da ne bi delali krivice, je potrebno povedati, da so trije, štirje svetniki sodelovali pri pripravi, kar je jasno razvidno iz postavk v Osnutku predloga proračuna. Zakaj so bili deležni tega privilegija samo izbrani, je znano najbolje predlagatelju proračuna!?
Že na sami predstavitvi Osnutka predloga proračuna, je bilo s strani večine svetnikov izrečenih veliko pripomb, zato bomo predlagali spremembe v proračunu, prav tako bomo podprli vse utemeljene predloge, ki jih bodo predlagali ostali svetniki.
ROMAN CERAR, predsednik 00 SDS
Spoštovane občanke in občani.
Mesec marec je vsekakor zanimiv, saj poteka t.i. javna obravnava Osnutka proračuna Občine Moravče, ki ga je pripravila županja gospa Novak. SLS se s takšnim osnutkom žal ne more strinjati predvsem zato, ker le- ta ni naravnan razvojno in ne temelji na realnih osnovah. Prav tako ugotavljamo, da pri pripravi osnutka županja ni opravila nikakršnih razgovorov s strankami v Občinskem svetu. Prav tako ni zadolžila občinskih odborov kot matičnih teles občinskega sveta, da pripravijo analize in predloge, ki bi jih v nadaljnjem delu lahko županja uskladila. S tem je povzročila veliko nevšečnosti, saj bo potrebno proračun sprejemati preko dopolnitev- amandmajev, ki pa so zelo zahtevni, saj jih je potrebno usklajevati na sami seji občinskega sveta.
SLS bo tako kot druge stranke in občani ter krajevne skupnosti podala nekaj amandmajev za katere upamo, da bodo pozitivno sprejeti v najširšem krogu občanov in tudi občinskih svetnikov, ki nenazadnje odločajo o proračunu in s tem o smeri in dinamiki razvoja občine Moravče. Vsem občankam in občanom želimo vesele velikonočne praznike.
00 SLS
Proračun po meri vseh
Občinski proračun je najpomembnejše dejanje, ki ga I       I I
vsako leto pripravi župan-županja v vsaki slovenski EmHLh^|)m4
občini. Seveda se proračun običajno pripravi in fBBBBSSBSSSSm
sprejme konec leta za prihodnje leto. V naši občini smo še vedno brez proračuna in imamo trenutno sprejeto začasno financiranje. V javni obravnavi je osnutek predloga proračuna in v najboljšem primeru bo proračun sprejet konec meseca aprila. Z osnutkom proračuna nismo zadovoljni, saj se v veliki meri ne nadaljujejo že začete investicije, še več, odpirajo se nove. Na investicijah, ki so bile začete v prejšnjih letih in bi se morale zaključiti že sedaj nastaja škoda. Tukaj imam v mislih projekte na cestnem področju kot so Limbarska gora, Križate, Zg. Prekar-Dešen, Češnjice-Tuštanj.
Obnova vodovodnega omrežja se rešuje prepočasi in v proračunu je za to področje namenjeno premalo sredstev. V slovenskem merilu smo v samem vrhu z višino cene vodarine, za nameček jo v poletnih mesecih v nekaterih predelih nimajo cele dneve.
Prav tako se vlaga premalo truda v reševanje problema Marokove ulice in v nadaljevanju Ceste heroja Vasje. To je pereč problem, saj iz dneva v dan promet narašča, varnost udeležencev pa je ogrožena. Občinski svetniki že lep čas opozarjamo na reševanje problema, prej župana, sedaj županjo in občinsko upravo, očitno brez uspeha.
S proračunom niso zadovoljni tudi svetniki iz drugih strank. Izpostavljeno je bilo dejstvo, da v pripravo niso bili vključeni občinski odbori, ki bi prispevali k bolj usklajenemu osnutku predloga proračuna. Seveda svetniki sedaj ne moremo sprejeti predlaganih rešitev in usmeritev, ki jih je nakazal proračun. Po našem mnenju mora priti do nekaterih sprememb, v kolikor ne želimo delati še večje škode na infrastrukturi. Tudi v nekaterih drugih dejavnostih je prišlo do prevelikega enostranskega vpletanja politike, pozabilo se je na širši interes. Da z osnutkom predloga proračuna nismo zadovoljni je dejstvo, vzroke pa mora predlagatelj iskati vse drugod kot pri svetnikih in političnih strankah.
JANA K. CIGULA 00 LDS Moravče
Demokratična stranka upokojencev Slovenije - DeSUS ustanovljena tudi v Moravčah
Dne 13.03.2002 je bila ustanovljena občinska organizacija DeSUS Moravče. Ustanovni sestanek skupščine je potekal v prostorih Kava bar Valentinov Zalogu pri Moravčah. Sprejetje bil predlagani dnevni red in izvoljeni so bili organi stranke v skladu s statutom stranke DeSUS. Za predsednika občinskega odbora je bil imenovan Franc Ravnikar. Izvoljen je bil tudi upravni in nadzorni odbor s tremi člani in predsednikom Romanom Serianzem. Presenečeni smo nad sorazmerno velikim odzivom ljudi in vstopom v stranko, ki je svojo pot šele začela, saj je potrebno obdelati ves teritorij naše občine. Upam, da bomo do jesenskih volitev to dosegli in enakopravno kandidirali na občinskih volitvah za župana, svetnike, kakor tudi v krajevnih skupnostih. Naš cilj ni, da je stranka sama sebi namen, temveč hočemo prisluhniti željam sokrajanov in jim priskočiti na pomoč v okviru naših možnosti. Naša stranka je ideološko neopredeljena, zato je odprta za ljudi z različnimi prepričanji, posebno vabimo še aktivne delavce, da se včlanijo v naše vrste. To lahko vsi zainteresirani storijo, če v večernih urah pokličejo na telefon 7231-297. Z veseljem vam bomo prisluhnili. Slogan stranke, zapisan v statutu je: IZKUŠNJE, POŠTENOST, STRPNOST, MODROST bodo vedno vpletene v naše delo na vseh ravneh, kjer bomo prisotni. Borimo se za bolj pošteno, socialno bolj uvidevno in strpno družbo, ki naj zopet spoštuje človeka kot največje bogastvo družbe. Pozdravljamo vse občanke in občane naše občine, posebno lep pozdrav pa velja našim sedanjim in bodočim članom in simpatizerjem. Pridružite se nam!
FRANC RAVNIKAR, predsednik 00 DeSUS Moravče
Moravske doline
5
Nadaljevanje 25. redne seje OS
Sprejet osnutek proračuna
Svetniki so se po tednu dni, v sredo, 27. februarja, zbrali na nadaljevanju 25. redne seje. Tokrat so sprejeli osnutek proračuna, ki je šel v tridesetdnevno javno obravnavo, poleg tega pa so obravnavali še sedem točk dnevnega reda.
Večina svetnikov je sodelovala v razpravi o osnutku proračuna, v kateri so izražali pomisleke, zastavljali pa so tudi vprašanja glede posameznih postavk proračuna, na katera jim je skupaj s svojimi sodelavci odgovarjala županja. Po končani razpravi so sprejeli osnutek proračuna, v zvezi z njim pa še odlok o osnutku proračuna, ki je šel prav tako v tridesetdnevno javno obravnavo. V tem obdobju imajo pristojni možnost, da pošljejo občinski upravi vprašanja, pripombe ali zaprosijo za pojasnila glede posameznih postavk proračuna.
Odprodaja kadrovskih oz. neprofitnih stanovanj je bila že četrtič na dnevnem redu občinskega sveta. Potem ko je ta dvakrat v preteklosti glasoval za odprodajo, nazadnje pa proti, je tokrat sprejel sklep, naj se stanovanja ponovno točkujejo in ocenijo. Svetniki namreč menijo, da se je od zadnje cenitve vrednost stanovanj najbrž povečala.
Tudi o problematiki zemljišča »stare Rašice« so svetniki že razpravljali. Ponovno so menili, da predpogodba med občino Moravče in gradbenim podjetjem iz Kočevja o odkupu omenjenega zemljišča, na katerem naj bi se zgradil poslovno - stanovanjski blok, ni v interesu občine, zato jo je treba razveljaviti. Dejali so, da so pogodbo sklenili prehitro, pri tem pa so bili tudi zavedeni, saj to zemljišče ni bilo v lasti občine, ampak je bilo v denacionalizacijskem postopku, ki še sedaj ni končan. Tako je bil sprejet sklep, da se na naslednjo sejo povabi odvetnika, s katerim bodo svetniki razpravljali o prekinitvi predpogodbe.
Svetniki so brez večje razprave sprejeli poročilo Milana Kokalja o delu in obratovanju KD Moravče v letu 2001, poročilo kandidatov o volilni kampanji za nadomestne volitve župana in informacijo o koncesijah med Ministrstvom za okolje in prostor in podjetjema Termit Domžale ter Industrijo apna Kresnice. Soglašali pa so tudi z imenovanjem Marjana Gujtmana za ravnatelja Knjižnice Domžale.
ALEŠ VOZEL
Kako bodo vozili avtobusi v bodočo?
Na sedežu Občine Kamnik je potekal razgovor o problematiki avtobusnih prevozov na območju tako imenovane »Podjetne regije«, v katero je združenih osem občin in sicer: Vodice, Komenda, Kamnik, Mengeš, Trzin, Domžale, Lukovica in Moravče.
Predstavniki podjetja KAM BUS Kamnik so pojasnili problematiko javnega prometa in težave, s katerimi se kot prevozniki srečujejo. Vsekakor je največji problem upadanje števila potnikov s tem pa nerentabilnost poslovanja. Za občane pa je največji problem pomanjkanje lokalnih linij, ki bi omogočale hitro povezavo manjših krajev z večjimi središči, tudi v dopoldanskem ali popoldanskem času, zato je bil sprejet sklep o pripravi izhodišč za avtobusne povezave med kraji, o pripravi novih predlogov voznih redov in ostalih ukrepov za izboljšanje avtobusnih prevozov.
Tudi v sklopu priprave regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije bo izvedba projekta primestnega prometa ena od osnovnih nalog.
V aktivnosti za spremembe in dopolnitve dosedanjih voznih redov želimo vključiti tudi občane in krajevne skupnosti, da posredujejo pripombe na obstoječi vozni red, predloge za uvedbo novih avtobusnih povezav. Seveda pa predlogi za spremembo voznih redov in uvajanje dodatnih avtobusnih povezav ne bodo imeli osnove, če se vsi uporabniki avtobusnih prevozov ne bomo odločili spremeniti načina našega življenja in uporabljati javna prevozna sredstva, bodisi zaradi težav pri parkiranju vozil v večjih centrih, varovanja okolja in lastne prometne varnosti. Prav bi tudi bilo, da bi izvajalcu javnega prevoza v naši občini naročali posebne vožnje (izleti, ekskurzije, potovanja), saj bi njihovo poslovanje tako postajalo bolj rentabilno, prevoznik bi lažje nabavljal nova prevozna sredstva, storitve v javnem prevozu pa bi postajale bolj po meri naših potreb.
Vse občane, krajevne skupnosti in druge organizacije torej vabimo, da OBČINI MORAVČE, Trg svobode 4,1251 Moravče, do 15. aprila 2002 posredujete predloge in pripombe v zvezi z avtobusnimi prevozi, ki jih bomo posredovali podjetju KAM BUS in Projektnemu odboru »Podjetne regije«.
MILAN BRODAR
Moja dežela - lepa in gostoljubna
Pod tem imenom se v okviru Ministrstva za okolje in prostor in Turistične zveze Slovenije izvajajo celoletne aktivnosti za čisto okolje in gostoljubje v naši deželi.
Letošnje leto je v mednarodnem merilu namenjeno naravnim vrednotam, varovanju kulturne dediščine, turizmu. 22. marca je svetovni dan voda, 22. aprila pa svetovni dan zemlje.
V projekt se vključujejo tudi občine, upravne enote, društva, šole in druge organizacije.
V občini Moravče želimo, da bi akcija potekala kvalitetno in organizirano po v naprej dogovorjenem načrtu.
Prve aktivnosti so potekale že v tem mesecu, več pa jih načrtujemo do sredine meseca aprila, ko bo ob rednem odvozu gospodinjskih odpadkov potekal tudi kosovni odvoz. Prav je, da izkoristimo možnost dvakrat letnega kosovnega odvoza odpadkov in od doma pospravimo navlako, ki se v današnji potrošniški družbi hitreje nabira na podstrešjih, v kleteh in drugod.
Društva naj hi očiščevalne akcije dokončala do 15. aprila, občani in organizacije, ki imajo organiziran redni odvoz odpadkov, pa naj hi kosovne odpadke namestili oh zabojnike za smeti na dan odvoza, od 16. do 19. aprila letos, ko bi akcijo tudi končali in pričakali dan zemlje v na novo očiščenem okolju.
V okviru spomladanske akcije želimo pospraviti tudi odslužene avtomobile, ki se vse prevečkrat pojavljajo ob poteh ali v raznih globelih, zato pričakujemo prijave potreb s strani lastnikov avtomobilov. Odvoz avtomobilov bo potekal z lokacij, ki bodo določene na podlagi prijav lastnikov odsluženih avtomobilov. Cena odvoza bo znašala za lastnika avtomobila 5.000 SIT, ostale stroške bo krila Občina Moravče.
6
Novice iz
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih
Državni zbor je novembra 2001 sprejel Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (objavljen v Ur. listu št 97/01), ki se je začel uporabljati s 1.1.2002. Ravno tako je s 1.1.2002 prenehal veljati Zakon o družinskih prejemkih in določbe zakona o delovnih razmerjih, ki urejajo varstvo materinstva in starševstva v zvezi z odsotnostjo z dela.
Zakon ureja zavarovanje za starševsko varstvo, pravice, ki iz tega izhajajo ter pogoje in postopek uveljavljanja posameznih pravic. Zakon vse pravice veže na otroka in jih deli na dve skupini:
- pravice iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo,
- pravice do družinskih prejemkov.
Pravice iz zavarovanja za starševsko varstvo so:
- starševski dopust,
- starševsko nadomestilo,
- pravice z naslova krajšega delovnega časa. Vrste starševskega dopusta so:
- porodniški dopust,
- očetovski dopust,
- dopust za nego in varstvo otroka,
- posvojiteljski dopust.
