Hatolišk cerkren list.
Danica izhaja 1., 10. in 20. dne vtaciga mesca na celi poli. in velja po pošti za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 60 kr., v ti eprejemana na leto 2 gld. GO kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr., ako uni dnc\i »adeneju v nedeljo ali praznik, izide Danica dan |
tiskarnici poprej
Tel'^1 XVI. '	V Ljubljani 10. nialiga serpana 1863.	U*t 20.
Kresnica.
Zvečer nekiga poletniga vročiga in soparuiga dne sedi Mica, uboga vdova, pri odpertem oknu svoje sobice, ter gleda v lepi sadni veri, ki je okoli hišice. Kavno jc bilo tisti dan pokošeno in od vročiga solnca /.c zlo posušena merva v kupe djana, od katerih prijeten duh puhti v okno. Že pomine večerno žarciijc na širokim robu jasniga neba, in lepo pa čisto sveti luna v sobico, ter obrisujc po snažnih tleh štirvogle odpertih iu šipe zapertih oken, in pa perje vinske terte, ki se okoli njih vije. Nje mali Nandek, deček šestih let. stoji (udi ob kraju okna na polico naslonjen, in tudi njegov eveteči obrazek, rumene kodraste lasce, rokav čedno bele srajčice in dčl rudečiga opersnika ali vestije luna živo obsvetluje.	v
Uboga vdova sedi tukaj si počiti. Ce pa tudi težo vročiga dne zlo čuti, jo vender neko hudo terpljenje še bolj teži, tako. de vsega diujiga truda pozabi.
Pri večerji iz sklede mleka, v ktero je bil kruh po-drobljen, ni čez dve žlici zajela. Muli Nande je tudi ves prestrašen, in se ne gane, ko Mater vidi tako žalostno. Še on žlico kmali položi ua mizo, ker mati ne de bi jedla, le grenko joka; tako stoji perstena skleda zlo polna na mizi, kakor je bila prinešeua, v svitlobi lune, ter tlela okrogel bliš po hišnim stropu.
Mica je bila v začetku pretečene spomladi ovdovela. Nje ranjki mož, res nar boljšiga obnašanja v celi vasi, si je bil s pridnostjo in varčnostjo toliko pridobil, tle je to malo kajžico z lepim vertam kupiti zantogel, vender ne brez dolga. Verli mož jc bil lepi vertni prostor obsadil z mladimi drevesci, katere so že prav lepiga sadu rodile. Poročil se je bil z Mico, če tudi je bila zapušena sirota in ni imela od ranjcih staršev nič druziga, kakor dobro iz-rejo; bila je v vasi nar bolj pridna, poštena in pobožna deklica. Oba živita nekaj časa prav srečno v zakonu. Kar pride vročinska bolezen v vas, in moža zadene in vzame. Ona mu je stregla v pravi zakonski ljubezni, in tudi bolezen nalezla; berž po smerti moža zboli in komaj komaj de vender ne umerje.
S svojo in svojiga moža boleznijo zlo oboža. Na, zdaj ima pa še svojo kajžico zgubiti! Nje ranjki mož je dolgo služil pri nar bogatejim kmetu v vasi. Prav čislal ga je posestnik zavolj pridnosti in zvestobe, mu posodil tri sto goldiuarjev, de si je to bajtico z vertam vred kupil; pogojo pa je storil, de mu bo vsako leto 25 gold. vernil, 25 jih pa z delam odslužil. Mož beseda je in spolnuje pogodbo do zadnjiga leta zvesto zmirej, in ob njegovi smerti na hiši ni že več dolga, kakor 50 goldinarjev. To je njegova žena Mica dobro vedila. Zdaj pa tudi uni kmet za vročino umerje. Njegovi dedi, svakini sin in hči, dobijo med drugimi pismi tudi uno dolžno pismo za 300 goldinarjev. Od storjene pogodbe in vse te prigodbe ne vejo ne besedice,
ker ranjki jim tega ni nikolj nič pravil. Torej tirjata ubogo vdovo za vsih 300 goldinarjev. Prestrašena reva terdi pričo lloga. in zagotavlja, de je njen ranjki mož ta dolg ra/.uu 50 goldinarjev žc gotovo izplačal. Tode to nič ne pomaga. Mladi kmet jo zmerja z nesramno lažtijivko, ter jo toži pri gosposki. Ker ne more spiiiati, tle je dolg že veči tlel plačati, jc bil ves dolg 300 goldinarjev za ve-Ijavniga spoznan. Dedi tirjajo plačo dolga: ko pa uboga vdova razun kajže in verta nič nima, je imelo to nje premoženje ua prodaj iti. Res jc kleče prosila dede. de naj je iz hiše ne preženo, tudi mali Nandek poklekne zraven nje, — oba jokata; — pa nič ne pomaga. Zc jutrišnji dan je bil v dražbo za kajžo odločen. To zve uboga vdova ravno pred eno uro, ko je bila del končala. Neki sosed ji ic čez plot povedal. Zavoljo tega sedi tako prestrašena in otožna pri odpertim oknu ter pogleduje zdaj gori v svitlo lui.o. zdaj svojiga maliga Nande-a, toči grenke solze, in „žfH.l zuioišljeno in plašno tje naprej »leda. To je bila žalostna tihota.
Moj Bog! si misli, siin li dans poslednjo menico iz tega verta spravila? — Perve slive, ki sim jih dans za Nandeka na drevesu ubrala, so poslednji sad. ki ga ubogi deček vžije od teh dreves, ki jih je njegov oče zanj s toliko marljivostjo sadil. Morebiti dans poslednjikrat tukaj prenočujeva. Jutri osorej bo to stanovanje že la>iiiina kaciga druziga, in kdo ve. če naj i ne bo berž od hiše izgnal. Bog vč, kje bova jutri prenočevala? Morebiti pod milim nebesam. Nato začne vdova močno zdihovati.
Kar stopi Nandek. ki se do zdaj ni ganil, bližcj in pravi zdihovaje: Mama, nikar nc jokajte tako grenko, dru-gač ne bom mogel nič z vami govorili. Ali lic veste, kaj so oče rekli, preden so tam le na postelji umerli? ..Nikar ne jokajte tako zlo! Bog jc Oče vdov in zapušenih sirot. Kličite ga v nadlogi. On bo za vas skerbel." Tako so očka rekli. Ali pa ni tako?
Res, moj otrok, odgovori mati, prav. prav; res je to! No, pravi Nande, zakaj pa tako dolgo jokate? Boga prosite in pomagal vam bo. O kadar sini bil pii očetu v logu, ko so tlerva sekali in kadar mi jc kaj bilo, če sim bil lačen, ali če sim se s kakim temam zbodel, nisiin dolgo jokal, k ranjkimu očetu sim šel, ko so bili šc živi. in sim jih prosil; kar berž so sekiro iz rok djali iu so mi kruha dali, ali pa tem iz noge potegnili. ljubi Bog ravno tako rad pomaga. On ni tako terdiga serca , kakor uni bogat mož, pred kteriga sva oba pokleknila in ga milosti prosila, in naji je skoraj z nogo preč sunil, in naji skoz vrata segnal. Ali morebiti menite, mama. de Bog ni dosti bogat? Še bogateji je kakor ta kmet. Le po-lejte skoz okno. Njegova je luna in vse zvezde. Ranjki ata so večkrat rekli: Ves svet je njegov. Zakaj bi lorcj jokali in sc terpinčili? Pejte sem, mama, in prosiva ljubiga Boga. Pomagal nama bo gotovo. Začnite vi moliti, jaz vam bom
pa pomagal. Gotovo se nama bo bolje izšlo, kakor pri UDim bogatinu.
Dobri otrok, pravi mati, prav imaš! in manj joka; tolažba ji lajša njene britkosti. Mati poklekne, sklene roke, povzdigne svoje solzne oči proti nebu; Nandek tudi poklekne zraven nje, sklene ročice in pogleda proti nebu; luna pa oba obsveti in se lesketa v njunih solznih očeh. Mati začue moliti, otrok pa vsako besedo za njo izgovarja.
..Ljubi Oče nebeški,4' je rekla, „ozri se doli na mater in njeniga otroka, na ubogo vdovo in ua zapušeno siroto, ki roke iu solzne oči k tebi povzdigujeta! V veliki sili sva, in nikamor sc nimava zateči na zemlji. Tvoje serce je pa polno milosti. Sam si rekel: ..V sili mene kliči in rešil te bom!" K tebi zdihujeva! Ne pusti uaji pregnati iz te kajže. Nc daj jemati očetove dedišne ubogi siroti! Ako si pa vender po svoji nerazumljivi, gotovo pa modri sodbi to nad nama sklenil, oh, dodeli nama, dc ua tvoji široki in prostorni zemlji kak drugi kraj najdeva, kjer bova stanovati iu živeti zamogla; potolaži tudi naju serce, de nama ne poči britkosti, ko se bova od domače hiše ločila in se /. uniga grička poslednjič nanjo ozcrla !"