Porodniški dopust pripada materi in traja 105 dni, mati ga mora izrabiti v strnjenem nizu, v obliki polne odsotnosti z dela, kar pomeni, da se niti upravičenka, niti njen delodajalec ne moreta odločiti ali sporazumeti za kakšno drugačno obliko izrabe porodniškega dopusta. Zakon določa, da mora mati nastopiti porodniški dopust 28 dni, lahko pa tudi 42 dni pred predvidenim datumom poroda. 0 tem se na vlogi za uveljavitev pravice do porodniškega dopusta, katere priloga je potrdilo o
Pozivamo torej vse lastnike avtomobilov, da do 15. aprila javijo potrebe po odvozu avtomobilov. Ob prijavi bo potrebno navesti številko šasijc avtomobila in plačali navedeni prispevek. S strani Občine Moravče bomo poskrbeli za odvoz prijavljenih avtomobilov in določili zbirna mesta, saj dostop specialnih vozil ni mogoč na vseh lokacijah.
Z usklajenim sodelovanjem bomo našo dolino očistili razne navlake in izpolnili geslo letošnjih prizadevanj za lepo in čisto okolje ter tako pokazali naše gostoljubje do obiskovalcev, ki se bodo v takšne kraje radi vračali. Čas je že, da se začnemo v polni meri zavedati napak, ki so bile storjene v preteklosti v odnosu do naravnega okolja in dosledno spoštujemo pravila, ki veljajo pri odstranjevanju odpadnih surovin. Naši zanamci sc bodo tako lahko spoštljivo ozirali nazaj v preteklost in bodo znali tudi sami varovati naravne dobrine, ki so nam v določenem trenutku dane v uporabo.
MIIAN BRODAR
predvidenem datumu poroda, odloči mati sama. Če mati ne nastopi porodniškega dopusta v tem roku (28 oz. 42 dni), nastopi porodniški dopust z dnem rojstva otroka. Neizrabljenega dela porodniškega dopusta po otrokovem rojstvu mati ne more izrabiti, razen v primerih predčasnega poroda, o čemer izda potrdilo pristojni zdravstveni zavod.
Vlogo za uveljavitev porodniškega dopusta mora mati vložiti v krajevno pristojnem centru za socialno delo 60 dni pred predvidenem datumom poroda. S predvidenim datumom poroda in z nastopom porodniškega dopusta, mora mati seznaniti delodajalca najkasneje 30 dni pred nastopom porodniškega dopusta. Porodniški dopust lahko koristi oče v primeru, če mati umre, zapusti otroka ali je nesposobna za samostojno življenje in delo. Oče ima v tem primeru pravico do porodniškega dopusta v obsegu, kolikor ga mati še ni izrabila, vendar največ do 77 dni. V soglasju z materjo lahko pravico do porodniškega dopusta izkoristi oče otroka, če je mati mlajša od 18 let in ima status dijakinje oz študentke, vendar le pod pogojem, da oče tudi dejansko neguje in varuje otroka. Novost, ki jo je prinesel zakon pa je, da ima enako pravico tudi eden od starih staršev, če je mati mlajša od 18 let in ima status dijakinje oz študentke. Bistvena novost, ki jo prinaša novi zakon pa je očetovski dopust, ki pripada očetu otroka v trajanju 90 dni in ga lahko izkoristi do 8 leta otrokove starosti, nujno pa je, da 15 dni izkoristi med porodniškim dopustom matere. Potrebno pa je opozoriti, da zakon v prehodnih določbah določa, da se bo pravica do očetovskega dopusta uveljavljala postopoma in sicer:
- od 1.1.2003 pripada očetu 15 dni dopusta (celotno nadomestilo plače)
- od 1.1.2004 pripada očetu 45 dni dopusta (plačilo prispevkov)
- od 1.1.2005 bo pravica priznana v celoti 90 dni (plačilo prispevkov)
Pravico do dopusta za nego in varstvo otroka v trajanju 260 dni ima eden od staršev takoj po končanem porodniškem dopustu. Če starša ob rojstvu otroka že varujeta in vzgajata najmanj dva otroka do starosti 8 let, se dopust za nego in varstvo otroka podaljša za 30 dni. Starša se morata pisno dogovoriti o izrabi dopusta za nego in varstvo otroka najmanj 30 dni pred potekom porodniškega dopusta, z dogovorom morata seznaniti center za socialno delo in svojega delodajalca. Če bo dopust izrabil v celoti eden od staršev, pisni sporazum ni potreben.
Do posvojiteljskega dopusta je upravičen posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok zaupan v varstvo z namenom posvojitve in je odvisen od starosti otroka; za otroka starega od 1 -4 let pripada 150 dni dopusta, za otroka od4-10let pripada 120 dni dopusta. Pravica do starševskega nadomestila pripada osebam.
ki imajo pravico do starševskega dopusta in so bile zavarovane po tem zakonu že pred dnevom nastopa starševskega dopusta.
Pravica do starševskega nadomestila obsega:
- porodniško nadomestilo, ki se izplačuje med porodniškim dopustom
- očetovsko nadomestilo, ki se izplačuje med očetovskim dopustom v trajanju 15 dni, za preostali čas pa mu država zagotavlja plačilo prispevkov za socialno varnost od minimalne plače
- nadomestilo za nego in varstvo otroka, ki se izplačuje med dopustom za nego in varstvo otroka
- posvojiteljsko nadomestilo, ki se izplačuje med posvojiteljskim dopustom
Osnova za posamezno vrsto starševskega nadomestila
je povprečna osnova, od katere so bili v zadnjih 12
mesecih pred starševskim dopustom obračunani
prispevki za starševsko varstvo.
Če zavarovanka tega pogoja ne izpolnjuje, se ji za
manjkajoče mesece kot osnova upošteva
55 % minimalne plače (52.071 SIT). Starševsko
nadomestilo za polno odsotnost z dela znaša 100 %
osnove (toliko kot, če bi delal), pravica do nadomestila
pa preneha, če inšpekcija za delo ugotovi, da oseba med
starševskim dopustom dela.
V primerih, ko mati pred predvidenim datumom poroda ni zaposlena, ne more uveljavljati pravice do porodniškega dopusta, lahko pa uveljavlja pravico do starševskega nadomestila pod pogojem, da je bila zavarovana najmanj za 12 mesecev v zadnjih treh letih.
V tem primeru mati ravno tako uveljavlja pravico 60 dni pred predvidenim datumom poroda in ji pripada porodniško nadomestilo v obsegu 105 dni. V tem primeru je osnova za nadomestilo 55 % minimalne plače. Zakon je prinesel tudi pomembno novost, če starša ne izrabita dopusta za nego in varstvo otroka v zakonsko določenem obsegu, lahko del nadomestila za nego in varstvo otroka izrabita v obliki dobroimetja za:
za plačilo varstva otroka plačilo najemnine za stanovanje reševanje stanovanjskega vprašanja. Potrebno je poudariti, da lahko dobroimetje znaša največ petkratnik pripadajočega mesečnega nadomestila za dopust za nego in varstvo otroka.
Zakon uvaja tudi novo pravico staršev do krajšega delovnega časa zaradi starševstva. Eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti, ima pravico delati krajši delovni čas. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko obveznost. 0 pravici do krajšega delovnega časa zaradi starševstva odloča delodajalec, center za socialno delo pa odloča o pravici do plačila prispevkov za socialno varnost, ki jo zagotavlja RS. Plačilo prispevkov za socialno varnost je zagotovljena za čas od dejanske do polne delovne obveznosti.
nadaljevanje na strani 8
Moravske doline
7
Priprave kmetij za vstop v
Ponedeljek,4.marca. Približno 30 moravških kmetov se je odzvalo vabilu podpredsednice Ivanke Kocjančič in se udeležilo srečanja s predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ki sta jo zastopala predsednik KGZ Peter Vrisk in Boris Grabrijan. Na srečanju je sodeloval še predsednik območne enote KZS g. Marjan, Tadej Jemec direktor KGZ Moravče in inž. Janez Ocepek iz svetovalne službe. Osnovni namen srečanja je bil predstaviti delo KGZ Slovenije in razložiti njihovo vlogo pri vključevanju v EU. Peter Vrisk, je zagotovil, da se z ministrom za kmetijstvo Francem Butom in posredno z vlado pogajajo korektno in strpno, da so prizadevanja strokovna in v korist kmetom. Ob dolgotrajnih postopkih prihaja do občasnih napetosti in negodovanja med kmeti. Pozval je, naj se ne pustijo zavesti, naj dovolijo enotno zastopanje njihovih interesov pred vlado, saj jim bo le to prineslo čim boljših rezultatov s pogajanj in hkrati omogočilo
»preživetje« v EU. V kasnejšem vodenem pogovoru so kmetje odprli marsikatero vprašanje, ki se je nanašalo prav na žulje, ki jih najbolj tiščijo; kdo bodo prevzemniki kmetij ob takšnih pogojih, višinske kmetije se ne morejo primerjati z ravninskimi, zapleteno izpolnjevanje obrazcev za premije, neupoštevanje dogovorov s strani vlade... Predlagali pa so tudi srečanje z obmejnimi kmeti s Koroške, da bi posredovali izkušnje, ki so jih pridobili z vstopom Avstrije v EU.
11. marca pa je v Lukovici potekala ena izmed okroglih miz, ki jih v pomladnih mesecih pripravlja KGZ Slovenije. Ta je bila namenjena temi Priprava kmetij za vstop v EU.
skupine in Sonja Bukovec, direktorica Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja.
Predstavili so statistične pokazatelje o kmetijah s področja OE Ljubljana, jih primerjali z evropskimi in navedli možne perspektive za uspešno kmetovanje tudi po vstopu v EU. Vidijo jih predvsem v poudarjanju in razvoju podeželja nasploh, ohranjanju kulturne krajine in sonaravnem kmetovanju, saj bo po ocenah kar 40 % Evropejcev prav kmalu zahtevalo hrano pridelano s sonaravnim kmetovanjem. To je priložnost slovenskega kmetijstva.
Lukovški župan Anastazij Živko Burja je uvodoma pozdravil navzoč in jim zaželel prijetnega in delavnega vzdušja. Uradna stališča kmetijskega dogajanja v Sloveniji so predstavljali Darko Simončič, državni svetovalec na kmetijskem ministrstvu, Peter Vrisk, predsednik KGZ Slovenije, Boris Grabrijan, minister Franci But, Iztok Jarc, član pogajalske
nadaljevanje s strani 7
Osnova za plačilo prispevkov je minimalna plača. Zakon ne določa nobenih rokov za uveljavljanje te pravice in lahko eden od staršev uveljavlja to pravico po poteku do dopusta za nego in varstvo otroka, vendar ta pravica traja najdlje do tretjega leta otrokove starosti.
Vse pravice v zvezi s starševstvom se urejajo na Centru za socialno delo Domžale. Zelo pomembno je, da upravičenke pravočasno urejajo pravico do porodniškega dopusta in porodniškega nadomestila, to je 60 dni pred predvidenim datumom poroda. Na centru upravičenke dobijo ustrezne vloge in navodila za urejanje posameznih pravic, vendar je zelo pomembno, da izpolnjene vloge oddajo pravočasno, ker ima tudi center za socialno delo zelo kratke roke za izdajo posameznih odločb.
V naslednji številki bo objavljeno še nadaljevanje Drugi del zakona ureja pravice do družinskih prejemkov.
povzetek pripravila Irena Tonkli
ISCG
DOMŽALE
A V T OJS OLA
LONČAR d.o.o.
Cesta talcev 10, 1230 Domžale
Marko: 041/785-735 Janez: 041/697-971
Tečaj B kategorije: 8.4.2002 ob 19. uri
Vodeči, Boris Grabrijan, je prisotnim v nabito polni dvorani KD Janko Kersnik v Lukovici moral nameniti nekaj ostrih besed, da so v nadaljnem delu, kjer so imeli besedo udeleženci razgretim besedam dali tudi smisel in dobili ustrezna pojasnila. Obe srečanji kmetov sta pokazali, da kmetije slovenskih razsežnosti s takšno proizvodnjo in usmeritvami niso primerljive z evropskimi, da potrebujejo finance za premostitveno obdobje, žal pa svoja stališče preveč povezujejo s čustvi in premalo z razumnim reševanjem problemov, ki so gotovo bremena, ki šibijo ali celo žalijo slovenskega kmeta.
M AL, foto Vili Golob
8
Novice iz
GASILCI SO OCENILI SVOJE DELO V LETU 2001
Obisk vodstva Gasilske zveze Slovenije v Gasilski zvezi Moravče
Gasilci so na svojih občnih zborih ocenili delo v preteklem letu in sprejeli programe dela za leto 2002. Prvi letošnji občni zbor je organiziralo PGD Peče - 10. februarja, nato 16. februarja PGD Moravče. 23. februarja PGD Velika vas in 24. februarja PGD Krašce ter PGD Vrhpolje. Iz poročil tajnikov je razvidno, da je v vseh društvih 346 članov, 55 članic, 160 mladincev, mladink, pionirjev in pionirk ter 43 veteranov.
Pomembne skupne ocene vseh občnih zborov so naslednje:
• Stanje na področju požarne varnosti je tudi v letu 2001 dobilo dobro oceno. Gasilci so intervenirali osemkrat na krajih manjših požarov (požara na osebnih avtomobilih, gozdni in travniški požar, manjši požari v stanovanju). Požari niso ogrozili ljudi, pa tudi materialna škoda ni bila velika. Gasilci iz PGD Moravče in PGD Peče so uspešno intervenirali tudi pri poplavi v Osnovni šoli Jurija Vege. Gasilci so poleg intervencij veliko dela opravili tudi v obliki redarske službe, požarne straže, prevoza vode in vzdrževanja gasilskih objektov. Ocenjevanje gasilske dejavnosti predvsem po številu uspešnih intervencij na kraju požarov, poplav in drugih dogodkov, ki zahtevajo hitro ukrepanje, je seveda popolnoma napačen pristop. Gasilstvo se v svojem okolju vedno bolj ocenjuje po dejanskem stanju požarne varnosti. Preventivno delovanje gasilstva je najbolj učinkovito in za celotno družbo najcenejše, čeprav na zunaj ni tako vidno, kot npr. intervencija na kraju požara. Vsa društva so na občnih zborih poudarila, da je stopnja osebne in skupne odgovornosti do varstva pred požari iz leta v leto večja. To so tudi rezultati stalnega, toda nevsiljivega opozarjanja na nevarnost požarov v obliki gasilskih tekmovanj, vaj, aktivnosti v okviru meseca požarne varnosti, pa tudi vključevanja mladih in najmlajših v gasilske vrste.
• Zelo veliko je bilo v letu 2001 storjenega na področju izobraževanja gasilcev v vseh društvih. Kar 50 gasilcev je uspešno končalo tečaj za gasilca, 25 za nižjega gasilskega častnika in 7 za gasilskega častnika. Na te rezultate bi bila ponosna tudi kakšna precej večja gasilska zveza.
• Vsi občni zbori so dobro ocenili društvene vaje in tekmovanja. Enoti pionirjev in pionirk iz PGD sta na izbirnem regijskem tekmovanju regije Ljubljana III dosegli prvi mesti in bosta to regijo predstavljali tekmovali na državnem prvenstvu, ki bo maja letos v Žalcu
• Vsa društva so v letu 2001 vzpostavila računalniške evidence članstva. Celotno delo je bilo prostovoljno, 'prostovoljna' pa tudi uporaba računalnikov, saj jih društva nimajo.
• Znana, toda zelo pomembna ugotovitev vseh občnih zborov pa se nanaša na finančna sredstva, ki se zmanjšujejo, gasilska oprema in pridobivanje strokovnega znanja pa postajata vedno dražja.
V letu 2002 bodo društva nadaljevala z izobraževanjem članic in članov, s pripravami in udeležbo na tekmovanjih, od nabave nove opreme pa je treba omeniti predvsem osebno opremo, po ustaljenih programih pa bodo potekala tekmovanja, društvene vaje in sodelovanja s sosednjimi gasilskimi zvezami.
Letos se je na vabila prostovoljnih gasilskih društev odzvala tudi županja Občine Moravče ga. Ljudmila Novak in se udeležila njihovih občnih zborov. Gasilcem se je zahvalila za njihovo dobro opravljeno delo, ki temelji na prostovoljnosti, in zagotovila nadaljnjo skrb občine za posodabljanje gasilstva kot zelo pomembne lokalne službe.
Predsednik GZSErnestEbijin poveljnik MatjažKlaričs predsednikom GZMoravče Ivanom Vidicem
V okvir društvenih občnih zborov sodi tudi 22. seja predsedstva Gasilske zveze Moravče, k: je bila 13. marca. Poleg priprav na občni zbor Gasilske zveze Moravče, ki bo 12. aprila 2002 v prostorih gasilskega doma PGD Velika vas, je bila ta seja pomembna predvsem zaradi obravnave predloga finančnega plana za leto 2002 Soglasna je bila ocena, da predlog letošnjega Proračuna Občine Moravče v postavki požarna dejavnost postavlja gasilsko dejavnost na Moravškem v zelo slab položaj. Gasilski dejavnosti bo na voljo za skoraj 16 % manj sredstev kot v letu 2001. Gasilska zveza Slovenije predlaga lokalnim skupnostim, da za potrebe požarne dejavnosti namenijo približno 3% proračunskih sredstev. Občina Moravče pa je v predlogu proračuna namenila le 1,8 %. Gasilska zveza bi za nemoteno delovanje gasilstva in nujno potrebno vzdrževanje gasilskih objektov potrebovala približno 2,6 % proračunskih sredstev za leto 2002. Med 10.000.000 SIT predvidenih sredstev za požarno dejavnost je namreč 50 % sredstev namenjenih za nujno potrebno gasilsko vozilo PGD Krašce, tako, da za celotno delovanje gasilstva v letu 2002 ostane komaj polovica teh sredstev. Po predlogu proračuna je za samo operativno delovanje gasilskih enot (požarna dejavnost v ožjem smislu) predvidenih le 1.100.000 SIT. Tako v letu 2002 ne bo mogoče nabaviti predvidene zaščitne opreme gasilcev, na voljo pa bo tudi zelo malo sredstev za vzdrževanje objektov. Gasilci bi razumeli takšen predlog, če bi bil celoten proračun omejevalen. Hiter pogled v predlog pa kaže, da večina postavk v odhodkovnem delu izkazuje večja sredstva kot v preteklem letu, celo tista, na katerih sredstva niso bila porabljena. Občinsko vodstvo bi moralo upoštevati ogromno prostovoljno opravljenega dela v gasilstvu, dejansko zelo učinkovito preventivno delovanje na področju požarnega varstva, nujno izobraževanje gasilcev in nujno posodabljanje gasilske opreme, vzdrževanje gasilskih objektov in zagotoviti vsaj tolikšna sredstva, da bi ta dejavnost, ki je za lokalno skupnost izjemnega pomena, čeprav počasi pa vendarle, z merljivimi koraki napredovala iz leta v leto.
0 delovanju gasilskih zvez in obveznosti lokalnih skupnosti do njih sta govorila tudi predsednik in poveljnik GZ Slovenije Ernest Ebrv in Matjaž Klarič, ki sta GZ Moravče obiskala 5. marca. Predstavila sta delo GZ Slovenije na področju pravne ureditve gasilstva, prizadevanjih za sistemsko urejeno financiranje, potek standardizacije gasilske opreme, in aktivnosti v zvezi z računalniškim obravnavanjem vseh podatkov s področja gasilstva. Poveljnik GZ Slovenije je pregledal tudi operativni načrt enega od društev. Oba sta zelo dobro ocenila delovanje gasilstva na Moravškem.
B. BRVAR, foto Vidic
Moravske doline
9
23. marec - občinski praznik občine Moravče
Slavnostna akademija
Rojstni datum slavnega rojaka matematika Jurija Vege je že nekaj let občinski praznik občine Moravče. Letos je bila slavnostna akademija na predvečer praznika v petek, 22. marca, v Kulturnem domu Moravče. Osrednji dogodek akademije je bila podelitev naziva častnega občana Francu Vehovcu, občinske plakete Petru Pirnatu in občinskih priznanj Fani Pačnik, Ivanu Meletu in Društvu za raziskovanje jam »Simon Robič« Domžale. Slavnostna govornica je bila županja Ljudmila Novak.
Spoštovani nagrajenci, občanke in občani, dragi gostje, lepo pozdravljeni!
Stari slovenski pregovor pravi: Če praznike opustiš, prazniki zapustijo tebe. Življenje brez. praznikov pa je kol dolga prašna in ovinkasta cesta. Mi pa želimo praznovati, zato smo se zbrali na predvečer občinskega praznika, da se skupaj veselimo napredka naše občine. Hkrati pa se zahvalimo nekaterim posameznikom in društvu za njihov prispevek pri razvoju kraja na različnih področjih družbenega življenja.
Tla nekatere ljudi ima beseda občina negativen prizvok. Mogoče imajo slabe izkušnje, ko so urejali različno dokumentacijo na občini in so postopki dolgo trajali ali pa so morali »zaradi občine« kaj plačati. Mogoče so jih razjezili »občinarji« zaradi ceste, vodovoda ali kanalizacije. In še neka nedoločna zadrega in nelagodnost pred uradnimi osebami ter dvom vanje spremlja človeka, ko se odpravi na občinski urad.
'Zaradi vseh teh negativnih oznak, ki spremljajo besedo občina, je zame veliko bolj prijazna beseda lokalna skupnost. Beseda skupnost je sama po sebi pozitivna, saj nam pove, da skupaj z. nekom drugim živim in uresničujem neki cilj. V dobri skupnosti se dobro počutimo, vemo, da smo nekomu mar in da se nekdo za nas zanima in mi zanj. Uspešna je na primer tista zakonska skupnost, kjer mož in žena znata skupaj uresničevati zastavljene cilje, skupaj gradita dom, skupaj vzgajala otroke. Kjer ljudje živijo in delajo kol skupnost, to vedno rodi dobre sadove, čeprav pri tem prihaja tudi do sporov in nesporazumov. Rada bi povedala namreč to, da občina Moravče res da meri 61 km2 in šteje, okrog 45(X) prebivalcev, vendar je to v prvi vrsti skupnost ljudi, ki želi skupaj uresničiti zadane naloge in cilje. V osmih letih naše skupnosti smo uresničili ž.e marsikaj, na kar smo lahko ponosni: prizidek šole, veliko kilometrov cest, novi vodovodi, obnova kulturnega doma,. Prav danes smo odprli lekarno, kije velika pridobitev za vse občane in je sad dolgoletnih prizadevanj investitorja Markuša, Javnega zavoda Mestne lekarne in Občine Moravče.
Ce pomislimo na to, kako daleč so morali včasih otroci peš v šolo, danes pa jih kombi pripelje skoraj do domačih vrat, lahko ugotovimo tudi v tem pogledu velik napredek. Kljub temu, da nam je pozimi marsikdaj zagodel sneg in smo se jezili na slabo cesto, se še gotovo spominjate dni, ko ste morali pregaziti dolgo pot, da ste peš prišli do šole ali službe. Danes pa se še isti dan, ko zapade sneg, lahko vozimo brez verig po večini poti v občini.
Seveda imamo še veliko ciljev in želja, katere ne bomo mogli takoj doseči. Ne smemo pa biti podobni učencem iz. naslednje zgodbe: Neki učitelj je vz.el velik bel list in nanj narisal majhno črno piko. Učence je vprašal: Kaj vidite / Odgovorili so: Majhno črno piko. Učitelj jih je vprašal: Ali ne vidite tudi belega lista, kije mnogokrat večji od črne pike?
Ali tudi mi vidimo samo črno piko?
Z vztrajnim delom., pametnim dogovarjanjem in sodelovanjem različno mislečih ljudi in tudi različnih strank, bomo dosegli največ. Vsi moramo imeti pred očmi samo en cilj: delali najboljše za skupno dobro.
Tudi občinski svet, župan ali županja in »občinarji« ali občinska uprava smo postavljeni ali izbrani za to, da skupaj z. občani gradimo našo občino, našo skupnost. Občasno prihaja do nesporazumov, npr.z.aradi zemljišč ob cesti, denarja iz. proračuna, odvoza smeti ipd.. Verjamem, da bi občina včasih lahko te probleme tudi bolje in hitreje reševala. Vem pa tudi, da smo zaradi než.ivljenjskih zakonov in upravnih postopkov velikokrat nemočni in počasni.
Letošnji dobitniki občinskih priznanj, plakete, in naslova častnega občana spadajo v tisti krog ljudi, ki so vsak po svoje prispevali k boljšemu in pestrejšemu življenju v občini. Kljub temu, da delujejo na različnih področjih, jim je skupno to, da imajo veliko življenjske energije, ki jo s prostovoljnim delom razdajajo v dobro vseh občanov. Zavedajo se, da je deljeno veselje dvojno veselje in deljeno delo polovično delo z. dvojnimi sadovi. Mati Terezaje dejala: Na tej zemlji ne moremo narediti velikih stvari, lahko pa storimo majhne reči z. veliko ljubeznijo.
O, da bi bilo čim več teh majhnih stvari v našem življenju. Sicer pa je menda skrivnost sreče v tem, da pričakuješ mnogo od sebe in malo od drugih.
Vsem občanom in občankam občine Moravče čestitam ob občinskem prazniku in želim, da bi ga vsako leto z. večjim ponosom in zadovoljstvom, praznovali.Ve selimo se napredka in skupaj načrtujmo še lepšo prihodnost. Za obisk se zahvaljujem, vsem. gostom in županoma iz občin Dol pri Ljubljani in Mengeš. Čestitke ob občinskem prazniku so poslali župani iz občin: Lukovica, Litija in Trbovlje.
LJUDMILA NOVAK, županja
10
Novice iz
Franc Vehovec iz Zaloga pri Moravčah je postal častni občan zaradi svojega dolgoletnega dela na glasbenem, predvsem pevskem področju. Vehovec je izvrsten solist in ljubitelj narodnih pesmi, ki v KD Tine Kos Moravče poje že več kot petdeset let, dolga leta pa je pel tudi pri moravškem cerkvenem zboru. Za delo na kulturnem področju je bil že nagrajen s Kersnikovo plaketo in zlato Gallussovo značko. Franc Vehovec: »Brez dvoma mi priznanje veliko pomeni, ker kaj takšnega še nisem doživel.«
Peter Pirnat je prejel plaketo za svoj trud pri obnovi in promociji gradu Tuštanj in z njim občine Moravče. Pirnat je od svojega očeta Dominika podedoval grad, ki ga skupaj s svojo materjo obnavlja. V obnovljenem gradu predvsem poleti potekajo prireditve, znane kot kulturni večeri na gradu Tuštanj. Sicer pa je Pirnat inženir strojništva in velik ljubitelj petja, ki je doštudiral tudi solo petje na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
Peter Pirnat: »Plaketa je veliko presenečenje. To ni samo priznanje meni, ampak celi družini. Predvsem mojemu pokojnemu očetu, ki je grad ohranil, pa tudi vsem sponzorjem, ki so pomagali pri obnovi. Od podjetja Termit, s katerim res dobro sodelujemo, pa do občin Moravče, Mengeš in Lukovica, ki so vsi prispevali k temu, da grad dobiva podobo, kakršno je imel včasih.«
V kulturnem programu prireditve so nastopili simfonični orkester glasbene šole Hrastnik z dirigentko Elizabeto Jakšič, komorni zbor Limbar Moravče pod vodstvom Elizabete Kunavar in ženska vokalna skupina Oda Moravče pod vodstvom Milana Kokalja. Na prireditvi sta bila prisotna tudi župana občin Mengeš in Dol pri Ljubljani.
ALEŠ VOZEL, foto Franci Skok
Ivan Mele je dobil občinsko priznanje za požrtvovalno delo pri gradnji planinskega doma Moravče. Mele je namreč v prvih osmih mesecih gradnje opravil kar 450 ur brezplačnega prostovoljnega dela. Ivan Mele: »Priznanje je nagrada za minulo delo. Delo pa nas čaka tudi naprej. Težje je že opravljeno. Nadaljnje delo bo lažje in bolj vidno.«
Fani Pačnik je dobila priznanje za skrb za kulturno dogajanje na Vrhpoljah in za sodelovanje v njem. Je članica tamburaškega orkestra Vrhpolje, sicer pa pobudnica in organizatorka kulturnih prireditev v domačem kraju. Svojo vpliv in zagnanost prenaša tudi na najmlajše, saj je učiteljica razrednega pouka v podružnični šoli na Vrhpoljah. Fani Pačnik: »Priznanje je potrditev mojega dela, ki ga imam rada. Tudi če ne bi dobila priznanja, bi se trudila, da bi delo opravljala tako, kot ga opravljam.«
Društvo za raziskovanje jam »Simon Robič« Domžale
je dobilo priznanje ob štirideseti obletnici uspešnega delovanja in prizadevnega dela na območju občine Moravče. Društvo raziskuje in očiščuje jame in brezna na Moravškem, med katerimi sta najbolj znana Osoletova jama in Majčevo brezno. Društvo skrbi tudi za naraščaj, saj že vrsto let vodi jamarski krožek tudi v Moravčah. Aleš Stražar: »To priznanje meni osebno in celemu društvu veliko pomeni. Občina je s tem povedala, da živi na kraškem območju in da spoštuje načela bivanja na tem območju. Mi bomo skušali še naprej predstavljati občino Moravče kot kraško deželo, kjer je gospodarjenje težje, podobno kot na matičnem krasu. Je malo vode, veliko skal, veliko dela in težko življenje.«
Moravske doline
11
Potrpežljivost so izplača:
DOBILI SMO LEKARNO!!!