Mali od jok u nc more daljej na glas moliti, solzna pogledu proti nebu ter obmolkne. Kar zakliče Nandek, ki jc še zmeraj dozdaj kleče ročice proti nebu povzdignjene deržal. ter pokaže s perstam: „0 joj, mama, poglejte, kaj je pa to? Tukaj leta plava lučica. zvezdica! Lejte, pri oknu leta; — o lej, lej, že seiu leti; — o kako lepo s\itlo se blisketa! lej, zelenkasto luč ima, še skoraj lepši jc kakor večerna /arija! zdaj pa zgorej pod stropam leta! To jc čuduo!'4
To je kresnica, moj ljubi Nandek, odgovori mati. Podnevi jc reven kebriček, ponoči ima pa ta čudno lepo svitli bliš.
„Ali jo smem vjeti?•* vpraša deček, „ali mi nič nebo storila, ali sc lic bom spckci od te lučice?*4
,,Ne bo tc spekla ne,44 reče mati smehljaje, in v>a solzna po licu. „Le vjemi jo no, in oglej jo; je tudi čudo Bozjc vsigamogočuosti."
Deček pozabi zdaj ua vso žalost, in skuša vjeti kresnico, katera leta zdaj pod mizo, zdaj pod stolain, zdaj pri tleh. zdaj višej po sobici.
O joj, zakliče zdaj deček; ravno ko jo hoče prijeti, sc kresnica za omaro pri steni skrije. Skerbno pogleduje za omaro ter pravi: ,.Jo že vidim ua steni; sieua in tla in vsak prahek se sveti od uje tam, kjer sedi, kakor bi luna v kotu sijala; celo nje pa ne moreni doseči, imam še prekratko roko/4
..Malo poterpi,'4 pravi mati, „bo že spet ven priletela/4 Deček mulo počaka in gre ua to k materi ter jo pohlevno poprosi. „mama, Vi mi jo ven spravite, ali pa omaro malo od stene odmaknite, po tem jo bom pa lahko vjel.44
Mati vstane, odmakne oinaro in deček pokojno kresnico vzame ter jo v perišu ogleduje, bolj se je veseli, kakor kraljevi sin nar lepšiga demanta.
Mati pa nekaj druziga zapazi, ko omaro odmakne; nekaj ua tla pade, ki jc zadej tičalo. Pobere in zakliče: ..Moj Bog! na enkrat sva rešena iz vse sile. To je lanska pratika. ki sim jo tako dolgo zastonj izskala. Oh, mislila sim, dc jo jc v moji bolezni, ko se nisim nič več zavedila, kak drugi človek kot nerabno raztergal, ker niso takrat po naši hiši vse prav ravnali. Zdaj sc bo pa že skazalo, de je oee plačal že denar, kteriga zdaj od nas tirjajo. Kdo bi bil mislil, de pratika tiči za to omaro, ki smo jo h hišo vred kupili in od tistiga časa še ui bila od steue odmaknjena?*4
Berž prižge luč in z veselimi solzami v očeh pregleda pratiko. Vse je bilo od ranjciga moža na tanjko v nji zapisano, kar je bil v začetku zadnjiga leta od teh treh sto goldinarjev še dolžan, in koliko je to leto tega dolga odslužil, koliko odplačal. Na koucu so bile pa še verstico
od poprejsnjiga posestnika (Majerbaverja) lastnoročno zapisane. ,,Svetiga Martina dan sim porajtal z Janezam Blu-mam in ni mi več dolžau kakor le še petdeset goldinarjev."
Mati od veselja z rokama poči, objame svojiga sinčika, ter radostna zakliče: „0 Nande, zahvali ljubiga Boga! Ne pojdeva preč ne, ostala bova v svoji hiši.44
„Kaj ne. mama," pravi deček, „tega sim jas vzrok. Ko bi vas ne bil tako lepo prosil, bi ue bili omare odmaknili, iu ne bili bi teh bukvio dobili, sto let bi bile se lahko za omaro tičale.'*
Mati osupnjena obmolkne, potem pravi: „0 moj otrok, Bog nama jc to dal." Prav svet strah me spreletva. ako to premišljujem. Lej, ko sva oba solzna molila, prileti leskeča kresnica v hišo in mi s svojo lučico posveti za omaro, kjer je pratika tičala skrita. Gotovo Bog vlada vse, tudi nar manjši stvari. Božja previdnost čuje uad nama. Nič se ne naključi samo po sebi. Tudi las ne pade nam z glave brez Božje vednosti. Zapomui si to za vse svoje žive dni, iu zaupaj v Boga vselej, (u<li v nar veči sili. On lahko pomaga in reši vselej. Ni mu treba, da bi nam ravno biišečiga angelca poslal; tudi z majhnim červičkam lahko pomoč skaže.**
Mati od samiga veselja ne more spati tisto noč. Zmiraj Boga hvali. Ko se dan zazna, se berž poda k sodniku. Sodnik pokliče deda. Pride. Spozna, de pisanje je resuič-no; osramoten je, de je vdovo pred sodbo popred zmerjal in kot nepošteno obrekoval. Sodnik pravi, de jo mora od-škodvati za to osramotenje in za to veliko britkost. Ded je pripravljen to storiti.
Ko pa uboga vdova zdaj pripoveduje vso prigodbo od svoje ponočue molitve in bliskeče kresnice, pravi sodnik: Tukaj je bila pričujoča Božja roka; Bog vam je vidno pomagal."
Mladi posestnik je bil ves ginjen in pravi s solznimi očmi: ,,Prav res je tako; Bog je oče vdov in zapušeuih sirot, iu tudi njih inaševavec. Odpustite mi, de sim tako neusmiljeno z vami lavnal, v zmoti se je to godilo. V po-vernjeoje za tako terpljenje, ki sini ga vam naplavil, vam odpustim tistih še dolžnih petdeset goldinarjev, in kadar bote v kako potrebo prišli, le k meni pridite, vselej vam bom pomagal; kajti spoznam zdaj: Kdor v Boga zaupa, ga 11 o g u e zapusti, i u v Boga zaupati je boljši zaloga kakor nar veči bogastvo. Iu če jest kdaj v silo pridem, ali bo moja žena vdova, moji otroci pa za-pušene siiote; naj tudi nam Bog tako pomaga kakor je vam pomagal."
„Tako zaupajte v Boga," reče sodnik, ,.in bodite tako pošteni, kakor ta pobožna vdova, iu Božja pomoč vas ob času potrebe ue bo zapustila.'4	Burja.
Popotni spominki•
Romanje k sv. Kervi v zgornjem Gorotann.
V časti ln i spomin š t i r i s t o I e t u i c e slavue ljubljanske škofije popisuje
Jož. I.evlcnik.
(Dalje.)
Pozno v noč vernil sem se z ljubim svojim spremstvom nazaj v Sentmohor. Bledi mesec prijetno razsvitljeval je celo okolico, kakor nadal jo bil s sreberuo obleko. Tudi valčki reke Žile šumljali so nocoj tako krotko, da želel sem serčno, naj bi bili v blagor Zilanom vedno tako pohlevui in mirni.
Za danas, dragi bravec, ti podam kratek popis šent-mohorskega terga. Stoji nam blizo v sredi zilske, že Rimljanom pod imenom „Vallis Julija" znane doline v prijaznem kotiču ravno tain, kjer se od nje loči dolina Gička (Gitsch-thal), ktera slednja veže doliui zilsko iu zgornjo dravsko.
Mejnik nam je imenovani terg med doljnim, slovenskim, katoliškim in zgornjim, nemškim, močno z evangeljci na-mešanim oddelkom Zilinim. lliš ima terg do 85, ktere so posebno v zgornjem koncu precej čedne. Cerkev stoji blizo ravno o sredi terga iu ima, kakor sem že povedal, zunaj in znotraj prav lepo podobo. Stoji nekoliko nazviš od velikega terga. Bila je nekdaj široko okrog z močnim zidom in — če se ue motim — tudi s tabri obdana. Zdaj ima nadvišano (terasem-enako) podlago ter je od spred z drevoredom obsajena. Dozdaj dcrže le ene, široke, kamnite stopnice do nje; snuje se še za dvoje druge enake, ako bodo denarne moči zmogle. Kaj zal kinč bi bil to cerkvi in tergu. Farovž stoji poleg cerkve na izhod njo strau. Vidi se star mogočin grad. Ob času kautonskih poglavar-stev je imela imenovana gosposka tu svoj stan; zdaj ima le okrajna sodnija za spodnjo dolino tukaj svoj sedež kakor tudi v duhovskem oziru slovenski oddelk svojo dekanijo. — Zraven žandanuerije in finančne straže ima terg enako mnogim drugim gorotaiiskim mestim iu tergom tudi svojo teržausko oboroženo kardelo (Burgerchor) z muziko, ktero nekatere-krati v letu pri raznih priložnostih cerkvene in druge slovesnosti z vojaškimi odlikovanji povikšuje. — Skozi spodnji konec terga tekoči potok Gojzdnica (zopet pošteno ponem-čeno v Gosring), sicer krotak viditi, je obdan z mnogimi jezovi, kar svedoči, da ob nalivih tudi on ne ostaja za drugimi muhastimi sosedi, temuč da tudi rad uganja svoje hude burke. Zlasti 1851. leta, ktero ostane celi Žili zastran povodinj še dolgo v brhkem spominu, je tudi on zlo pomagal ob njem prebivajočim stanovnikoiu v velike stiske, strah in škodo. Celo mertviiu truplom so protili takrat njegovi razserdeni valovi, ker so bili spodkopali obzidje tukajšnjega pokopališča in pogreznili velik del taistega v globljo. Zdaj pa je vendar pokopališč v naj lepšem stanu iu vidi sc, da Seutinohorčani lepo skerbijo za mirni pokoj
svojih rajnih. —
Iz zgodovine šentmohorske uaj navedeni med drugim le dve reci: Slavni saksonski kralj Miroslav Avgust, ki je bil posebni prijatel sprelepih roiuautiških avslrljaiiskih pokrajin ter je ko verlo-umen rastlinoslovec mnogo naših hribov prehodil je bil — če se nc motim — dvakrat tukaj o priliki, ko je botaniziral okrog sivega Sinovca ter iskal edino tam rasteče cvetkc, ki ji pravijo „\Vulfenia."