Že kar nekajkrat smo poročali, da v Moravčah potekajo priprave na odprtje lekarne, na bližajoči se dogodek pa nas je opozarjal tudi velik napis na Trgu svobode 2 oz. na stavbi, kjer domujeta cvetličarna in trgovina z blagom. In sedaj lahko končno rečemo, da je lekarna tudi uradno odprta. Po kar nekaj letih dogovarjanja s pristojnimi, iskanjem primernega prostora, nazadnje pa še dolgotrajnega čakanja na vsa potrebna dovoljenja se je v petek, 22.03.2002, zgodila dolgo pričakovana otvoritev. Slovesno sta nagovorili zbrane in prerezali otvoritveni trak direktorica Mestnih lekarn in naša županja Milka Novak, zapel je otroški pevski zbor OŠ Jurija Vege, poleg domačinov so bili navzoči tudi predstavniki farmacevtskih tovarn in novinarji RTV SLO in Dela.
Dobili smo sodobno opremljeno lekarno, katere oprema je stala štirinajst milijonov tolarjev in deluje v sklopu Mestnih lekarn s sedežem v Kamniku. Vsekakor pa je nekaj posebnega. Ker zakon določa, da mora biti lekarna dostopna vsakomur, moravška pa se nahaja v prvem nadstropju, je tu prvič v Sloveniji nameščen poseben sistem, ki omogoča dostop tudi težje pokretnim in invalidnim osebam. V pritličju je nameščen neke vrste telefon z zvoncem, ki omogoča neposredno povezavo s farmacevtko v prvem nadstropju, ki vam bo po posebnem »tunelu« poslala posodo, v katero boste vložili recepte in jih poslali nazaj v prvo nadstropje, kjer vam bo nato farmacevtka pripravila zdravila in vam jih poslala v pritličje. Mogoče res izgleda komplicirano, vendar je v bistvu zelo enostavno. Poleg tega pa so aparatu priložena še natančna navodila za uporabo. Za vse tiste, ki jim tehnika nikakor ne leži in ne bodo zmogli po stopnicah do lekarne, prijazni farmacevtki Barbara, ki je tudi vodja moravške enote, in Marička obljubljata, da jima ne bo problem priti v pritličje in postreči ter svetovati stranki.
Brez dvoma je dolgo pričakovana lekarna velik korak naprej v razvoju naše občine. V to smo lahko prepričani vsi, ki smo že kdaj zboleli, pa naš zdravnik ni imel na zalogi zdravila primernega za nas. Zdravnik nam je napisal recept in odpravili smo se po zdravila. Največkrat v Domžale, nam najbližjo lekarno. In če je med čakanjem na razne pripravke ušel avtobus ali pa smo morali iskati parkirišče samo zaradi ene škatlice tablet in nato za brisalci po možnosti dobili še kakšno neprijetno presenečenje, prav gotovo nismo bili veseli. Od zdaj naprej tovrstnih problemov ne bi smelo biti več. Urnik je usklajen z urnikom ambulante, lekarna pa bo založena ravno tako kot vse ostale lekarne. To pomeni, da bo moč dobiti vse vrste zdravil, mazil in ostalih pripravkov, ki jih predpiše zdravnik, kot tudi tistih, ki jih uporabljamo za vsakodnevno nego, za nego dojenčkov in ostalih pripomočkov v pomoč in lajšanje težav. Pri tem bo v veliko pomoč farmacevtka, ki nam bo svetovala.
saj je potrebno zdravila uporabljati točno po navodilih, sicer namen ni dosežen. Na otvoritvi je bil prisoten tudi dr. Durič, ki mi je ob tej priložnosti povedal, kako je potekala oskrba z zdravili, ko je on pričenjal z delom v Moravčah. Približno enkrat tedensko se je sprva z avtobusom nato pa avtom odpravil v Domžale ali Ljubljano po zdravila in cepiva, potem pa jih delil ljudem v ambulanti. Seveda to ni bila najbolj primerna oskrba, vendar na žalost ni bilo druge možnosti. Zavedati pa se moramo tudi tega, da je današnja izbira zdravil neprimerno večja kot pred leti. In tudi zato je že zdavnaj zmanjkalo omaric za zdravila v zdravnikovi ordinaciji. Danes je za to odgovorna farmacija. In v Moravče je prišla, vsemu čakanju navkljub.
NEVENKA MAROLT
Delovni čas	
LEKARNE v MORAVČAH:	
PONEDELJEK	12.00-19.00
TOREK, SREDA	
in PETEK	7.30 - 14.00
ČETRTEK	13.00-19.00
prva SOBOTA	
v mesecu	8.00-12.00
Nedelje in prazniki zaprto!	
12
Novice iz
f,
Franc Vahovec - častni občan občina Moravča
RAD POJEM IN TO SE SLIŠI
Vzačetku bogate jeseni leta 1931 seje v Zalogu pri Moravčah Valentinu in Frančiški Vehovec rodil sin Franc. Pri hiši so ob kmetiji imeli tudi žago in mlin, v katerem je mama mlela zelo kakovostno moko. Sin Franc je rasel ob delu na kmetiji, žagi in pomoči v mlinu. Morda mu je zvok žage in vrtenje mlinskih koles, katere je poganjala voda dalo smisel, da je že kot otrok brundal razne napeve, ki so pozneje prerasli v ljubiteljsko petje. Komaj seje zavedel, že je prišla druga svetovna vojna, ki mu je vzela starejšega brata, ostali pa so preživeli tisti kruti čas. Leta 1948 je France kot 18. letni mladenič polen energije in s čudovitim glasom stopil v cerkveni pevski zbor pod vodstvom Aleša Capudra. Kasneje seje pridružil tudi posvetnemu pevskemu društvu Tine Kos, katerega je vodil prof. Stane Habe. Sedaj poje tudi v pogrebnem pevskem zboru, katerega vodi Miro Capuder. V štiriinpetdesetletnem petju je zapel skupaj z ostalimi pevci skoraj dvatisočim pokojnim občanom naše doline, pa tudi drugod   so   peli   na pogrebnih svečanostih, posebno rojakom. Njegov
čudoviti glas je neštetokrat božal boleče duše svojcev pokojnega, zato je bilo slovo čeprav težko vendar za spoznanje lažje. Ljudje so njegovo petje doživljali tako močno, da so bili prepričani, da ga tudi pokojnik sliši in mu odzvanja v grobu. France pa ni pel samo pokojnim, pel je na cerkvenem koru, kjer je njegov glas zadonel pod oboki cerkvenega stropa mogočne farne cetkve Sv. Martina.
Na vseh nastopih prosvetnega pevskega zbora Tine Kos ob raznih prireditvah in koncertih je pel največkrat zahtevno solo petje, zato je moral paziti na svoj glas, katerega je moral negovati. Za svoje uspešno in predvsem požrtvovalno delovanje med pevci je dobil razna priznanja in pohvale. V letu 1988 je prejel POHVALNO PISMO ljubljanske nadškofije za 40- letno delovanje v cerkvenem pevskem zboru. Prejel je tudi KERSNIKOVO PLAKETO in zlato GALLUSOVO ZNAČKO od Zveze kulturnih organizacij kot priznanje za njegovo požrtvovalno delo med pevci. Ob vsem tem pa je France delal na svoji žagi, kmetiji in v mlinu. Žago so za nekaj
časa zapečatili, tako da je moral delo poiskati drugje, nato so mu jo vrnili in od takrat spet žaga doma. Ob tako bogati Francetovi življenjski poti je prav, da mu je Občina Moravče podelila naslov ČAbTNEGA OBČANA. France je vesele narave, dober sosed in pripravljen pomagati sovaščanom. Želimo mu, da bi njegova pesem še dolgo donela ob vsaki priložnosti. FRANC RAVNIKAR, foto Franci Skok
Na vrhpoljski šoli gostili 26 učiteljic in pedagoško svetovalko ZRSŠ
Vrhpolje. IŽ.marec 2002
Učiteljica in vodja podružnične šole FaniPačnikje skupaj z vzgojiteljico Marijo Pavlic pripravila predstavitveni učni uri za 26 učiteljic s podružničnih šol iz enote ZRSŠ Ljubljana, Nova Gorica, Novo mesto in Koper, ki se pripravljajo na vključitev v devetletni osnovnošolski program. Šolskih ur se je udeležila tudi pedagoška svetovalka FaniNo/ima/ z Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Izobraževalni program jim je bil všeč, kakor tudi šola. vzdušje v njej in kraj. Učiteljice so si ogledale dve učni uri za kombinirani oddelek 1-razreda devetletke in I.razreda osemletke. Učenci so dobro sodelovali pri učnih urah, se za učno snov zanimali in pokazali presenetljivo predznanje s področja spoznavanja narave in družbe. Na koncu pouka so bili vidno utrujeni, a vseeno so zadovoljni odhajali. Učiteljice, ravnateljica Eva Karažija, svetovalka in izvajalki pouka pa so v nadaljevanju srečanja, ki se je zaključilo po U.uri, ocenjevale nastop, presojale uspešnost učnih ur, pregledale učne priprave, letno in tedensko načrtovanje pouka, prisluhnile izkušnjam izvajalk Pouka, ki morata delovati kot usklajen t/m, ter izrazile pomisleke in vprašanja v zvezi z uvedbo devetletne šole. Prav to pa je tudi za naše starše in učence ob letošnji uvedbi na vrhpoljski šoli pomenilo veliko prelomnico, ki so jo nekateri sprejeli z odobravanjem, drugi pa so bili do projekta skeptični, saj se bodo pravi rezultati novega načina poučevanja in
zgodnejšega vključevanja otrok v pouk gotovo pokazali šele čez nekaj let.
O teh vprašanjih sem se pogovarjala z gostjo Fani Nolimal, pedagoško svetovalko z ZRSŠ za področje podružničnih šol in kombiniranega pouka v Sloveniji.
Ali je podružnična šola prednost aH pomanjkljivost? V Sloveniji deluje okoli 360 podružničnih šol. Ali je to prednost je v veliki meri odvisno od sodelovanja s krajem, lokalno skupnostjo in podružnice z matično šolo, saj ji le-ta nudi materialne pogoje za delo in dopolnjuje z nekaterimi oblikami dodatnega dela ( knjižnica, računalniška učilnica,..). Prednost je prav gotovo to, da otroci ostajajo v kraju, zato šola tesno sodeluje s starši in postane gonilna sila kulturnega dogajanja. Majhno število otrok v oddelku, čeprav je le-ta kombiniran, učitelju omogoča, da učence dobro pozna in ima zato možnost zaposlitve posameznika z nalogami v skladu z njegovimi zmožnostmi, predznanjem in napredkom. Prehod v matično šolo lahko
Moravske doline
pomeni problem, ker so tam oddelki številčnejši in individualizacija ni tako poudarjena. Če pa se učenci zadnjega razreda na podružnici postopno že leto pred prestopom uvajajo na matični šoli z obiski in vključitvijo v nekatere dejavnosti, pa tudi ta problem ni nepremagljiv.
Naša šola je letos prvič vključena v projekt postopnega uvajanja v devetletno osnovno šolo. Kakšne spremembe nastajajo zaradi tega pri izvajanju pouka? Spremembe vsekakor so, in sicer sistemske, vsebinske in didaktične. Sistemske pomenijo zgodnejši vstop v šolo, kar je za otroke s podeželja, ki v veliki meri niso vključeni v vrtce, gotovo prednost, če poznamo trditve strokovnjakov psihologov, ki proučujejo otroško psiho in ugotavljajo, da so otroci v nižji starosti bolj učljivi in dojemljivi za določena področja izobraževanja. V Sloveniji je le 50% otrok vključenih v vrtce, drugi pa so pred vstopom v šolo neobvezno obiskovali cicibanove urice in obvezno pripravo na osnovno šolo, ki pa ni bila vsak dan in je izvajana v bolj ali manj natančni obliki. Z uvedbo devetletne osnovne šole pridobivajo prav otroci s podeželja in se v pogojih izobraževanja na ta način izenačujejo z vrstniki iz mesta. Sistemske spremembe pogojujejo tudi prilagoditev vsebin pouka in didaktične pristope. Posebnost je dvoletno opismenjevanje in prisotnost vzgojiteljice v prvem razredu devetletke. Kombinacija obeh prvih razredov (devetletke in osemletke) je zaradi sorodnih vsebin gotovo vzpodbudno in motivacijsko vpliva na učence, saj s sodelovanjem dobivajo občutek pomembnosti in sprejetosti.
Kakšne vtise ste dobili o vrhpoljskipodružnični osnovni šoli in učencih?
Učenci so sproščeni, delavni, vedoželjni, imajo veliko znanja iz narave in okolja. Vzdušje v razredu je dobro. Presenetila pa me je podoba in ureditev šole, ki je v primerjavi z nekaterimi podružničnimi šolami po Sloveniji dobro vzdrževana, bogato opremljena, ima veliko didaktičnega meteriala ter veliki zračni in svetli učilnici. Vesela sem, da so tudi računalniki dovolj zmogljivi za programe, ki jih šolarji s pridom uporabljajo. Običajno se na podružnicah znajde to, kar na matični šoli zavržejo. Tu pa vse kaže, da matična
Po pevsko znanje v Celje
V letošnjem marcu smo se članice Ženske vokalne skupine »ODA« s svojim zborovodjem odpravile na študijske dneve oz.intenzivne vaje, ki so potekale od petka zvečer do nedelje popoldan.
Za letošnje intenzivne vaje smo si izbrale Celje, to idilično mesto ob Savinji.
Veselo razpoložene smo v večernih urah prispele v Dom sv. Jožefa nad Celjem, kjer smo bile nad prijaznim sprejemom osebja ter samo toplino in domačnostjo doma prijetno presenečene. Po namestitvi v izredno lepo urejenih sobah ter po okusni večerji je sledila že prva skupna vaja vseh štirih glasov. Sončno sobotno dopoldne in popoldne pa je bilo namenjeno vajam po posameznih glasovih, nedeljsko dopoldne pa ponovno skupnim vajam. Čeprav smo med vajami imele malo prostega časa, smo si vseeno uspele ogledati prijetno okolico doma, se podale v samo mesto Celje in celo na celjski grad. Del prostega časa pa smo preživele v prijetnem klepetu po sobah, saj smo za prijetno vzdušje in dobro voljo v zboru poskrbele prav vse članice zbora, skupaj z neutrudnim zborovodjem. Polne prijetnih občutkov, da smo se na letošnjih intenzivnih vajah veliko naučile ter si s tem pridobile dovolj znanja, ki ga bomo, vsaj upam, s pridom uporabile na naših nastopih, ki nas še čakajo do zaključka pevske sezone.
V nedeljo po kosilu smo se poslovile od prijaznega osebja Doma sv. Jožefa z željo, da to ni bil naš zadnji obisk pri njih.
V popoldanskih urah sončne nedelje pa smo se vrnile med
svoje domače, tja, kjer je tudi sicer naše mesto. Lepo je
oditi kamorkoli, da se duša razvedri in da se vsaj malo
spočijejo ušesa, pa vendar se je še lepše vrniti domov.
MCA ZUPANČIČ \_J
šola in podružnična vzorno sodelujeta. Tudi kader je visoko motiviran, zato se otrokom s te podružnice ni bati za uspešen napredek.
Kako pa so se na Vrhpolju počutile učiteljice, ki se pripravljajo na poučevanje v devetletki?
Laura Konic, OŠ Dutovlje, podružnica Tomaj
Kraj je zelo lep in otrokom omogoča veliko gibanja v naravi, kar dokazujejo tudi njihove izkušnje, ki smo jih videli pri pouku. Danes so imeli kar preveč snovi, pa so zdržali. Naša šola se pripravlja na vključitev v devetletko. Skrbijo me zahtevne in utrujajoče timske priprave z vzgojiteljico, da bi pouk ustrezno in zanimivo izvedli. Je pa nov izziv, ki mu tudi starši ne nasprotujejo. Pojavljajo se določeni dvomi kot ob vsem novem in nepreizkušenem.
Mateja Tomažinčič, OŠA.GIobokarjaPostojna,podružnica Planina
Za podružnico se mi zdi šola zelo lepa. Učne ure so potekale v skladu z načrtovanim in so bile zanimive. Sama se vstopa v projekt ne veselim, kar strah me je, kako bo vse organizirano, ne vem, kako bodo potekala usklajevanja z vzgojiteljico. Za starše smo pripravili predstavitveno uro in roditeljski sestanke. V nasprotju z menoj so navdušeni.
Nataša Oberč, OŠ T. Okrogarja Zagorje, podružnica Senožeti
Tukaj mi je všeč okolje, prijaznost ljudi, ki so me usmerili na pravo pot, da sem prišla na cilj in tudi učne ure so bile zanimive. Komaj čakam, da se vključimo v devetletko, saj rabim spremembo, nove oblike in metode dela, ki pa so podobne delu, ki ga na podružnicah že leta izvajamo. Starši naših otrok s šolo dobro sodelujejo, vključeni so v šolo za starše in radi pripomorejo k izvedbi zanimivejšega pouka. Za vstop v devetletko pa niso posebej navdušeni, predvsem so skeptični do nižje starosti otrok ob vstopu v šolo.
MAL
Milan Kunavar na tekmovanju mladih glasbenikov
Kadar govorimo o tekmovanju verjetno takoj pomislimo na različne športne panoge in dobre uvrstitve, o katerih se veliko govori in piše. Tekmovanja pa potekajo tudi na drugih področjih, ki so pogosto po krivici zapostavljena (mislim predvsem na moravško območje).
Mesec marec je že tradicionalno mesec regijskih in državnih tekmovalnih nastopov mladih glasbenikov. Letošnje 31. tekmovanje je bilo namenjeno tolkalcem, trobilcem, pevcem, harmonikašem, komornim skupinam z godali in klavirjem, kitarskim duom ter zasedbam klavir štiriročno. Regijska tekmovanja so bila izvedena že ob koncu meseca februarja, vsi dobitniki zlatih pri/nanj pa so uvrščeni na državno tekmovanje. Milan Kunavar tretje leto obiskuje oddelek petja na Glasbeni šoli Domžale. Z mentorico prof. Julieto Kubik Habjanič sta pripravila zahteven pevski program, ki gaje Milan skupaj s korepetitorjem Tomažem Pirnatom predstavil tričlanski komisiji in publiki v Glasbeni šoli Ljubljana-Vič. S svojo prepričljivo izvedbo je osvojil zlato plaketo in se uvrstil na državno tekmovanje, ki je potekalo od 18. do 20. marca 2002 v Mariboru. Tričlansko komisijo so sestavljali: Milivoj Šurbek - predsednik, OlgaGracelj in Anncmatie Zeller (Avstrija) - članici. V II.a kategoriji so tekmovali učenci nižjih in srednjih glasbenih šol iz vse Slovenije. V akustični dvorani Srednje glasbene šole v Mariboru je Milan osvojil srebrno priznanje, kar je zelo velik uspeh, saj komisija zlatega priznanja v tej kategoriji ni podelila. Za doseganje rezultatov v glasbi ni dovolj le talent, ampak je potrebno ogromno volje, truda in prostega časa. Milanu navkljub mnogim obveznostim na domačih kulturnih področjih to uspeva. Veseli me, da se za učenje petja odloča vse več pevk in pevcev v našem kraju, ki bodo tako pripomogli k večji kvaliteti pevskega poustvarjanja. Iskrene čestitke in veliko ustvarjalne energije v prihodnje!
E.K.
14
Novice iz
Štirinajstič po nagelj na Limbarsko goro
Večmesečne priprave članov Društva krajanov Limbarske gore in SK Termit Moravče so bile načrtovane in dobro vodene, saj sta omenjeni društvi že vsa leta med organizatorji prireditve, ki v slovenskem prostoru postaja zanimiva in jo vsako leto obišče več obiskovalcev. Ne obetavna vremenska napoved je marsikoga puščala v dvomih, kako preživeti nedeljo. Toda »zgornji« so popustili in prireditev je uspela, saj so podelili 5 900 nageljnov v prelepem pomladno toplem dnevu, ocenjujejo pa, da je goro ta dan obiskalo vsaj še dvakrat toliko obiskovalcev. Generalni sponzor prireditve Nissan servis Krulc Moravče kot drugi sponzorji svoje odločitve o sponzoriranju gotovo niso obžalovali. Izkupiček bodo krajani porabili tako kot vsa leta doslej za ureditev infrastrukture, SK Termit Moravče pa ga bo namenil za delovanje društva. Kot vsaka velika prireditev pa tudi ta ni minila brez neželenih posledic, saj so krajani še ves naslednji dan čistili okolico, s katero so nekateri nekulturni obiskovalci ravnali kot svinja z mehom. Neprijazen pa je bil pogled tudi na tiste, ki so preko vse meje dobrega okusa vendarle pregloboko pogledali v kozarec.
V fotografsko oko sem ujela naslednje prizore, ki bodo gotovo o prireditvi    Navzočim je čestitke in dobrodošlico izrekla tudi | povedali še večin naslednje leto privabili na goro nove obraze.
Da je vse potekalo brez zapletov je skrbel Marko Urankar, predsednik Društva krajanov Limbrske gore, ki je s spretno koordinacijo bistveno pripomogel k uspešni izvedbi U.pohoda po nagelj na Limbarsko goro.
Čestitke, pozdrav in rdeča roža iz rok limbarskih fantov je razveseljeval obiskovalke, ki so si lahko privoščile še šilce žganega za korajžo.
županja, ki staji ta dan dela družbo župana Tomaž ijjtfirvjj* Štebe iz Mengša in Anton Kokalj iz Vodic. 1J
^   »K/ jf<*M
Pohodniki so se nastavljali prvim toplim sončnim žarkom in se mudili v družabnih klepetih, najbolj razpoloženi so celo zaplesali na odru ali kar tako, če so le našli toliko prostora.
Kulturni program je vodil Milan Bitenc, v njem pa so nastopili vrhpoljski tamburaši, moški pevski zborTineta Kosa iz Moravč, vrtčevski in šolski otroci, za praznično vzdušje so skrbeli Gamsi z gostom Koradom Buzetijem.
Med najmlajšimi obiskovalkami je bila gotovo osemmesečna Rijana iz Domžal, ki letos še ni mogla poskusiti vseh dobrot, ki so jih ponujali na stojnicah, skrbni očka pa je že vedel, kaj mali lepotici dobro tekne.
Potjebilaza tiste, ki so jo od vznožja prehodili, prijetno utrujajoča in kratek počitek s požirkom osvežilne pijače se je prav vsakomur prilegel.
MAL
Moravske doline
15
Gregorjeve lučke za mamice in očke
Ko je veljal še stari gregorijanski koledar je godoval sv. Grgor prav na dan začetka pomladi, z novim koledarjem pa so mu god pomaknili nazaj na 12. marec. V večjih slovenskih krajih so imeli na predvečer prav posebne običaje. Tako so se v vrtcu letos vzgojiteljice odločile, da predstavijo navado, ki je bila značilna za Belo krajino. Otroci so na ta dan pod grmovjem iskali »povitičko«. »Povitička« je bila pod grmovje ali na veje obešen piškot, kos kruha, potica (belokranjsko »povitica«). Rdeča nit večera je bila ta lepa belokranjska navada in materinski dan. Vsi, ki ste se 15. marca odločili in prišli pogledat, kaj zmorejo naši najmlajši, vam verjetno ni bilo žal.
Priprav so bile naporne. A končno je nastopil veliki trenutek. Vzgojiteljice so s še zadnjimi napotki pripravljale zvezde večera in vrata na oder so se odprla.
Gregorjeve lučke za mamice in očke - s Plesno šolo Miki so zaplesali in zapeli in nam predstavili košček naše bogate slovenske kulturne dediščine.
Otroci iz najmlajših skupin pa so se nam premiemo predstavili skozi objektiv kamere.
Marec v sebi skriva še en lep praznik - Materinski dan.   Mamice in očki, vsi obiskovalci tega večera, smo na Mali Uroš je spraševal gozdne živali kako naj mamico   koncu ganjeno, a s ponosom zrli na naše najmlajše preseneti ob njenem prazniku. Odgovor mu je na uho   generacije, ki so nam pod vodstvom vzgojiteljic pripravili zašepetal g. medved. Kaj je Uroš poklonil svoji mamici?   nepozaben večer. En VELIK medvedji objem!
Da pa je bil večer zaključen v znamenju prihajajočega praznika, so vse mamice ob izhodu prejele šopek pomladanskega cvetja, mala pozornost otrok in vzgojiteljic. Osebje vrtca se pri tem zahvaljuje Kulturnemu domu Moravče, Klavdiji Mrakuš za cvetlični aranžma in plesni učiteljici Nataši.
Napeljite vodo na svoj mlin Moravski učenci smo se letos že osmič udeležili tekmovanja z naslovom Napeljite vodo na svoj mlin, ki ga organizira Turistična zveza Slovenije. Tekmovanje je potekalo 14. marca na OŠ Komenda. Udeležilo se gaje 11 osnovnih šol. Predstavili smo delo tabornikov in v dramskem prizoru prikazali možnosti za počitnice ob ribniku, kjer imajo taborniki svoj prostor. Poleg dramske uprizoritve smo pripravili še raziskovalno nalogo in domiselno razstavo. Za svoje delo smo prijeli srebrno priznanje in posebno pohvalo predsednika Turistične zveze
Slovenije g. Rožiča. Prav lepo se zahvaljujemo tabornikoma Mileni in Silvu Smolnikarju za vso pomoč pri pripravi razstave.
Člani turističnega krožka z mentoricama VANDO URBANIJA in MI JO ZIBELNIKJoto: Marko Osolnik
TEKMOVANJA
Kemija. V petek, 8. marca, je potekalo šolsko Preglovo tekmovanje. Tekmovali so učenci 7. in 8. razreda pod mentorstvom učiteljice Helene Kline. Trije učenci iz 7. razreda so osvojili bronasto Preglovo priznanje in se uvrstili na državno tekmovanje, ki bo 12. marca v Ljubljani. Zgodovina. 1. marca so se naši učenci udeležili regijskega tekmovanja iz zgodovine in devet učencev je osvojilo srebrno priznanje. Vseh devet učencev bo svoje znanje skušalo uspešno potrditi tudi na državni ravni s pomočjo mentorice Maje Vilar. Fizika. 15.marca so se učenci spopadli z nalogami iz fizike. Tekmovali so učenci iz sedmega in osmega razreda pod mentorstvom Nade Oslonik. V sedmem razredu je tekmovalo 13 učencev in od tega so bronasto Štefanovo priznanje prejeli štirje učenci. V osmem razredu je tekmovalo 18 učencev in priznanje prejme šest učencev. Na državnem tekmovanju nas bosta zastopali dve ekipi učencev.
Nemška bralna značka. V zanju je moč. Tega pa kažejo tudi v znanju tujih jezikov. Nemške bralne značke so se udeležili učenci, ki jo fakultativno obiskujejo. Tekmovali so učenci od 5. do 8. razreda. Uspešno rešene naloge so učencem prinesle značko (16 učencev), značko in priznanje (35 učencev), tistim najuspešnejšim pa značko, priznanje in knjigo (7 učencev). Angleščina. 14. marca je potekalo šolsko tekmovanje iz angleškega jezika. Tekmovalo je 14 učencev. 12 učencev je osvojilo bronasto priznanje, 6 učencev pa se je uvrstilo na državno tekmovanje.
Barva in domišljija
V petek, 15. marca, so se popoldan odprla vrata kulturnega doma. Tokrat so se odprla našim mladim umetnikom, ki so skozi šolsko leto pod budnim očesom mentorice Inge Ivartnik, pridno ustvarjali. Da njihova dela ne bi ostala neopažena, so svoja dela razstavili. V uvodu so nam pripravili kratek kulturni program. Nato pa je sledil vrhunec in za nekatere mlade ustvarjalce najtežji del, ko so sebe in svoje delo predstavili nam obiskovalcem. Čeprav mladi, so dokazali, daje v njih skrita iskrica, ki se je ob prelivanju barv prižgala in zna v prihodnosti zažareti v polnem sijaju pravih umetnikov.
16
Novice iz
IM
SfnGgßE
1 ^
Novice iz devetletke
V sredo, 6. marca, nas je obiskala ekipa iz Zavoda za šolstvo, ki spremlja delo v devetletki. Učiteljice so prikazale delo v devetletki, tako na centralni šoli kot podružnici Vrhpolje.