_ ,sc veliko večja čast pa je bila Sciitinohoi u H. iu 1». dau
septembra 1856. — 8. dan imenovanega leta in mesca namreč popoldan sta se pripeljala leseni od Svete kervi po dravski dolini čez Križno goro in skozi Gičko dolino doli pridša Nju c. k. apost. Veličanstvi presvitla cesar in cesarica. Neštevilne trume ljudstva iz spodnje in zgornje Žile in tudi od drugod so skupaj vrele, hrepeneče viditi junaškega vladarja in Njihovo prcniilo gospo zaročnico. Kudokopi iz nemškega Blajberga in Kabla, kakor tudi domača teržanska straža, vsaki s svojo godbo in zastavo; slavno duhovstvo spodnje in zgornje Žile; c. k. vraduiki, kakor tudi vse srenjske predstojništva šentmohorskega in kotičanskega okroga snidli so se bili tukaj, da bi po zmožnosti vredno sprejeli preslavna popotnika. Pri obeh vhodih v terg postavljeni so bili krasni slavoloki; hiše ople-tenc z venci ter ozališane z raznobarvnimi zastavami — z eno besedo: bil je dan veselja za Sentmohor, kakoršuega dotlej ni bilo, in ga tudi morebiti več doživel ne bo, ker preslavna popotnika sta tukaj prenočila, in osnovane so bile po dokoučaiiem cesarskem obedu razne narodske veselice. Stanovuiki slovenske Žile predstavljali so pod okni Njih c. k. veličanstev svoje običaje ženitvanske; — okoli A ve Marije prišli so z godbo rudokopi blajberški in rabelski, ponarejaje z gorečimi „lešarbami" vhod k delu v podzemeljske rove; slednjič pride o splošnjem razsvitljenji terga tudi domača
*) Tudi na Kranjskem je bil menda trikrat, ter je hodil po Gorenskem in Notranjskem. Glej „Reiseerinnerangen aue krain von B. Gosta."	Pie.
šolska mladina in pod okni cesarskih sob z ubranim petjem želi tako rekoč Nju veličastvoma ..lahko noč." — Drugo jutro, 9. sept., pregledovali so svitli cesar pisaruice i. t. d., svitla cesarica pa podali so se med tem časom v zalo okin-čano cerkev k sv. maši, ktero so služili vis. čast. tukajšnji gosp. dekan dr. J. I.., in pri kterem svetem opravilu so po dovoljenji blage carice šolarčki peli. — Blizo 10. ure dopoldne zapustili ste zopet Nju veličanstvi osrečeni Sentmohor, blagrovani in spremljevani od tisoč in tisoč ljubijočih sere. Lepa podoba sv. Mohora, ki je kiučala slavolok pri doljnein vhodu šentiuohorskem. pripeta je zdaj v cerkvi nad stranske vrata ter je namenjena, s svojim napisom dolge in dolge leta klicati obiskovavniin v spomin veseli 8. in 9. dan septembra 1856. —
Ob 7 zjutraj 16. julija sem zapustil v družbi blagega svojega znanca, ki me je še nekoliko pospremil, prijetni št. Mohor ter napotil se skoz gičko proti dravski dolini. Cesta sc vleče koj zunaj terga precej dolgo polagoma navkreber. Daljej spreminja gričnati svet pogosto obraz okrajne; rodovitne poljane verstijo sc h tamno-zeleniuii borovci; dolina jc zdaj ožja zdaj širja; pogostni, danes sicer zadušeni hudourniki in mnogi brodnati nasipi pa so priče, da ima tudi ta krajina o povodnjih za popotnika velike nevarnosti. Kmali pokazala sc mi je tik podnožja desnih gora farna ccrkev šentloreuška; al gričnati goljufni svet jo odmikujc, akoravno si jo človek že prav blizo misli, vender šc dolgo. Vas je tako s sadnim drevjem opasana, da sc večji del !c strehe hiš vidijo. Cerkev pa iu farovž stojita na sinji pečini, ki se zadej za vasjo navpik kviško vzdigujc iu daje vsemu kraju nekako romantično podobo. Opomnim naj ine ing rede, da Scntlorenčani snujejo za zidanje nove farne cerkve, ker jim je sedanja premajhna. Bog vam blagoslovi delo vaše. blagi Seiitlorcnčaui! —	(Dalje na« led.)
Ogled po Slovenskem in dopisi*
Iz Ljubljane. Poslednjo nedeljo, to je. 5. t. m., je bila v poslavljenje gosp. dr. Janeza Bleiucis-a v ljubljanski Čitavnici obhajana dvajsetletnica, odkar izhajajo ..Novice." Vzrok k temu. kolikor nam jc znano, je bil gosp. Miroslav Vilhar, kteri je pred nekimi mesci razposlal do nekterih domorodcev povabilo v tem oziru. iu tudi čilav-nični odbor sc je potem tc rcci poprijel. Darilo jc primerno: srebern černilnik z zlatim peresom. Slovesnost jc bila priserčna, pričujoče občinstvo častitljivo, zunanje vde-ležje dostojno. Ako se ozrimo na 2uletuo delavnost g. dr. Blci\veisa, vidimo da poganjal se je za povzdigo slovenskega naroda vseskozi v materialnem in narodnem oziru ter jc med mnogimi zaprekami z vsimi močmi budil in pospeševal oliko slovenskega naroda. za kterega jc bil vselej vnet in živ. Njegov velik vspeh v tem času piipisujemo dvema okolišinama: pravični reči. za ktero sc je poganjal. in pa njegovemu zmernemu značaju. Pcrve reči jc prepričan sichcru, kdor ni slep; druge slehern, kdor g. Bleiueisa osebno pozna. Zmerno šumlja potoček skoz poljane in dobrave, jih rosi in napaja, travnike in brežuljke z zelenjem in cvetlicami odsaduje. — pa ne terga, ne spodkopujc, nc posiplje. Kuako se nam zdi djanje g. dr. Blei\veisa, kterega tek skoz vsih 20 let nam jc pred očmi.
Spoznati moramo, da zmernega smo nahajali pri peresu , zmernega v kmetijskih in v deželskem zboru, zmernega v čitavničnih in druzih družbah, zmernega h prijatli iu z domačiui, zmernega pri bojih s svojimi nasprotniki in sovražniki; zmernega v tirjatvah pravic za ljubi narod slovenski. Taki značaj, menimo, je izmed poglavitnih vzrokov, da je njegova obširna delavnost obrodila tako obilu sad v prid Slovencev, in pa to posebnost, da je priljubljen domačim in tudi tujim, kteri niso strastni ali pa krivični.
Iz Ljubljane. „Darek pridni mladosti," bukvice polne podučuih iu budnih povestic, drugi zvezek, ki ga
spisuje g. Andrej Praprotnik, je ravno prišel na svitlo in je prav pripraven za šolske in druge darila. *)
Ako bodo pisavci iu bravci marljivega g. Praprotuika podpirali, bo opisovanje nadaljeval in narasla bode sčasoma mala knjižnica za olročiče, ki utegne dosti dobrega storiti. Bodi tedaj „Darek" prijatlom mladine prijazuo iu dostojno priporočen.
Nia Velehradu je bilo 5. t. in. do 50.000 romarjev, in vsi so bili ene misli, enega serca, iu iz ust vsih slovenskih narodov se je razlegala slava Božja iu naših ss. aposteljnov Cirila in Metoda. Tudi nar manjši uepokoj ui begal prelepe slovesnosti, —- kajti bili so miroljubni Slo-veni. Kardinal vikši škof Svarcenberg, grede iz Trieuta, je prišel ob 2 zjutraj in je imel ob 10 veliko sv. mašo. 128 duhovnov je bilo pričujočih iz raznih slovenskih dežel, ki so vernim besedo Božjo v svojih narečjih ozuauovali. Ginljivo je bilo neizrečeno; sam kardinal so s solzami v očeh spoznali, da (olike množice ljudstva še niso vidili s tako živo pobožnosijo iu ravnoserčno bogoljubuostjo. To če reči, da so Slovenje zares hvaležni za biser sv. vere in da spoznajo njegovo ceno. — Tolika pobožuost gotovo ne bo zastonj; pa tudi tako obilne molitve nas Slovencev ue, zlasti ker so letos bratovšiua ss. Cirila iu Metoda z neko gorečnostjo razširja, da je kaj posebnega; že zdaj poslednje dni smo zopet dobili več sto novih udov iz raznih strani. Kazkolnike bo milost Božja primorala se zediuili s katoliško Cerkvijo.