V četrtek, 7. marca, pa so prišle na obisk učiteljice, ravnateljica in knjižničarka iz OŠ Tržič. Na tej šoli se letos pripravljajo na vstop v devetletko, pri nas pa so si lahko ogledale kako v njej poteka delo. Nabrale so si kar nekaj vtisov, napotkov in koristnih informacij, ki jim bodo v pomoč pri njihovem bodočem delu.
Vodni detektiv
Učenci osmega razreda pod vodstvom mentorice Maje Gerčar so v sodelovanju z jamarskim krožkom, ki ga vodi Jožica Gerčar, raziskovali kraške jame in izvir pritokov reke Rače na področju Moravč. V nalogi »Rača« jih je zanimala predvsem povezava kraških vod s kraškimi potoki in izviri. Te povezave so skušali odkriti na podlagi meritev temperature vode in na podlagi podatkov, ki so jih pridobili pri jamarjih. Naloga jim je prinesla nagradni izlet in sprejem pri ministru za okolje in prostor. Povabljeni so, da sodelujejo na mednarodnem ekološkem likovnem natečaju za nagrado Royal Ilustrations Awards v Copenhagnu na Danskem, letos poleti.
ANDREJA VAVPETIČ
Hinko nas je povabil na večerjo
22.02.2002. Pisatelji dnevnika Hinkovi skrivni zapisi smo se zbrali na prijetni večerji v piceriji in špagetariji v Mengšu. Z denarjem, ki smo ga zbrali od prodanih knjig, smo si privoščili velike pice, slastne špagete in okusne solate po naši lastni izbiri. Dolg klepet ob sokcu nas je popeljal nazaj v osnovnošolske čase. Obujali smo lepe spomine na najstniške traparije, na naša druženja in hkrati nepozabne trenutke, ki smo jih preživeli skupaj in bodo za vedno ostali v nas in v naši knjigi pod Hinkovo podobo.
KATJA POZNIČ
w
Sola v naravi pri Karničarjih na Jezerskem
Zaradi lanskih dobrih izkušenj smo se tudi letos z devetimi otroki udeležili šole gorništva in smučanja na Jezerskem. Šolo vodita svetovno znani alpinist in ekstremni smučar Davo Karničar in njegova žena Carmen. Vsi vodiči in demonstratorji, ki so z nami preživeli pet dni, so iz vrst alpinistov, gorskih reševalcev, planinskih vodnikov in alpinističnih inštruktorjev. Osebje hotela Planinka nas je toplo sprejelo. Namestili so nas v lepo opremljene sobe z dvema ali tremi posteljami, posebna pohvala pa velja hrani, ki je bila okusna in raznovrstna. Tudi letos smo zaradi pomanjkanja snega izvajali le prvi del programa - šolo gorništva. Vsak dan smo šli na daljše in krajše pohode, vendar smo morali zaradi poledenelih tal skrbno izbirati za otroke varne poti. Otroci so spoznali opremo za športno plezanje in deževno popoldne preživeli v telovadnici osnovne šole in plezali na umetno steno. Vsak učenec je uspešno preplezal vsaj nekaj metrov, nekateri so prišli celo do vrha, vse po zaslugi inštruktorice Saše, ki jim je nazorno razložila in pokazala postopek plezanja in Carmen, ki jih je varovala. V hotelu pa so še spoznali opremo za plezanje v navezi, poležali v bivaku in delali enostavne vozle na plezalnih vrveh. Zanimivo je bilo dopoldne z dvema članoma Gorske reševalne službe. Seznanila sta nas z osnovami reševanja v gorah in z otroki izvr ila reševanje z nosili po pobočju hriba. Lovec in gozdar Peter nas je popeljal v gozd in otrokom povedal veliko zanimivosti, med drugim: kako zraste novo drevo in nastane mravljišče, zakaj šojo imenujemo gozdni policaj, kako skrbimo za gozdne živali pozimi...
Prvo popoldne smo obiskali zamrznjeno Planšarsko jezero in se odločili, da si naslednji dan izposodimo drsalke in se preizkusimo v drsanju Zaradi otoplitve se je led začel topiti in ker drsanje ni bilo varno smo, se raje podali na daljši sprehod. Obiskali smo muzej starih predmetov in si šli ogledat slike slikarja samouka Jaka Zadnikarja, ki prikazujejo Jezersko v preteklosti. Nepozaben je bil zaključni večer, s katerim so nas presenetili izvajalci programa, še posebej kitarist Marko in pevki Carmen in Saša.
Posebna pohvala velja toplemu in prisrčnemu pristopu do otrok, ki so ga imeli vsi izvajalci programa. Prilagajali so se potrebam naših otrok pri vseh aktivnostih. Na vsakem koraku je bilo videti, da svoje delo opravljajo z resničnim veseljem in pokazali so velik posluh za delo z drugačnimi otroki.
Domov smo se vrnili polni novih znanj, lepih spominov in prepričani smo, da se na Jezersko še vrnemo.
NINA TANCIK, učiteljica vŠVN
Osnovna šola Jurija Vege Moravče Koledar prireditev in dejavnosti
29.03. - Zaključek drugega ocenjevalnega obdobja - velikonočni ponedeljek, POUKA PROST DAN
11.04. -Govorilne ure
11.04. - Revija mladinskih pevskih zborov v Lukovici
12.04. - Kemija-državno tekmovanje
17.04. - Angleščina-državno tekmovanje
18.04. - Revija otroških pevskih zborov v Mengšu
19.04. - Cici vesela šola
23.04. - Zgodovina-državno tekmovanje
26.04. - Vesela šola-državno tekmovanje
• V mesecu aprilu bo potekalo srečanje mladih tehnikov.
• V prvi polovici aprila bo šolsko tekmovanje na temo Kaj veš o prometu?, regijsko pa v drugi polovici aprila.
V primeru objektivnih okoliščin si sola pridržuje pravico do spremembe datuma ali ure napovedanih dejavnosti.
Moravske doline
17
ZNAČILNOSTI 9- LETNE OSNOVNE ŠOLE II
V prejšnji številki ste spoznali prvo triletje devetletne šole. Danes sta na vrsti drugo in tretje triletje.
Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je sprejel prenovljene ali nove učne načrte za vse predmete v 9-letni OŠ. V njih so predvsem posodobljeni cilji oz. vsebine. Učni načrti so prečiščeni zlasti z vidika odvečne faktografije, cilji pa so oblikovani tako, da posegajo na različna področja učenčevega razvoja - od čustvenega, preko socialnega, spoznavnega, gibalnega, moralnega. V nove učne načrte so vgrajene različne metode in oblike poučevanja, ki naredijo pouk bolj raznolik in zanimiv, hkrati pa vključujejo metode in oblike poučevanja, ki so še posebej primerne za mlajše učence. Tudi v učnih načrtih za učence višjih razredov je še posebej velik poudarek na eksperimentalnem in problemskem učenju. Učni načrti so pripravljeni tako, da ostaja učiteljem in učencem dovolj časa za ponavljanje in utrjevanje snovi, za ustno preverjanje in ocenjevanje znanja; več časa torej za pogovore in vzpostavljanje pristnejšega stika med učiteljem in učencem (večja vzgojna vloga učitelja).
DRUGO TRILETJE
• Ob razrednem učitelju bo iz leta v leto več predmetov poučeval predmetni učitelj.
• Število ur in predmetov bo postopoma naraščalo.
• Učitelji bodo znanje učencev med letom pri vsakem predmetu ocenjevali opisno in številčno, ob koncu leta le številčno. Prek opisov bodo učenci postopoma spoznavali, kaj pomeni posamezna številčna ocena.
• Pri nekaterih predmetih (matematika, slovenski jezik, tuji jezik) bo delo pri pouku organizirano kot temeljni in nivoiski pouk. To pomeni, da bodo učenci večino časa pri teh predmetih preživeli skupaj v matičnih oddelkih, kjer bodo predelovali temeljno učno snov, pri največ četrtini ur bodo ločeni v skupine, v katerih bo pouk potekal na različnih zahtevnostnih ravneh. Učenci bodo lahko med šolskim letom prehajali z ene ravni zahtevnosti na drugo.
• Učenci začnejo, podobno kot v drugih evropskih državah, z učenjem tujega jezika v četrtem razredu, torej pri približno 10 letih, drugi tuji jezik si lahko izberejo v zadnjih treh letih kot izbirni predmet.
• Ob koncu drugega triletja bo znanje slovenskega jezika, matematike in tujega jezika preverjeno z nacionalnimi preizkusi znanja. Rezultati bodo povratna informacija o doseženem znanju za učenca, starše in učitelje in ne bodo vplivali na šolski uspeh. Za to preverjanje naj bi se učenci odločali prostovoljno.
TRETJE TRILETJE
• Poučevali bodo predmetni učitelji
• Število predmetov bo večje kot v drugem triletju. Novost obveznega programa bodo predmeti, ki jih bo učenec izbiral glede na svoje interese, sposobnosti in nadarjenost. Vsak učenec bo moral med izbirnimi predmeti izbrati najmanj tri. Šola bo morala ponuditi najmanj šest predmetov.
• Z upoštevanjem evropskih priporočil za individualizacijo in diferenciacijo pouka in z možnostjo izbire treh predmetov v zadnjem triletju se sistemsko vzpostavlja skrb za vsakega učenca, upoštevajoč njegove sposobnosti, interese in pričakovanja (večja skrb za nadarjene učence, učence z učnimi težavami...).
• Učitelji bodo znanje učencev ocenjevali številčno.
• V 8. in 9. razredu bo pri slovenskem jeziku, matematiki in
angleškem jeziku potekal nivoiski pouk. Učenci bodo pri teh predmetih vse ure pouka ločeni praviloma v tri skupine. Pouk bo potekal na različnih zahtevnostnih ravneh. Učenci se za raven zahtevnosti pouka odločajo ob pomoči staršev, učiteljev in šolske svetovalne službe (načini in postopki odločanja za ravni so zapisani v pravilniku). Učenci bodo lahko med letom prehajali z ene ravni zahtevnosti na drugo, v 9. razredu le na podlagi ocen. Učenci morajo imeti možnost preverjati in ocenjevati znanje na vseh ravneh, ne glede na to, na kateri ravni so pri pouku v 8. in 9. razredu. Tudi nacionalni preizkusi ob koncu 9. razreda bodo pripravljeni tako, da bo lahko učenec izkazal vse znanje, ki ga ima.
• Ob koncu zadnjega triletja bo znanje slovenskega jezika, matematike in tujega jezika, enega naravoslovnega in enega družboslovnega predmeta po izbiri učenca preverjeno z nacionalnimi preizkusi znanja. Rezultat bo vplival na zaključne ocene pri omenjenih predmetih v enakem deležu kot ocene učitelja. Zunanje preverjanje in ocenjevanje znanja je način izenačevanja izobraževalnih možnosti za vse učence. Rezultati preverjanja znanja bodo predstavljali le dodatno in objektivno informacijo o doseženem znanju posameznega učenca oz. učenke. Ti rezultati (nacionalnega preverjanja v vseh obdobjih) bodo učenca, starše in učitelje obveščali o dosežkih otrok v primerjavi s povprečnimi dosežki otrok v državi. Z nacionalnimi preizkusi se bo preverjalo, ali učenci dosegajo v učnih načrtih opredeljene standarde znanja, ki so potrebni za zaključek 9-letne osnovne šole. S predlagano spremembo zakona je predvideno, da bi učenci opravljali preverjanje pri treh predmetih.
Nekaj najpomembnejših lastnosti zunanjega preverjanja znanja:
1. naloge temeljijo na znanju več sestavljalcev (med njimi so vedno učitelji, ki posamezne predmete poučujejo v osnovni šoli)
2. enake naloge za vse kandidate v istem roku
3. manjša pristranost ocenjevanja odgovorov in s tem večja objektivnost
4. preverjanje tistega znanja, ki je po sodbi večje skupine strokovnjakov spoznano za pomembno in bistveno
5. vpliv na poučevanje, učitelji imajo na voljo na podlago katalogov znanja definirane standarde znanja, ki se preverjajo
6. večji spekter vprašanj, na katera kandidati odgovarjajo
7. preverjanje znanja ne glede na okoliščine, v katerih si je kandidat pridobil znanje
8. predvidljivost, ki zmanjša psihični pritisk, ki ga praviloma vsebujejo uveljavljeni pristopi učiteljev
9. odločanje o pomembnem in nepomembnem znanju ni le v rokah posameznega učitelja in teže, ki jo pripisuje določenemu znanju.
Šole, ki že izvajajo devetletko v 7. razredu navajajo.da je v 7. razredu povečana aktivnost učencev. Je več skupinskega dela, dela v dvojicah z metodo pogovora, laboratorijskega in terenskega dela. Kljub temu še vedno prevladuje frontalna oblika pri pouku. Učitelji ugotavljajo, da so učenci bolj aktivni. Učencem so všeč te aktivne oblike dela, saj so vnaprej seznanjeni z učnimi cilji. Poznajo tudi merila in kriterije preverjanja in ocenjevanja znanja (vedo kaj bodo vprašani oz. kaj bodo pisali). Učitelji menijo, da se je zaradi nivojske diferenciacije povečala individualizacija pouka, kar vodi k večji uspešnosti posameznika.
NIKA CERAR
18
Novice iz
ZOBOZDRAVSTVENI KOTIČEK
PARODONTALNA BOLEZEN
PB je vnetna bolezen, ki nastane kot lokalni odgovor gostitelja na komponente bakterijskega Dlaka Lokalni odgovor je po eni strani zaščita pred vdorom mikroorganizmov in razširitvijo le teh po tkivu, po drugi strani ta odgovor lahko tudi poškoduje obzobna tkiva. Glede na poškodbo obzobnega tkiva ločimo različne stopnje PB:
• klinično zdrava dlesen.
• začetni zgodnji ginaivitis.
• vzpostavljeni razviti ginaivitis.
• parodontitis.
Pri gingivitisu je poškodovana dlesen brez izgube kosti in apikalnega pomika dlesni. Dlesen je rdeča, nabrekla, ob čiščenju na dotik pogosto zakrvavi. Zaradi hiperplazije nastanejo psevdožepi, le ti so retencijsko mesto za plak. Navadno je gingivitis kroničen, redkeje akuten, subakuten. Ob nezdravljenju- odstranitvi vzroka, se razvije v parodontitis.