Za \clik del gorenske in dolenske strani naše dežele jc 1. t. m. dan velike ucsrece iu žalosti. V Mengšu, v l)obu in okrogu jc sula toča, da je bilo groza, in jc vse pokresala. in dervila se je na Dolensko čez Besnico, Javor, Višnjo goro iu Šentvid, kodar je ravuo tako zdelovala. Devet duhovnij je bolj ali manj pokončala. — Strašna je ta šiba Božja! Bog nam daj z njo vred tudi spoznanje, da uas tepe za pregrehe, iu pa resuičuo poboljšaujc.
Iz stare Loke 1. mal. serp. Se ui prav 4 mesce, kar so naši čverMi fantje in nekteri možje iz lastniga nagiba sami na rokah precej deleč s hriba čez 50 centov težko pervo skalo ovenčano pripeljali, — berž ko so bili namreč naš preč. gosp. dekan očitno napovedali, dc sc bo nova cerkev zidala. — Xi se pretečeni predpust gotovo še nikomur sanjalo, de si je Božja prcvidiiost izvolila ramo to leto za zidanje nove naše farne cerkve; in glej! zdaj je od tislihmal ukljub sto iu sto opoveratu in zaprekam, ktcrc so naš blagi gosp. dekan imeli premagati, sto iu sto voz še večjih in težjih skal zakopanih v široko za vekomaj terdno podstavo, v ktero so naš premil. knez iu škof uuidau pred praznikam ss. aposteljnov Petra in Pavla blagoslovljen glavni kamen slovesno vložili, kar si, ljuba ..Danica," že zadnjič kratko omenila. — Nc bi te vec hotel vedno o ti zadevi z dopisi nadlegovati ^oho! Vr. j, ako bi mi dobro znano ne bilo, dc je po svetu veliko naših Ločanov in dovolj prijatlov naše slarofarne cerkve razkropljenih, kteri so pri omenjeni slovesnosti vsaj v duhu ta dan z nami bili združeni. — in jih gotovo mika kaj več zvedili od tega; ne zamerite mi torej vsi drugi bravci prediagi, dc spet nekoliko ob kratkim iu poverhu od tega povem. — Koj zju-trej pred dnem (28. p. m.) so možuarji in zvonovi s pri-terkovanjem iz visociga zvonika, ki zdaj stoji vdovec poleg podertih razvalin stare cerkve, nenavadni slovesni praznik naznanili; — ob 8 pa prihod visociga gostu, našiga sviti, kneza in škofa Jerneja napovedali, začetik svetiga opravila
O tej priliki t>i ni i samo to misel razodeli. da v pogovorih otročjih, kjer eden pravo, drugi napeno terdi. naj Iti se rajši jemale izn.isljene imena, kakor pa navadne kerstne. Otrok, ki najde svoje ime v povesti, in mu je kako napačno djanje pri-lastovano, je nekako osramoten, drugi lahko s pcrMom nanj kažejo, in ludi ime samo dobi sčasoma nekaki pristudek. zlasti ker pravljičarji radi ..štereotip" z nekterimi imeni slabe, z drugimi dobre dj.inja sklepajo, dasiravno morajo kerstne imena vse enako častitljive biti.	Vr.
pa ob 9. uri. — 17 duhovnov, med temi p. n. gospod dr. Jan. Zlatoust Pogačar, stoljni korar Ijubljauski, iu prečast. gosp. J. Keš, krajuski dekan, iu pa bližnja duhovšina vsa, kteri je bilo priti mogoče, so spremili premilostuiga vikšiga pastirja na med 60 visociini mlaji z zelenim vcncam opasani prostor, ki je za novo cerkev odločen. Na mestu, kjer bo nove cerkve veliki altar, je stal ovenčan visok zelen šotor, za daritev presv. maše pripravljen, in zadej blizo debela skala z izdolbeno jamico, v ktero so premilostiii škof blagoslovljeni kamen vložili. Pod kamen se je v stekleno terdo zaperto posodo vložila zadnja „Danica," par malih denarjev in kratek popis, pod čiga vodstva m, od koga iu kdaj de je glavni kamen vložen bil, — na pergament spisati, na kterega se nas je več duhovnov in lieduhovnov podpisalo, med teiui tudi gosp. Giudl, stavbni vodja ljubljanski.
Po dokončanim blagoslovu so premil. knez škof s(opili ua prižnico, ki je primerno slala poleg šotora, enako z zelenimi vejicami iu cvetjem opleleua. — Pridigali so pre-blagi vikši pastir, prej ko ue pod milim nebam pervi krat. Pa bi tudi dvomil, ali so že kdej toliko poslušavcov imeli, kot zdaj ali ue? Ne le z ograjo zaznamovana nova cerkev je bila polno natlačena, ampak ludi deleč okrog po širjavi in po razvaliuah stare cerkve sc je vse zibalo; — še celo po dreve-ib so se vidili novi Ca hej i. — Gotovo bo pridiga preblaziga vikšiga pastirja še veliko veliko let slovela med našim ljudstvom. — S krepko, živodonečo in ljubeznjivo besedo so začeli: kako dc ui naroda ua svetu biez boga iu brez svoj i mu bogu odločene službe ; de tudi divji narodi odločene kraje imajo, kjer svojim bogovain malikovavsko službo opravljajo. — Razložili so, kako jc bil Bog pri Izraelcih božjo službo sam vravnal, kako je namesto po-prejšnjiga šotora jim ukazal veličastni tempelj zidati, — zakaj kralj David, desiravno pobožiu mož. ni vreden bil te velike gnade, ker je v vojskah, če tudi pravičnih, kri prelival, — in kako je potem Salomon doveršii to veličastno delo. — Dalje: kako so kristjani pervih stoletij, ko so potihnile piegaujanja, z gorečim veseljem, če tudi z velikim trudam po hribih iu dolinah zidali cerkve, ter si s tem postavili spominek, ki večno pričuje od njih praviga keršan-skiga duha; — kako so taisti v ravno teh tempeljnih Božjih svoje zavetje imeli, ondi v stiskah tolažbe iskali in jo tudi dobili vselej; — ker hiša Božja, so rekli, jc nekaka podoba nebeškiga raja na zemlji. Sladkost serca, ki jo bogaboječ kristjan tukaj nahaja, se ue da primeriti z nobenim posvetnim veseljem; posvelnjak je ne pozna in iše enake med posvetnim šuiiiam zastonj, — Pohvalili so potem farane staro fare, de o teh časih merzlote, med tem ko se po svetu od tolike razujzdauosti slisi, so se po zgledu nekdanjih gorečih kristjanov tega svetiga dela lotili, de hočejo namesto stare žalostne cerkve, ktera ui bila priinerjena podobi nebes na zemlji, novo veličastno hišo Božjo Gospodu zidali. Akoravno je v tih krojih, so rekli, zlasti mlad Ijud sploh razglašen in znan, de je včasi rad sirov iu neoblesan; je pa ludi deleč znano, de je ljudstvo tod sploh molitevno iu pobožniga duha. — Opominjali so dalje, naj stanovitni do konca ostanejo v gorečnosti, s ktero so se lega veličastniga dela popi ijeli; — naj gosp. dekana po moči podperajo, na kteriga ramah zdaj velika butara skerbi iu težav leži. — Obljubili so dalje tudi sami po svoji moči to sveto početje podperati, ker ta kraj, so djali, mi je vedno drag, kjer so moji ranjci starši luč sveta zagledali iu prejeli sv. kerst; — kako zatorej priserčno žele, dc bi jim Bog dal doživeti, de bi dodela u tempelj Božji tu vidili iu ga posvetili. — Pa kaj bom dalje popisoval, česar slabo pero natanko zrisati ne inore? — Opomnim uaj le še, kar mi je starček pozneje pravil, rekoč: še nikoli nisim slišal do zdaj uobeniga škofa pridigati; — celi dan bi jih bil rad poslušal, če tne je tudi ooluce neusmiljeno žgalo v glavo. —
Po pridigi so prezvišeui knez slovesno sv. mašo peli,
med ktero je godba iz Krajna spreniljevaje sv. pesmi (tudi za slovesni dan nalaš zloženo) verlo se obnašala. Fotograf naš je pa vse od deleč kukal in podobo veseliga praznika natisnil; — le škoda, de se mu ni delo bolje sponeslo, kar se ve, de ni bilo labko, ker je veter z obilnimi dolgimi po šotoru in opasu povešenimi trakovi se veduo igral — in ljudstvo tudi čisto pri miru ni stalo. —
Po sv. maši je bil ofer za novo cerkev, med kterim so berhki krajnski godci še nekaj prav mično veselih zagodli, iu za tem se je ljudstvo razšlo. — Mož iz neke ptuje fare je rekel: Pri nas ui bilo tako lepo iu veselo še takrat ne, ko je bila nova cerkev naša posvečena, kakor pa tukaj zdaj, ko se je komaj zidati jela.
Pač de, — začetik je vesel iu srečen zares, je blagoslovljen, — in iz vsega dosihmal dospešeniga se očitno vidi, de Bog to sveto reč podpera. Ce pojde tako naprej, preden trije mesci minejo, bo streha že ua veličastnim poslopji stala. Nada sveta nas navdaja, de se nam bo gotovo vse po sreči izšlo, ker delo smo začeli za Boga iu nanj smo postavili vse upanje svoje. Bog je torej pervi in pravi podstavni in glavni kamen našiga dela; — drugi glavni kamen, na kterim zdaj vsa teža skerbi in vjedce sloni — kakor so premi!, škof sarni opomnili — so pa naš visokospoštovani gosp. dekan; Bog jim zdravje ohrani! — Bog obvari pa tudi vseh nesreč naše za Božjo čast goreče ljudstvo, ki je litem pred kratkim še minulih let vse nekako prerojeno, ter čversto iu pridno delati in voziti hiti. — Bog poplačaj in poverili poslednjič vsim dobrotuikam našim, ki so že pristopili iu bodo še pristopili z dobrotljivo radodarno roko! Se enkrat torej — iu šc stokrat: Bog poverili vsem ue stokrat samo, ampak po neskončni milosti svoji! —
Za mesto Loko so včeraj ob 10 mil. škof 4 prelepe nove zvonove blagoslovili, ki so danes odpeljani. V nedeljo teden bo v Loki velika slovesnost zavoljo tega. Nar veči zvon ima 40, nar manjši čez 5 stolov. Pojo v kvart-sekst akordu v B. — Bog živi Ločane! — Cpaino, da uain zastran vsega tega kdo kaj obširnišega naznani.
Ni a Slatini so se une dui mudili svitli kardinal ogerski pervostoljnik Scitovski, ki so tudi za zidanje ondotne nove cerkve sv. Križa podelili 100 gld. Bavno toliko tudi tergovec Bihar iz Tersta. iu več ali manj še drugi gosti. Keršanski duh ni še ugasnil, lepo živi in sad rodi. — 25. u. m. so imeli v rogački dekanii duhovsko posvetovanje (kou-ferencijo.) — Stajarski Slovenci so v spomin tisočletnice ss. Ciril-Metoda dali na svitlo majhno knjižico s prav lepo in živo podobico tih slovenskih apostcljuov. Bukvice imajo 22 strani, iu obsegajo razglas tisočletnice, kratko zgodoviuo teh dveh svetnikov, uektere molitve, eno pesem, in razlago bratovšine ss. Cirila in Metoda. Razglas je taki-le:
Letos je ravno tisuč ali jezero let, ki sta sv. Ciril iu Metod slovanske narode k katolški veri spreobernila. Kako imenitno leto, kako važna zgodba! Vsako slovensko scrce čuti terdno dolžnost, večnemu Bogu se zahvaliti, ki hiiio v njegovem usmiljenem djanji po sv. aposteljnih Cirilu in Metodu edino zveličavno katolško vero prejeli, in skoz celih tisuč let čisto ohranili. Toraj pa se tudi v slovanskih deželah velike priprave delajo, da bi se spomin te prevažue zgodbe povsod kolikor mogoče veličastno obhajal. Tudi od našega presvetlega kuezo-škofa je ukazano, da naj se ta tisučletnica zložno z drugimi Slovani v osmini 5. — 12. julija po celi škofiji slovesno praznuje. Ukazali so, da naj se k povzdigi te svečanosti ob začetku in na koncu pri vseh cerkvah eno uro z vsemi zvonovi zvoni, in tudi Božja služba v tem času bolj slovesno, kakor navadno opravlja. Tudi so sv. oče Pij IX po prošnji svetlega škofa za to svečanost popolnoma odpustke podelili, kterih se vsi verni vdeležiti zamorejo, kteri v zgoraj imenovani osmini svete zakramente pokore iu Rešnjega Telesa po vrednem prejmejo, in kler bodi dau ktero koli za očitno Božjo službo odločeno <ccrkvo lavautiuoke škofije obišejo, iu tam na nauicuibo sv.
očeta saj pet očenašev, pet češena Marij in vero pobožno molijo. Znajo pa se ti odpustki tudi vernim dušam v pomoč oberniti.
Otl sv. Petra pri Mariboru. Vselej mi po ušesih zadoni, kadar berem, kako so se pri toti ali listi fari Smarnice obhajale. Moj namen je bil, hitro v Danico dati, kako se je pri nas to lepo opravilo godilo, pa sini zmirej odlagal, da je bilo pozno. Zdaj pa, da je bilo še v zadnjem listu tudi naznanjeno od Sinaruic, mi dovoli, blaga Danica, naj povem, kako veselo je pri nas o Smarnicah, in s kako gorečnostjo ljudje k njim hodijo. Leta 1833 so naš prečast. gosp. korar M. Giazur v pervo Smarnice imeli, iu od tistega leta so do zdaj vsako leto ljudje zmirej obiluiši iu vsako leto zmirej gorečuiši hodili k Sinaruicam. Nekatero leta so bile zjutraj, pa da so nekateri ljudje v jutro težko hodili zavoljo dela, zakaj naša fara jc zlo raztresena iu velika, torej so raisi zvečer začeli, — in res je bilo več ljudi kot v jutro. Vsak večer se je o poli osmih z velikim zvonom zvonilo pri farni cerkvi in pri podružnici Matere Božje na Gori. Ko je odzvonil, so zdajci prihiteli ljudje k farni cerkvi iu so začeli rožeukrauc na glas moliti iu tudi peti. Med tem so prišli prečast. gosp. korar ali č. g. kaplan iu so imeli kratko premišljevanje pri stranskem altarji, kteri je bil na čast Matere Božje lepo okiučau; potem so bile litanije iu h koncu kaka pesem. Ker pa je fara silno velika in ljudje niso lehko kos vsak dau k Suiaruicam hoditi, torej so začeli z dopušenjem preč. gosp. korarja pri kapelah iu križih nuditi iu Smarnice opravljati, iu kjer ui bilo blizo v kaki srenji take kapele, so pobožni farmani sem pa tain spil vali (naredili?) kapele na čast Materi Božji. Molilo sc je letos na devetih krajih, iu uu vsakem je z dovoljenjem g. korarja postavljen vodnik (vižar), kteri vsak večer moli in poje. — Zadnji dau majnika, praznik sv. Trojice, je bilo veselo v naši fari. Popoldne so se zbrali ljudje pri kapelah in vodniki so peljali procesije v cerkev. Od dveh kapel so nesle belo oblečene deklice podobo Matere Božje v cerkev. Da nc bi še nevihta bila in dež šel, bi lehko človeku veselja se serce razmečilo, kakoršna lepota je bila tisti dcn. Kadar so se procesije v cerkvi zbrale, so imeli g. korar sklepno pridigo, litanije z blagoslovoma iu zahvalno pesciu. — Bog daj, da bi se k letu od več krajev kaj taeega slišalo!	J. F., kmet iu bravec ,.Zg. Danice."
Iz Ternovega ua Notranjskim, 1. mal. serp. Vesele prigodbe si ljudje radi pripovedujejo, zato ker jim radost obudujejo in slajšajo življenje, lločem ti, draga Danica, ker si nam že toliko lepiga, korisluiga iu veseliga povedala, nekaj takiga naznaniti.
Blizo istriške meje poleg velike ceste, je v podznožji snežniških planin prijetna vas Ternovo, v kteri je farna cerkev svetiga Petra. Ima pa vas šc drugo cerkev, ktera je posvečena presveti Trojici. Ta podružnica, cclo stara, ki stoji na malim homcu v sredi lepih travnikov in njiv, je velike spremembe že prestala. Ko so bili leta 1812 v te kraje Francozi privreli, so jo razdjali, le edini obok nad velikim altarjcm so pustili; altarje so razdcrli iu ž njimi kurili. &) Zopet so pa pobožni prebivavci na razvalinah novo cerkev postavili, stare mesta aitarjev z novimi namestili, kterih straiiska sta bila 28. ružu. po v. č. gosp. dekanu A. Grašiču v pričo velike množice slovesno blagoslovljena. Zutraj zgodaj je strel z možnarji slovesnost naznanjal; o poli 10 je bila procesija iz farne cerkve v to podružnico, potem blagoslovljevauje iu slovesna maša. Čast in poštenje ternovski soseski, ki jc toliko spoštovanje in ljubezin do cerkve razodela v času, ko sc pri vsih durih revšiua vsiluje. Hvala tudi mladiinu mojstru gospodu .lak. Rcspet-u iz Idrije, kteri je prav izverstno zdelal nova altarja. Vse je prilično iu tako prijetno stavljeno, da vsakimu sta
*) Nov dokaz, kako gerd j« vsak posamc7.cn človek in cele kardela, ako jih strah Božji zapusti in jih strast gospodari.
Vrei.
se dopadla, kteri ji je vidil. Pokazal je svojo umetnost v malariji in kipih.
Ravno ta mojster je izdelal božji grob za farno cerkev sv. Petra tako. da jih je v lepoti malo njimu enakih. Obstoji pa božji grob iz treh obokov, kteri spominjajo Jezusoviga terpljenja. Sklenjeni so s tablami, ktere predstavljajo skrivnosti žalostniga roženkranca. O zadnjim koncu je mesto Jeruzalem, pred njim pa prav priličen tabernakel. Priporočen naj bo mladi umetnik vsim cerkvenim sprednikam, ker v njim najdejo pošteniga in umetniga delavca.