Parodontitis je vzpostavljena poškodba z izgubo kosti in apikalnim pomikom dlesni. Tudi tu je dlesen rdeča, nabrekla, krvaveča.
Osnovni pogoji za začetek in nadaljevanje PB so:
• virulenca parodontalnih patogenov - prisotno zadostno število patogenih mikroorganitmov-plak,
• lokalno okolje: temperatura, globina žepa, reakcije med miroorganitmi
• dovzetnost gostitelja: slabo reguliran imunski odgovor, kajenje, stres, sistemske bolezni
Obrambni mehanizmi:
• tok sline in gingivalne tekočina,
• mehanska odstranitev z žvčenjem in govorjenjem,
• substance v slini in gingivalni tekočini,
• luščenje epitelijskih celic.
PB je s plakom povezana bolezen, ki se kaže z vnetjem dlesni. Če se je ne zdravi, povzroči uničenje obzobnih tkiv v apikalni smeri - v smeri korenine zoba.To je progresivna kontinuirana bolezen s kratkotrajnimi loka I izi ran i m i epizodami exacerbacij-obdobje močnega tkivnega uničenja in remisijami - mirno obdobje.Bolezen v desetletjih privede do majavosti zob in končni izpad le teh.
BARBARA ŠKRU, dr.stom.
Svet šole
26. februarja je bila seja Sveta šole. Ena od točk dnevnega reda je bila, ustanovitev šolskega sklada. V upravnem odboru sklada je predsednik in šest članov. Upravni odbor sestavljajo:
• trije predstavniki šole, ki jih je predlagal Svet šole,
• trije predstavniki staršev, ki jih je predlagal Svet staršev. Sklad je bil ustanovljen za:
• pridobivanje sredstev iz prispevkov domačih in tujih fizičnih in pravnih oseb, donacij, sponzorskih prispevkov, zapuščin in iz drugih virov,
• financiranje dejavnosti posameznega razreda ali oddelka, ki niso sestavina izobraževalnega programa, oz. se ne financira iz javnih sredstev,
• nakup nadstandardne opreme,
• zagotavlja sredstva za spodbujanje razvojne in raziskovalne dejavnosti učencev,
• zvišanje standarda pouka,
• pomoč socialno šibkim učencem.
Šolski sklad ni nadomestilo za financiranje dejavnosti iz javnih sredstev, pač pa vrtcem in šolam omogoča na organiziran in pregleden način pridobivati dodatna finančna sredstva.
ANDREJA VAVPETIČ
Gregorjeve lučke zaplavale po Raci
Dvorje, lO.marec Dva dni pred gregorjevim seje kar nekaj otrok
veselilo plavajočih lučk, ki so jih spuščali po kanalu od jeza do
opuščenega mlina ob Rači. Srečo Vidergar iz Dvorij je povabil
svoje vnuke, ki so se jim pridružili še drugi otroci, da s spustom
gregorčkov obudijo star tržiški običaj. Tržiški čevljarji so namreč
simbolno oznanili prihod pomladi in daljšanje dneva prav na tak
način. Običaj se ohranja in obuja še vse družabne igrice in
tekmovanja povezana z gregorjevim. Doživetje otrok ob Rači bo
gotovo prisililo starše, da se ob letu znova na tak način skupaj z
njimi poveselijo. Rača, v grapi pozabljena lepotica, pa bo še naprej
žuboreč čakala na pridne roke intuziastov, ki bodo z malo finančnih
sredstev in veliko volje znali privabiti življenje na bregove čistega
in skrivnostnega potočka, kateremu so posebno pozornost
namenili tudi pripravljalci projekta CRPOV, saj so v odmaknjenem
predelu videli možnost urejenih sprehajalnih poti.
_ _ _ MAL
--
Dogodki na območju Občine Moravče v februarju 2002
VLOM V VIKEND NA LIMBARSKI GORI
Policisti PP Domžale so bili obveščeni, daje bilo vlomljeno v vikend na Limbarski Gori. Policisti so si ogledali kraj vloma in pričeli z zbiranjem obvestil za izsleditev storilca. Lastnik vikenda je z dejanjem oškodovan za okoli 400.000,00 SIT.
VLOM V CR V MORAVČAH
Do sedaj še neznani storilec je vlomil v CR bar v Moravčah in izvršil tatvino več alkoholnih pijač, cigaret in računalniške blagajne. Policisti so po opravljenem ogledu pričeli z zbiranjem obvestil za izsleditvijo storilca. Najemnica lokala je z dejanjem oškodovana za okoli 500.000.00 SIT.
POJAV GOLJUFIJ NA OBMOČJU PP DOMŽALE
Policijska postaja Domžale obravnava več prijav oškodovancev zaradi nakupa masažnega aparata pri podjetju C and A d.o.o. iz Ljubljane. Predstavniki omenjenega podjetja so v letu 2001 ob obiskih na domovih predstavljali omenjeni aparat, vendar oškodovanci aparata še vedno niso prejeli, kljub temu da so ga plačali.
Z zbiranjem obvestil smo ugotovili, daje v omenjeni zadevi več oškodovancev, zato jim predlagamo, da podajo prijavo na Policijski postaji Domžale. Ob prijavi naj prinesejo dokumentacijo v zvezi z nakupom omenjenega aparata.
MARKO KLADNIK. vodja policijskega okoliša \___s
Moravske doline
19
Spominska slovesnost na Oklom
3.februarja je na Oklem potekala tradicionalna spominska slovesnost na tragične dogodke druge svetovne vojne, katere so se udeležili tudi moravški borci, planinci, pohodniki in nekateri občani. Do zbirališča v Dobovljah so se pripeljali z avtobusi ali prišli peš (pohodniki). Od tu do pomnika na tragični poboj 72 borcev Zasavsko - Kamniškega odreda so vsi udeleženci v koloni in s prapori odšli peš. Letošnja udeležba
je bila rekordna, saj se je zbralo blizu 1000 obiskovalcev. Zbrane je v imenu KS in KO ZB NOV Ihan pozdravil Stane Nahtigal. Delegacija je k spomeniku položila venec in prižgala sveče, kar so storili tudi svojci žrtev in drugi obiskovalci. V imenu 00 ZZBU NOV Domžale je spregovoril predsednik Rajko Hafner. Kot slavnostni govornik je nastopil podžupan Občine Domžale magister Milan Pirman. V govoru je obudil spomine na dogodke tistega tragičnega 24.februarja 1944. Poudaril je, da so naši predniki izbirali različne poti v težkih časih vojne in postavljali lastna življenja na kocko.Nikoli niso prenehali sanjati o svobodi in lepšem jutri, zato jim moramo biti hvaležni. Takšni junaki in borci so bili tudi tisti, ki so pred nekaj stoletji prvič zapisali naš jezik v knjigah. Zahvalil se je organizatorjem prireditve in udeležencem. V kulturnem programu so nastopili MePZ DU Moravče pod vodstvom Milana Kokalja, ki je nadomestil odsotnega zborovodjo Alojzija Štefana, MPZ DU Domžale, pevski zbor in recitatorji iz OŠ Ihan, Recitator Lojze Muhar iz Trzina, harmonikar Anže Zavrl iz OŠ Dol pri Ljubljani. Program je povezovala Anica Lenič. Po končanem programu je bilo prijateljsko srečanje v vasi Dutovlje, kjer so udeleženci ob malici obujali spomine na minule čase.
JOŽENOVAK
Zgodovina Socialdemokratsko stranke Slovenije
Socialdemokratska stranka je bila v Sloveniji ustanovljena leta 1896. Njeni najvidnejši predstavniki v prvi polovici 20. stoletja so bili Etbin Kristan, Ivan Cankar, Albin Prepeluh, dr. Henrik Turna in Dragutin Lončar. Leta 1945 je bila skupaj z ostalimi političnimi strankami prepovedana, njeni voditelji pa preganjani. Še v času komunističnega režima, med stavko litostrojskih delavcev leta 1987, je po 42 letih nastal iniciativni odbor za ponovno ustanovitev Socialdemokratske stranke. Ustanovni kongres stranke, ki se je imenovala Socialdemokratska zveza Slovenije pa je bil zaradi pritiskov starega režima sklican šele 16. februarja 1989. Prvi predsednik stranke je bil ing. France Tomšič, njegov naslednik pa od novembra 1989 dr. Jože Pučnik. Dr. Pučnik je takoj zatem postal tudi predsednik Demokratične opozicije Slovenije DEMOS, ki je aprila 1990 zmagala na prvih svobodnih volitvah. Na tretjem kongresu maja 1993 je bil za predsednika SDS izvoljen Janez Janša, ki je bil ponovno izvoljen za predsednika na kongresih stranke leta 1995,1999 in 2001. Prvič so se socialdemokratske ideje pojavile na Slovenskem že v drugi polovici devetnajstega stoletja. Leta 1867 je bil v Avstroogrski monarhiji sprejet zakon, ki je legaliziral vrsto delavskih, izobraževalnih, zavarovalnih in drugih društev, kar je omogočilo povezovanje obrtnikov, tiskarjev in železničarjev. Iz njihovih vrst so prišli prvi socialdemokratski voditelji, kot je bil npr. Franc Železnikar. Na silves trovu leta 1888 so v Hainfeldu ustanovili Socialdemokratsko stranko za Avstro-Ogrsko. Tega kongresa sta se udeležila tudi Slovenca Ludvik Zadnik in Karel Kordelič. Dne 15. in 16. avgusta leta 1896 je v Ljubljani potekal prvi kongres slovenskih socialdemokratov. Stranka se je uradno imenovala Jugoslovanska socialdemokratska stranka (JSDS), ker je poleg slovenskih dežel pokrivala še Istro in Dalmacijo. Socialdemokrati so že naslednje leto nastopili na volitvah toda brez vidnejšega uspeha. Kasneje so se izmed vseh strank najbolj zavzemali za demokratični volilni sistem.
Konec 19. in v začetku 20. stoletja se poleg Etbina Kristana pojavita še dva pomembna socialdemokratska politika in publicista, katerih ideje so še danes aktualne. To sta pisatelj Ivan Cankar in Albin Prepeluh-Abditus. Ivan Cankarje s svojim publicističnim delom in predavanji jasno povedal, da smo Slovenci narod z lastnim jezikom in kulturo, ki nas močno ločita od drugih narodov, tudi jugoslovanskih,
in da tega slovenski socialdemokrati nikoli ne smejo pozabiti. Prepeluh pa je v svojih številnih delih poudarjal pomen narodnega vprašanja in se zavzemal za čimvečjo samostojnost slovenskega naroda. Prav v tem so se slovenski socialdemokrati nekoč in tudi danes razlikovali od svojih strankarskih kolegov v drugih velikih evropskih državah, kjer so socialdemokratske stranke nastale pri narodih, ki se jim večinoma ni bilo treba boriti za svoj obstoj. Zato pri njih nacionalno vprašanje nikoli ni imelo takšnega pomena kot pri majhnih narodih, ki so bili del večjih držav. Zato je Prepeluh že v Avstroogrski monarhiji kritiziral nekatere nemške marksiste, ki niso imeli posluha za majhne narode.Tudi leta 1918, ko je nastala kraljevina SMS, se je Prepeluh zavzemal za večjo samostojnost slovenskega naroda. Leta 1921 je skupaj s prijatelji izstopil iz stranke, ker se je preveč obrnila na levo in ker je podpirala unitaristično jugoslovanstvo.
V 20. letih so se začele cepitve socialdemokratskih gibanj najprej na revolucionarje (komuniste) in reformiste, ki so ostali zvesti socialdemokratskemu programu, kasneje pa so se še ti razcepili na več frakcij. Zato je socialdemokratsko gibanje začelo hirati in praktično ves čas do druge svetovne vojne socialdemokrati niso pomenili pomembnejše sile na slovenskem političnem prizorišču. Tudi zato aprila 1941 niso bili pripravljeni na napad na državo. Nasprotovali so fašizmu in nacizmu, seveda pa tudi Komunistični partiji, zato se večinoma niso vključili v Osvobodilno fronto.
Po vojni je UDBA sistematično preganjala socialdemokrate in že v kali zatrla vsak poskus sindikalnega in strankarskega organiziranja, zato so se nekateri pomembni socialdemokratski politiki izselili iz Slovenije. Šele težka kriza socializma na začetku 80-tih let je spodbudile možnosti za postopno uveljavljanje temeljnih političnih in državljanskih pravic. Socialdemokratska zveza Slovenije (SDZS)je bila ustanovljena 16. februarja 1989 v Cankarjevem domu. Stranka se je morala imenovati »zveza«, ker je takratna oblast hotela, da ostane v okviru režimske SZDL Kasneje je iz svojega imena izpustila »zveza« in tako jo danes poznamo pod imenom Socialdemokratska stranka Slovenije (SDS).
ROMAN CERAR, predsednik 00 SDS
20
Novice iz
NASI KRAJI
KS VELIKA VAS
Na JV delu moravške občine, pod obronkom Zasavskega hribovja, ležijo zaselki Velika vas, Zalog pri Kresnicah, Spodnji Prekar, Hrib nad Ribčami, Zgornji Prekar, Katarija in Grmače. Kot upravno in kulturno središče se uveljavlja vasica Hrib, kjer je tudi dom krajanov, v katerem potekajo redke prireditve in sestanki. V krajevni skupnosti Velika vas živi približno 244 prebivalcev. Po teritoriju je to velika KS, po številu prebivalcev pa ne. Vasice so raztresene, kot bi jih nekdo izgubljal, ko je potoval skozi to področje. Zanimiva je tudi zato, ker so posamezne vasi razvrščene v kar tri pošte: Kresnice, Dol pri Ljubljani in Moravče. V KS deluje eno samo društvo, to je Prostovoljno gasilsko društvi) Velika vas. Vsako leto je v kraju vsaj ena kulturna prireditev za prebivalce, in sicer ob novem letu, ko obdarijo otroke in razveselijo starejše krajane. Kmetijsko področje je večinoma še obdelano, ker želijo ohraniti kulturno krajino in jo obvarovati pretiranega zaraščanja. Velika vas je zanimiva, ker premore največ starih domačij v občini, ki izpričujejo kulturno dediščino tukaj snega prebivalstva. Nobeno gospodarstvo pa ni zadostno, da bi se preživljajo samo od kmetijske pridelave, v katero vnašajo vse več sonaravnega načina pridelave, zato se večina vozi na delo v Domžale, Ljubljano, Moravče. Javni prevoz v smeri proti Litiji ni zadovoljiv, da bi se zaposlovali tudi v zasavsko smer. Morda bodo v prihodnosti izkoristili pogoje in danosti za pohodništvo, kolesarjenje in druge športno rekreativne dejavnosti. Z malo samoiniciative in domišljije je teren primeren za gorsko kolesarjenje, katerega se poslužuje vse več rekreativcev. Na Miklavžu je vzletišče Sušilnica sadja za jadralne padalce in zmajarje ter skakalnice, na katerih je prva znanja nabiral tudi Primož Peterka. Skozi KS vodijo številne planinske poti E6, Badjurova pot, Moravska planinska pot in še druge. Pohodniki se radi ustavljajo na domačiji Kocjančič »Pri Mežnarjevih« na Katariji zaradi dobre domače hrane, lepega razgleda in čistega okolja. Nad domačijo je cerkev sv. Miklavža na vzpetini z 741 m nadmorske višine, obdajajo obzidje, ki spominja na čas turških upadov. Leta 1613 so v Ljubljani sprejeli nov red kresišč ob
Pogled s kresniškega vrha
turških vpadih. Med kresišči navajajo tudi tega pri cerkvi sv. Nikolaju nad Savo v fari Moravče. Cerkev je posvečena — priprošnjiku brodarjev, ki so verjeli, da so na Savi varni, dokler jim pogled še uzre omenjeno cerkev na vrhu sv. Miklavža. Vetuda odkrita pri gradnji dovozne poti k cerkvi priča o stari prazgodovinski naselbini. Z vrha je lep panoramski razgled po Zasavju, ljubljanski kotlini, na rojstni kraj matematika Jurija Vege v Zagorici, na Cicelj in Murovico, na Limbarsko goro, Zgornje Koseze, geometrično središče Slovenije, Dešen. V ozadju se bohotijo Julijske in Kamniške Alpe.
Ob poti proti Grmačam in na področju Kraglovca ob cesti v Križevsko vas sta spomenika iz NOB, ki opozarjata na grozote polpretekle zgodovine. Krajane pesti veliko težav kot tudi vse druge občane, saj se njihove želje po dobri in vzdrževani infrastrukturi večje kot pa možnosti. Vodovod imajo, a jim v poletnih mesecih vode pogosto zmanjka. Večkrat so že opozarjali na izgube na cevovodih, ki se pojavljajo zaradi slabe izdelave, saj bi vodovod v 10 letih ne smel biti dotrajan. Odvoz smeti je urejen in poteka brez težav. Nad javno razsvetljavo pa veliko krajanov ni navdušenih, saj razmišljajo ekološko in menijo, da je v velikem obsegu nepotrebna, prej moteča kot koristna. Cestne povezave so problem zase, saj jih je v skupni dolžini okoli 14 km, le polovica od teh je asfaltiranih. Dolžina cest je velika, ker potekata 2 vzporedni povezavi, ena po slemenu, druga pa po pobočju in povezuje GEOSS s Križevsko vasjo. Med njima so še tri prečne povezave. Poleg zadostnih finančnih sredstev bi k hitrejšemu reševanju cestne problematike gotovo prispevali tudi razumni lastniki, ki bi nujno potrebne dele zemljišč za rekonstrukcije cest odstopili v korist širšemu družbenemu interesu pod ugodnimi pogoji.
Predsednik KS Velika vas, Marjan Kokalj meni, da je prav njihovo področje v občini najmanj poznano, zato ne bo odveč, če kakšen dan namenite spoznavanju sveta pred domačim pragom. Povabljeni torej v KS Velika vas!
MARJAN KOKAU, predsednik KS Velika vas, BERNARDA M AL, foto Franci Skok
Moravske doline
21
Ne levo, ne desno za nasvet županja ne vpraša, »važno je le, dažlahtasinaša«!
PORAZNA KOMUNALNO - CESTNA UREDITEV NA JUŽNEM DELU MORAVČ (NA TRZNU)
PA BREZ ZAMERE
Na Marokovi ulici občina bi rada pločnik zgradila, z njim večjo varnost pešcem zagotovila. Pa iz tega posamezniki so problem naredili, saj državno zemljo so si prisvojili, na cesti žive meje posadili in varnost ogrozili.
Se je pritožila, da ministru bi rada go vorila,
nogoče bi mu razložila, zakaj njegovo je stranko zapustila
n se v drugi istega plesa naučila.
Pridušen topotkoraka, prisotne opozori, hodi, nihče ga ne čaka, z glasom in rokami jim go vori, vendar proč obračajo se vsi, le pes laja,
ker bližine njega ne trpi.
Smo mar deževniki, ker voda pešca oškrofi in smo prav »veseli« vsi? V lužah se kopamo kar sredi Moravč, saj najti jih ni težko, le zamisliš si,
da so udarne jame velike toplice ali morje, a na žalost z nič obale (pločnika).
Qj ti nasadiva!
Zakaj si tabornike iz šole zapodila ? Samo za to, da si skavtom prostor naredila ?
Pomlad prihaja, narava se prebuja, kočevski medved več ne spi.
Upajmo, da SVET NADZORA se s pomladjo prebudi.
Zato sem se nagnila (obcestna svetilka), da b lahko do Nadloga posvetila.
Asfaltna njiva s »priročnim« namakalnim kanalom.
VETERINARSKI DOM DOMŽALE d.o.o.
OBVESTILO
Na podlagi tretjega odstavka 10.ČI. Zakona o veterinarstvu, v izvajanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni v letu 2002, Ur.list št. 6/25.1.2002 61.11, se bo vršilo splošno cepljenje psov proti steklini, po sledečem razporedu v občini Moravče.
RAZPORED OBVEZNEGA CEPLJENA PSOV PROTI STEKLINI Dne: 04.04.2002
08.30 - 09.00 Katarija; pri Srenjščku, Katarija 11
09.15 - 09.30 Sp. Prekar; pri domu krajevne skupnosti
09.45-10.15 Dešen; pri Ribiču, Dešen 6
10.30-11.00 Gora pri Pečah; na križišču za Sp. in Zg. Goro
11.15-11.45 Peče; pri Malu, Peče 3
12.00-12.30 Drtija; pri Mrčunu, Drtija 14
12.45-13.15 GaberjepodLimbarskoGoro,priUrankarju
Dne: 05.04.2002
10.15-11.00 Vrhpolje; pri Dominiku Lenčku, Vrhpolje 18 11.30-12.30 Krašce; pri gasilskem domu 13.00-14.00 Moravče; pri KZ Emona 14.15-14.45 Negastrn; pri Martinu Koviču, Negastrn
CEPUENJE PSOV ZA ZAMUDNIKE
je na naslednjih krajih ter na mestih v rednem cepljenju. Dne: 12.04.2002 08.30 Peče 09.00 Moravče
09.30 Vrhpolje Oa^/^Tt^ ,
Ne pozabite prinesti s seboj izkaznice o cepljenju psov. Cepimo vse pse starejše od 4 mesecev, breje in doječe psice pa cepimo po odstavitvi.
POSAMEZNO CEPUENJE JE V VETERINARSKEM DOMU DOMŽALE, Cesta talcev 10, vsak dan od 7. do 11. ure in od 17. do 18. ure ter ob sobotah od 7. do 9. ure.
ZAHVALA
Ob prcrani izgubi naše drage mame, stare mame in babice
ROZALIJE KLOPČIČ
roj. Breznik iz Prevoj pri Lukovici
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, še posebej sosedom z Imenj, prijateljem ter znancem, ki ste nam bili v oporo, darovali vence, cvetje in sveče. Zahvaljujemo se osebju ZD Domžale, palronažni sestri Irmi Markošek za vsestransko pomoč ob bolezni naše mame. Hvala KS Prevojc za podarjeni venec, trobentaču Juretu Močilnikarju, pevcem za ubrano petje, komunalni službi iz Domžal - Konradu Vrbančiču, nosačem zastave, križa in luči ter vsem. ki ste nam kakorkoli pomagali. Zahvala župnikoma g. Andreju Svctclu z Brda in g. Viktorju Primožiču iz Moravč za opravljeno pogrebno svečanost ter duhovno bogate besede. Še enkrat hvala vsem, ki ste našo mamo v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot.
Njeni domači
ZAHVALA
V štiriinsedemdesetcin letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, ata. stari ata, brat in stric
ANDREJ KOCJANČIČ st.
Novakov ata z Imen,).
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče, dar za maše in spremstvo na njegovi zadnji poli. Hvala župniku g. Viktorju Primožiču za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala obema govornikoma, Petru Jancžiču in Jožetu Kvedru, nosačem iz Termita, pevcem, trobentaču, Milanu Kokalju ter Milanu in Dominiku Domitroviču.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
22
Novice iz
Družina Klopčič z Vrhpolj 30 se zahvaljuje Davidu Pačniku in vrhpoljskim gasilcem za hitro in učinkovito posredovanje ob požaru, kije nastal na našem kozolcu 6.marca ob nenavadni in pozni nočni uri. Prav zaradi Davidive prisebnosti, ko je opazil požar, in hitre intervencije je materialna škoda bistveno manjša, kot bi lahko bila. Res iskrena hvala!
NE POZABITE:
Zadnji rok za oddajo napovedi za odmero dohodnine za leto 2001 je 2. april 2002.
Do zadnjega aprila starši lahko vlagate na Centru za socialno delo v Domžalah vloge za pridobitev otroškega dodatka.
Irlo ffobo hltul :akrijr, nuno tivljenja poslanstvu duša odhiti po plačilo v širim- onostranstva!
ZAHVALA V 93. letu starosti je mirno dokončala življenjsko pol mama. babica in prababica
MARIJA RAVNIKAR
Podbreška mama iz Mošenika
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani ob bolečem slovesu. Najlepša hvala sosedom za pomoč pri pogrebni svečanosti. Hvala župniku g. Primožiču za lepo opravljeni obred, pevcem za zapele pesmi in vsem. ki ste darovali cvetje, sveče in maše ter se tako množično udeležili zadnjega slovesa od naše mame.
Vsi. ki jo imamo radi
V SPOMIN
16.aprila 20(12 mineva deset let odkar je odšel od nas mož, oče, ded in praded
FRANC CEBELA
iz Desna
Hvala vsem, ki se ga spominjate, hvala vsem, ki pO stojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče.
žena Vera in otroci Branka, Darinka. Simon, Sonja, Damjana in Mojca /, družinami
V SPOMIN
Pravijo čas celi rane,
čas hiti, spomin pa le ostane,
leta nezacirino betijo.
spomini pa vsakega marca oživijo.
A ti te deset let v grtdm spit, i' mislih mnogih še živiš,
ne hi sc prešteli dalo, koliko rok ti sveče je prižgalo, koliko ust molitev šepetalo. kolih> solz se je v očeh nabralo.
/m vse, ki se te spominjajo, za vse, ki svečke ti prižigajo premalo je beseda hvtda, nikdar ne ho jim poplačala.
FRANCI ZORKO
s Katarije
18.10.1952 - 31.3.1992 Vsi, ki so te imeli radi
MM ii tjo. ml kotier vet vrnitve ni. nam pa wpiuttlti tap tpomtñ
V SPOMIN
ALBINU MERELI    MU I
Drugega marca je minilo žalostno leto dni, od kar nas je za vedno zapustil naš dragi mož in oči. Vsem, ki nam ob žalostnih trenutkih stojite ob strani in poslojite ob njegovem preranem grobu, se iskreno zahva ljujento.
Žena in otroci
V SPOMIN
3.marca je minilo leto dni. odkar nas je zapustila naša draga žena. mama. stara mama in tašča
ANGELA MARS
Hvala vsem, ki poslojite ob njenem grobu in se je spominjale.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 5.3.lelu življenja nas je zapustil naš dragi oče, dedi, bral in stric
SLAVKO LAZAREVIČ
iz Kamnika
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče, vso pomoč ter bodrilne besede. Zahvala tudi vsem, ki ste kakorkoli pripomogli s sodelovanjem pri poslovilnem obredu ter vsem, ki sle ga pospremili na njegovi zadnji poti.
hčerka Rada z družino
¡'oiiilini m) nit zemljo vrni: petje \lovir\ .tr dntili. v tvetje zemljo \e zjturtit: .tinte pil pttlltliltll nt
V SPOMIN
JOŽETU RIBIČU
iz Desna
3.aprila mineva dve leti, odkar Te več ni. Pogrešamo Te. Hvala vsem. ki se ga spominjate
Vsi njegovi
Moravske doline
23
Bodite prvi!
NISSAN ALMERA SEDAN
Predstavljamo vam nov model Nlssanove Almere. zato smo pripravili posebno presenečenje za prve kupce Almere Sedan. Obiščite nas v našem salonu z vozili Nissan v Moravčah. Vabljeni.
Pooblaščen trgovec:
Nissan servis Kruleča heroja 8.
1251 Moravče, telefon: (01) 723 12 00, telefaks: (01) 723 10 84 wwN.nissan-krulc.com
(NISSAN j
Načrtujemo in izboljšujemo. Že več kot 80 let.
mz
Marko Zalokar s.p. Partizanska 9 1251 Moravče GSM:041 523 000
Cenjene stranke obveščam, da imam v Moravčah na Trgu svobode 15, to je na dvorišču gostilne Jurka, odprt lokal optike za korekcijska in sončna očala. Korekcijska očala se lahko naročijo tudi z receptom.
Po predhodnem naročilu vam naše storitve nudimo tudi na domu.
V lokalu izdelujemo ključe.
DELAVNI ČAS:
PETEK od 15. do 19.30 ure
SOBOTA od 8. do 13.ure
Poleg rednih mesenih akcij v trgovini s prehrambenimi izdelki, vam v prvem nadstropju tekstilne trgovine v Krašcah nudimo:
• moško perilo
• žensko perilo
• otroško perilo
• šolske potrebšine
• obutev in nogavice
• posodo in kuhinjski pribor
• ure, filme, video in avdio kasete
• igrače
po ugodnih cenah.
Novo v tekstilnem oddelku:
Velika izbera moških, ženskih in otroških poletnih čevljev Kopitarne Sevnica.
Poleg tega vam nudimo v prvem nadstropju tekstilnega oddelka še 3 % gotovinski popust za nakupe nad 3000,00 SIT.
Jože Planine*
Vrhpolje 43
1251 Moravče Icl./i'ux: OI/72 3 I 33X CiSM: 041/686 $09
Nudimo kompletno usluge na vseh tipih vozil. Za čas popravila nudimo nadomestno vozilo. Smo pogodbeni servis za vse slovenske zavarovalnice.
__M_ »
P I R C
Matej Pire s.p. gsm 041 647 602 Stegne 11 1251 Moravče