Kakor je podružnica presvete Trojice vsa spremenjena in popravljena po skerbi in prizadevanji njeniga starašina M. K., ravno tak j se jc farna cerkev sv. Petra v 12 letih tako spremenila, da bi ju komaj spoznal, kteri je ta čas ni \idil. Popred je stolp imel leseno kapo, ktere se je silna burja neko noč polastila in jo odnesla. Na njeno mesto je zdaj postavljena kuprena. ti sežnjev visoka streha. Zvouovi so bdi popred majhni, popolnoma nevbrani; zdaj je veselje poslušati ubrano 7. v o nje nje. posebno pa čisti glas velikiga zvona, /notranje v cerkvi je v enaki meri popravljeno, da je veselje v nji biti, veliko nove mašne obleke omišljene. Kdo je v tem kratkim easu vse to preskerbel? Hale so svojo pomoc roke ternovskih faranov po sami milošini omenjenimu vis. čast. go-p. dekanu, kteri je s svojo unetuostjo za Božjo čast in s previdnim gospodarstvom vse te reči poskerbel. Bog blagoslovi dobrotne roke, ohrani pa v. č. gosp. dekana šc mnogo let pii življenji v prid njemu izročenim ovčicam.
Iz kovorja 28. rožn. —c. Strašna nesreča sc jc pri nas pripetila 25. t. 111.; po noči ob 1 1 4 je na Hudim, vasi četert ure od Kovorja, jelo v neki šupi goreti in vstal je strašili ogenj, ki je v pol ure šest gospodarjem njih pohištva z vsim drugim poslopjem vred pokončal. Skoda je neznan«* velika, ker reveži, i/, terdiga spanja prebujeni, so komaj življenje odnesli in v naglosti nekaj živine otčli. Zgorel jim je veči oel ves živež, obleka in veliko druge zaloge; v ognji jc konec vzelo 8 goved in 17 prešičev. Velika sreča, de vender noben človek ni zgorel. Neki gospodar je komaj svojiga stariga. žc tri leta slepiga oeeta iz hiše. ki jc bla že vsa v plamenu, odnesel in tako gotove smerti reši!. Ni pa siromak imel več časa, de bi bil še živino iz hleva izgnal, ki mu je veti del zgorela. Pridni in popred premožni gospodarji so zdaj usmiljenja vredni siromaki, ker razun eniga ni bil nobeden zavarvan. Prepozno zdaj objokujejo svojo nesrečo in zdihujejo po ptuji pomoči, kterc so zares potrebni. O dc bi jc obilno našli! Kako de je ogenj vstal, se ne ve; berž ko ne je krivo tolike nesreče ponočuo potepiustvo. O de bi se že enkrat zatcrlo!
Iz Gorice. Kakor je bila „Zg. Dan." 1. inajnika oznanila, sc je obhajala slovesna tridnevnica v tukajšnji frančiškanski cerkvi Marije Device na Kostanjevici (pri kapeli) nad Gorico v spomin 23 japonskih mučencev 18., 19. in 20. dne rečenega mesca. Prej ta dan — VI. nedeljo po veliki noči — ob -I popoldne so bile pete večernice, italijanska pridiga in potem litanije z blagoslovoma. Drugi dan ponedeljik ob 5 peta sv. maša z blagoslovoma in potem slovenska pridiga; ob 10 spet slovenska pridiga, in po tej pontifikaliia sv. maša, ktero so imeli sami prevzv. knez in nadškof, ki so bili opoldne v kloštru pri kosilu, in popoldne ob 5 pri italijanski pridigi iu pri lilanijah V lorek iu v sredo, kakor v ponedeljik, zjutraj slovenske pridigi, popoldne italijanska. V torek s« služili peto hv. mašo ob It) v. t. go-p. J„ž. Tuni. mestni fajmošter iu častni kanonik, namesti ti-tikrat bolnega prečast. prosta g. b. 4'odeili-ta. v sredo pa s|,.|ji,j dekan in viši šolski ogleda, v. č. gosp. Jan. Kv. Mozetič. Da je bila ves čas frančiškanska cerkev aapolnotaua, posebuo pa pri pridigah, ki »o bile po zapo-
•) Uorara« arUliU r«z«„. j,, rrader še zmiraj mikaven pričajoč spis i« v red 1 o 4« >e a«««4ai.	Vr.
padku večidel zgodovinske, verske in djanske, in pri sv. mašah goječa ljudi velika velika, se iz tega lahko sklene, ker je obhajancev bilo vseh, kar jih je bilo pri kapeli in v mestnih cerkvah spovedanih, nad 9.000. Duhovnih pastirjev, ki so od bližnjih in daljnih krajev nadškofije pri kapeli se snidli, pridši se te pobožnost vdeležit, spovedovat itd., je bilo 1. dan 28, 2. dau 25 in 3. dan 45, ki so resnično pokazali, kako se mora za dušui blagor vernih kristjanov z združenimi močmi delati, in so razodeli lepo bra-tovsko ljubezen in hvaležnost do vv. čč. 00. frančiškanov, ki se tudi med letom v spovednici grozno trudijo, in enako vv. čč. 00. kapucini. II koncu te imenitne nepozabljive slovesnosti, pri kteri je šlo vse po redu, so prišli popoldne spet sami prevzv. knez nadškof ua Kostanjevico, iu so lepo lepo pobožnost po italijanski pridigi in litauijah z zahvaluico iu blagoslovom sklenili. Bog blagoslovi z roso nebeške milosti vse, kar se je storilo v dušni prid pobožnih kristjanov!
Iz Beršfta pri Mosenici v Liliuruii. Dobrotniki so sedanji čas redka prikazen, zatorej je naša dožnost toliko veči, se tistim zahvaliti, kteri na tihem mnogo dobrega store. Takega blagega dobrotnika in za cerkev unetega moža imamo pri nas. Piše se Matevž F a rožič. Ne zadosti, daje že preteklega leta za križev pot nad 600 gold. podaril, je letos zopet ceikvi oskerbel svetiluico iz čistega srebra, ki jo je za 327 gold. prav umetno napravil g. Matevž Srciner v Ljubljani. Ljudstvu je kaj všeč. Vem sicer, da blagi dobrotnik ne iše hvale po časnikih, vender pa si štejemo v dolžnost, mu tukaj v cerkvenem listu očitno zahvalo izreči. Bog niu stotero povemi ! Naj bi najdel mnogo posnemovavcev ! — Pri nas se je žetev pričela, pa je slaba. Terta letos huje boleha, kot poprešnje leta. — U. G.
Wtazyte<l po keršanskem svetu.
Slavnosti ss. Cirila in Metoda so se 5. t. m. z
veliko eustitijivostjo obhajale po severnih iu južnih krajih mile nam Slovenije. V Zagrebu je bila silno prostorna pervostoljna cerkev tako napolnjena, da je moglo obilno ljudstva zunaj stati, ko so svitli kardinal Iluvlik vpričo svitlega bana Sokceviča na čelu vojniškega in deželskega častništva med obilno in častitljivo asisteneijo sveto mašo peli, v kteri sta dva kanonika (v sloveuskemce rkvenem jeziku pela branje in evangelij, na veliki pevnici pa se je maša v domorodnem jeziku prelepo in umetno spevala. G. korar Maric je besedil primeren govor, ki jc poslušavstvo globoko ginil. Popoldne se je v kardiiialoveiu vertu Jurjavcsi pričela veselica za ljudstvo. Bili so postavljeni celi šotorji, v kterih se je ljudstvu streglo zastonj s kruhom in pečenko. Na večer je umetni ogenj obnebje razsvitloval. Vožna po ribniku, narodne iu vojaške glasbe so veselje poživljale. Svitli kardinal in prevzvišeni bau z mnogo duhovsko in svetno gospodo so se šetali med ljudstvom. Tudi se je bil zažgal velik kres po nekdanji navadi. Med toliko tisoči ljudstva jc bil naj veči red, kajti bili so miroljubni Sloveni. Mladi gg. pravniki so po stari navadi s sabljami opasani slovesnost opasovali iu za red skerbeli.
\ Pragi je namesto ranjciga Pstrosa 2. t. m. dr. Belski mesini župan izvoljen.
t cz 500 mož z namestnikom deželnega predsednika. g. Zallinger-jem, je 2>. u. m. v Trientu zbranim cerkvenim pastiriem zročilo pismo v prid verske edinosti na Tirolskem. Dežela prosi v tem pisanji cerkvene očete, da naj bi oni skupno pri Nj. veličanstvu podpirali željo tirolske dežele. V poslanstvu so bili naj imenitniši možje Tirol~ke£a. kardinal Keisacb, papežev namestnik, in kardinal Staicenberg sta poslanstvo tolažila, razodevala veselje iu zadovolm..st nad njih prizadevanjem. Tirolsko ljudstvo je zavoljo teza motno razveseljeu«, le mala pcšica nasprotnikov zatelebauo glr.la.
\ Trientu se je tristoletnica sv. tridenškega zbora
kej slovesno obhajala. 24. rožnika je prišel papežev namestnik kardinal fteisach. Duhovstvo, vojaštvo, vradništvo in vse mesto ga je med slovesnim zvoujeujein, muziko in streljanjem sprejelo z velikim veseljem iu so ga spremili v stoljnieo, kjer je nezmerno zbrauo množico — klečečo v papeževem imenu blagoslovil. — 26. rožn., v god sv. Vi-gilija, varha trienškega mesta, so se slovesnosti pričele; bila je slovesna sv. maša. večernice in potenrsilo častitljiva proccsija, pri kteri je bilo 8 vikših škofov, 17 škofov, 8 opatov z mitrami, 4 protonotarji apostoljski, 4 korarji z mitrami; za njimi so nesli duhovni svetinje sv. Vigilija, in za svetinjami je šel med kardinaloma Svarcenbergoin iu Trevisanotom papežev poslanec svitli kardinal Keisach. Na-sledvala jc mestna gosposka, dvorni svetnik gr. Ildienvvart iu druga vradnija itd. itd. Beucški patriarh je govoril prav izverstiu govor. Sv. Oče so pisali pismo do zbranih škofov. |'o cerkvenim opravilu so se pri trienškcui knezu škofu h kosilu zbrali školje. mestna gosposka in drugi višji \radi. Kaidinal Švarcciibcrg je napil sv. Očetu v nemški besedi in vojaška glasba je med tem igrala papeževo pesem. Kardinal lleisach je odgovoril z napitnico do Nj. veličanstva Frančiška Jožefa v latiiisini, in glasba ga je spremljala s cesarsko pesmijo. Kardinal Trcvisouato pa je nazdravil vsim tistim katoliškim vladarjem, ki so sprejeli vstanovila sv. vesoljnega tridenškega zbora, s pristavkom goreče želje, da uaj bi se skorej tudi drugi z unimi sklenili. ^K. nasl.)
Na otoku >lailaga*karu. se sliši, je vstal prekuc. v kterem je umorjen mladi ki alj Ratlama, s kterim je bilo sklenjeno tako veselo upanje za katoliško vero.
M^ešniiiij jabeiha hi tesnika.
Pišejo, da je stali klavcc Muraviev v Varšavi dobil novih teidih povelj iz Petrograda, zlasti zoper katoliško duhovstvo. plemstvo, zoper deržine, iz kterih je kdo med rovaiji, zopci žene, ki demonstracije delajo. Da je v tacih strašnih okolišiuah marsikaj presiljnega uli izmišljenega nu eni in drugi strani, ni dvomiti. Kavno tako gotovo pa jc tudi, da Kus po volčje dela s Poljsko, ki jo je bil svoje dni po krivici raztergal, kar vsi narodje spoznajo. — Vse kaže nesrečne čase in prihodnjo lakoto. Sliši sc od veliko pogoriš, po naši deželi iu drugod , od tertne bolezni po Primorskem: od strašne toče, slane, suše, od morij in pobojev. samomorov, roparstev in silo prederznili tatvin, živinske bolezni; vidi se prav gerdo iu nesramno potepiustvo pri belem dnevu; rovarstva in vojske so že zastarana nudloga; pri otrocih in mladini nauk malo zaleže ; s starimi sc njih pregrehe starajo. Treba bi bilo, du bi sc začelo moliti in pokora delati, ker nič dobrega se ne obeta. — Mislijo, da Nj. veličanstvo svitli ccsar se bodo v Karlovih toplicah snidli z vladarji, ki so naši vladi prijazni. Kralja saksonskega in parskega ondi pričakujejo. Nekteri časniki nai-i neprenehoma slabega soseda Prusa snubijo; ko bi bil on tlober .sosed , bila bi l.oinbardija naša ostala. — Na (»reškem je vstalo rogoviljenje med vojaštvom ; to je dosti očitno znamnje. da sc nov kralj nc bo po rožicah šetal, čc tudi greško vero sprejme, kakor mu prištevajo. — Nadvojvoda Maksimilijan Jožef avstrijansko - estenški, ki jc 1. rožn. letos umeri, je bil tudi pisatelj, pa drugač previdni kakor marsikteri mlajših. ki ne vedo, kaj če reči: I. itera seripta mane t. Naprosil je bil nekega redemlorista, tla naj mu pregleda vse njegove spise, ki jih jc skoz veliko let zdeloval, in naročil mu je. tla naj brez pomislika prekriža, karkoli bi bilo kakor si bodi dvomljivo in bi sc dalo spodbijali, liekcl je namreč: Jest sim zmiraj iskal Ic resnicc. nikoli pa ne imena ali slave. Zdaj pa grem proti koncu, in nočem, da bi sc po moji smerti v moji pisuji zapuščini zmota ali pa laž nahajala. ..Ilvala Bogu!" jeiekel. ..katolišk kristjan sim; le potem sim varen, ako mislim, govorim in pišem, kar me jc Cerkev učila, vee drugo je nezanesljivo, zmoti podveržeuo." —
Marsiklero širokoustnico smo že slišali, odkar nam milo soluce sije, vendar od tacega gobca se nam še tii sanjalo, s kakoršuim neki vrednik ondi gori v „Kcich-u*4 svoj nc-verski list ,.furt" priporočuje, iu se grozi, der „M um mere i," dem ,,.Jesuitismus" itd. to je, katoliški veri, ..die deutsche \Vahrheit iu das frechc Antlitz zu schleu-dern." Za tako junaško delo v prid ,,nemške resnice" pa tudi pričakuje od vsacega ..poštenega patriota," da ne le da se bode vdeležel z njim vred te korcujaškc vojske. ampak šc le veliko več, da bo njegov list pri vsili piijatlih priporočal, ,.\v o dic Sprache dcutscher \Vahrhcit g es p roehen uud g c p f I c g t vvird." Ko bi kak Slovan take šctlipctlarijc med Nemce pošiljal, iu k temu še resnico za Slovane v štaiit jemal, bi nemški ..gerader Mehi" samega smeha krumpast postal, in ..Kladcratatsch" bi toliko karikatur po svetu pošiljal, kolikor je imel vvci-laud Teut las ua glavi. Poštenih Ncmcuv. ktcii so i.a;ii vselej ljubi iu dragi, bo pač si um tacega napihne/a iu pa ti~te ..deutschcr \Vuhrhcil ," ktero ozuat.uie taki bahat*. Nekteri pa vender blezo menijo, da to bo kak objekt /.a \Valhallo. ker ...\tibiiiiemeiits-Fiuladung-e nu take spake razširjajo! — .Iaponija bi utegnila biti diuga M> vika Angležem ali pa Angležem iu Francozom skupaj. Nečedni ncv.-tniki nuiiiieč, ki so kri>tjanc že dostikrat tako nezdusuo molili, so že večkrat napadli angleškega porotniku iu osebe, ki so pod angleškim varstvom. Diviuki! — Tudi -»kolu Kra-siuskiga iz Viluc so llusi vjetničili iu odgnali. Samo-pridnežev ljubezen »lo bližnjega: Neki prusovsk dcižavuik jc rekel, du zu Poljsko jc blagor Ic v tem, ako se v Prusii utopi; — drug deržavnik jc pa menile ni<o\>kc-inti čaru svetoval, da naj se Poljsko še enkrat deli ( ! ? );
—	in turčili, kristjanu vrat sezajoč, ga je tolažil: ..nič boli, nič boli!" — Poslanec Schiudicr je trienškega škofa v deržav-iicui zboru dciiiiuciral, da naj bi bil kaznovan, ker jc v hrambi katoliške vere tudi protestanških zmot, zlasti nekdanjih omenil. Oolovo se ne manjka tacili. ki bi jim dišalo, ako bi tudi naša vlada začela škofe vklepati in zapirati, kakor picuionška. - Od Fclinskiga, varšavskega vikšega škofa, se zdaj za gotovo sliši, da so ga z njegovega sedeža z Varšave gnali, natipolkovuik Sierputov ski, neki žaiidar-kapitau in trije vojaki, za zdaj v ces. letni grad Gučino. 20 verst od Petrograda. Keklo sc mu jc, du bo ondi ostul, dotlej, du bo cur hotel z njim govoriti. Vzrok tega ječenja iu tcrpiiičenja jc neki uadškofovo pisuio, ki ga jc mescu sušca pisal do caru iu sc jc za Poljake pogunjal, kterega mu pa veliki knez ni izročil; razglasil pa ga jc bil Fclinski v „Moniicur-u" in od ondod šc Ic ga je petro-grajski dvor zvedil. — ..Opinionc" pravi, da picuionška vlada naredi vsak dan 1,200.000 frankov dolga. I.cpo gospodarstvo .,edine Italije.4* — Na Velehradu je bilo do zdaj žc do 70.000 romarjev. — Iz llima piše v ,.Armonio" v. č. g. Monniii, ki je bil pred papežem, zastran njih zdravja: „Sv. Oče so čisto iu popolnoma zdravi; od treh let, kar jih nisim vidil, jih nisim našel prav nič spremenjenih. Obraz je cvctec, oko živo-živo, barva prav dobra. Ko so jih tc dni vprašali, kakošna svetinja naj sc to leto ureze, so sc prijazno na-smchljali in rekli: ..Naredite D a n i e I a med lev i." Dc-te šembraj! kaj pa, ko bi sc čas bližal, da bo Danici iz Icvujaka rešen, in bodo njegovi sovražniki vanj ver/eni?
—	,,Czas" poterjuje, tla 10. rožnika je Muraviev .VJ smert-nih obsodb podpisal. Neusmiljeni starec, Ic kolji in deri svoje brate! Bere se zopet, tla poslednji čas jc dal obesiti IT posestnikov in 2 katoliška duhovna; 17. rožn. pa so vstrelili Husi katoliškega duhovna Adama Falkovskiga. —
JMajnikove zvezdice•
IV.
Dostikrat ne gredi, de je človek v težavah, v bolezni, pomanjkanji, v domačih zopernostih itd. tako črnem, siten in nasajen, de je Bogu iu ljudem zopern in nadležin; butaro čuti, de ga tisi, torej tarna, toži in se kuja: z zaupanjem pa vender ne k Bogu ne k ljudem za pomoč ne pribeži, ker ima preslabo vero in torej tudi sam ves svet slabo sodi; za'o pa tudi pomoči ue doseže. Neizrečeno dobro bi bilo, ako bi sc dalo v sedanjih slaboveruih in slaboupnih časih zoper to močno razširjeno bolezen kaj zdravila najti. De je Marija ,,Pomoč kristjanov, Zdravje bolnikov. Tolažnica žalostnih," to je davno poterjena resnica; in tle ona, ki je sama nar veči britkosti in vsaktero terpljenje kakor ..žalostna Mati Božja" skusila, tudi z materno dobioto usmiljenje izprosuje, nad tem gotovo nihče v resnici nc dvomi, l.e samo poživ iti je treba to zaupnost v pomoč Marije Device, in odpirali se bodo na novo tudi studenci milosti Božje po rokah Marije, Matere Sinu Božjiga. Dobili smo v loke spoštovanja vi edin rokopis, v kterim so popisane marsiktere milosti in dobrote, ki so jih prejemali terd-no verni iu serčnoupni ljudje naših domačih krajev po prošnji iu pomoči Matere Božje „na Žalostni gori" v Presarski duhovnii. Desiravno ni nobeden zavezan v tc dogodbe take vere slaviti, kakor v sv. pismo ali sploh v verske resnice, sc meni vender te teči veijetne zde, ker popisali so jih ondoiui pobožni možje, muihi kartuzijani ali kaitajzarji takrat. ko so sc godile, ko so pomilostovani ljudje še živeli in je bilo torej vse ljudstvo tega priča. Cisto nič ni torej dvomiti, tle bodo nekteri zgledi iz imenovauiga rokopisa tudi naše upanje v Božjo milost in Marijuo pomoč uiočno po/ivili, pa tudi sploh nas v veri poterdili, kar je dana-njc dni silo potrebno.	Naj vam torej en zgled
povem, klikni je zapisano.
Giegor Žile (Schiltz v rokop.), star čolnar, je bil lacsca listopada 1732 (tedaj pred 131 leti) popolnama oslepel: ko se je bil pa .Materi Božji na Žalostni gori obljubil, je I. 17.i."> zopet spregledal. Mož sam tako-Ie piipoveduje: ...lest tnegor Žile, čolnar. 8G let star, stanujoč pod vasjo Pievalami. — blizu Žalostne gore, v svoji lastni hišici pri giabnu, (o kterim se v čolnu proti imenovani Žalostni gori pelje, — v Presarski fari, s prisego poterdim, de sim Lil tri cele leta popolnama slep; ko sim pa enkrat poiion premišljeval svoj žalostni slan, me misel spreleti: de naj k žalostni Materi Božji pribežim. Nato zaterdiui in obljubo stoiim, če je k zveličanju moje duše, tle še enkrat vidim cerkev žalostne Matere Božje, bom vsak dan molil en tli I rožciikranca, iu kolikorkrat bo sv. maša pri Materi Božji, bom šel vselej k maši, kolikor mi bo mogoče. Nato zaspiui, in v sanjah se mi je zdelo, kakor dc bi cerkev preti seboj vidil. Diugi dan zjutraj prosim neko deklico, de naj uic na Žalostno goro pelje; ko sim prišel k zadnjimu šta-cijonu, sim res cerkev pred seboj ugledal: vesel grem v cerkev, še enkrat obnovim obljubo pred altarjem Marije Device, in potem ko sim obmoli!. sim vesel prav sam nazaj domii šel. Priči sle mi soseski Prevale iu Pod peč.** — K temu pristavlja pisavec in pravi: „Ta stari mož še zdaj živi 1710 (tedaj pet let pozneje) in s popolnama in vedno zdravimi očmi svojo storjeno obljubo in besedo goreče in pridno spolnuje."
•) Bukvam ali rokopisu ee pravi: ,.Kurtze Reechreibung zu Marija der sclimrrzhafTie n Mutter Uiiltcs auf dem so genannten Trauerberg in der 1'tarr 1'resser unter dem Lobl. tiolteshauss Freudenthal ..Heil. t artejser Ordens aufgerichtet- und Taglich siclt \ nd vcimehrender Andacht und erhaltener Gnaden 1740."
Posodili pa so naiu rokopis, na prošnjo v ..Zgod. Danici" za domače pripomočke k Sinarnicam, v. č. g. N. P.	Vr.
Prav lepo in dobro se poda v naše današnje premišljevanje. kar pobožni milih k tej dogodbi pristavlja, torej naj tudi to povem. Pravi namreč:
„Pobožni bravec! Lej, kako dobrotno, kako urno je preblažena Božja Mati prišla na pomoč temu ostarelimu oslepljeniinu možu v njegovi telesni slepoti: meniš kalj, de se bo ona mudila, od našiga serca odvernili našo z notranjo slepoto, ki je vender neskončno bolj boleča, nevarna iu ima nar hujši nasledke? Bog ne daj kaj taciga o Marii misliti: namo če jo zaupljivo kličemo, zdajci nam bo na pomoč prišla. Z zaupanjem tedaj hočemo z Davidam klicati: ,.IIIumina ocuios meos, ue uuquam obdormiam in morte. (Ps. 12.) Usmiljena Mati, oh oberni tudi na nas svoje milostne oči, in odverui od naših sere vso slepoto, vso temoto; razsvetli naše dušne oči, de ne bomo nikoli v smertni greh zaspali, temuč daj. tle bomo k tistim rečem slepi, ter jih ne bomo s telesnimi očmi pogledovali, po kterih bi utegnila smert, namreč greh, skoz očesne okna v nas priti; in dodeli nam po svojim križanim Sinu, de bomo imeli čujoče oko na vse tisto, ter ne bomo k ničemur zaspali, kar nam kakor koli zamore tekniti k vcčuimu zveličanju naše duše. Amen."
Drobtine.
Ena noga pa ena roka. V Resini blizo Ncapeljna je v drušini nekleiih mladenčev eden izmed njih zoper papeža hudo jezikal. Vzdignil je nogo in rekel: z nogo bi ga hotel suniti. Vzdigne roku in pristavil: na čelo bi mu hotel dve pritisniti. Ku je to govoril in v djanji oponašal, kar iieprevidoma zakriči, iu se /.verne — zadet od mert-vuda. Teko po gospod očeta; pride, pa nič ne more opraviti, ker ui bil pri zavednosti. Drugi mladenči, ki so krog njega slali, se veržejo pred fiijmoštia in prosijo, de bi se radi spovedali. Bolnika odnese v bolnišnico v Neapel. Z zdravniško pomočjo se zmaga mertvud; mladenča čez nektere dni spravijo nazaj v Resino; tode tista roka iu tista noga, s kterima je sv. Očetu uumerjal, ste mertvi iu zgubljeni. (Časi che non sono ca-i.)
Prav močno zdravilo za vse dušne bolezni, so prelepe bratovšine, ki so po Kranjskem že močno razširjene; al vender še povsod ne. O naj bi se povsod prav močno pri— poročevale, in razširjale, ker bratovšine povsod prav obilno sadti rode. Se toliko opomiuovauje in svarjenje ne pripomore toliko k spreobernjenju grešnikov, k pogostemu prejemanju ss. sakramentov, in k pobožnemu življenju, kakor prelepe bratovšine. Tud i so bratovšine eden nar boljših pripomočkov za odvado gerdega ponočevanja. Bratovšine so zares pre-čudno jeklo, katero vse od hudega k dobremu vleče. Tudi pri nas so prelepe bratovšine prav obilno dušnega sadu obrodile.	Kmet v D.
Komur se morebiti hoče pozabiti, kam da gre in kako hitro tudi njega ne bo več med živimi, naj pregleda saj vsake kvatre enkrat pisma in dopise s svojimi predragimi prijatli. Mnogih ni več, kterih spomin mu jc še popolnoma živ pred očmi, nekteri so šli križem svet, druge je zadela la ali ta neljuba osoda. Malo meseov nazaj, in bilo je vse drugač, kakor je zdaj. To nas pa uči, da le c n o je potrebno.
Duhov ske spremembe.
V ljubljanski školii. Vis. čast. gosp. Janez Ko-
vačič, fajm. v bohinski Bisrici, pride v mesto Idrijo za dekana, fajmoštra itd. Bistrica je torej 2. t. m. razpisana. Čast. gosp. Mat. Smo lej iz Krajna v Ribnico; čast. g. Fr. Gor iše k iz Košune v Šmartno pri Litii za duh pom. Umeri jc 25. u. m. č. g. Tomaž Greznik, beueficiat v Šentvidu pri Zatičini. II. I. P. !
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Natiskar in založnik: Jože! Blaznik v Ljubljani.