ARIIIVI XX PJ97
Članki in razpravi'
m
Republiški upravn. organi v letih 1()45-1963
BRANE KOZINA
1. Ci lavne /.nncilnu.sti <ihdub,tu 1945*1953
Obdobje administrativnega socializma predstavlja čas od koncu druge svetovne vojne do ustavnih sprememb leta 1951. čeprav lahko začetke konca (imenjenega obdobja postavimo že v leto 1950, na začetek delavskega samo upravlja ljrt v gospodarskih organizacijah. (Uriv» lic /nričiliiusti omenjcncua »ibdobja lahko sir litino v sledeče točke:
Sprememba političnega sistema, uveljavitev načela demoki etičnega ccntrab/.ma, samostojnost in neodvisnost vlade in ministrstev od prez/uij;. oz. skupščine, vpliv mednarodnih dejavnikov na centraliziran državni aparat, vodilna vloga komunistične partije, država postane lastnik najpc membnejših proizvajalnih sredstev, sprejem prve slovenske ustave, gospodarski razvoj je usmer' :n s centralnim planskim sistemom, spor z i, i t-inbirojem, ustanavljanje glavnih uprav ter glavnih in generalnih dirckci/ kol neposrednih admin stralivnih vodstev skupine istovrstnih podjetij. uK.nitev m in i si rs te v in ustanavljanje svetov Vlade LliS, začetki delavskega samoupravljanja, za četek procesa dcclauzacijc indcccnlrn' zaeije.
Tedanja teorija je v dciiMikriilieneni cen-tnili/niu na eni strani videla demokratične elemente. ki so se kazali v določeni men samostojnosti m samonpravnosli nižjih državnih org; nov, na ¿Iriiti strani pa centralistične elemente, k. so usmerjali in nadzorovali delo nižjih državnih organov, obenem pa z administralivnhr: sredstvi reševali vsa gospodaiska m druga i/prašunia.
Celotna politična moč je bila zdrnžena- v državnih izvršnih organih federacije m pos ineznih federalnih enot. vsi ti organ pa so bili tako vsehinsko kot personalno močno povezani z. vodilno strukturo KPJ oz. KPS.
organi fedcrairic
K1*J K1*S
nijani fCpnliLkr
Dne t4 2, 1946 seje na podlagi zakona do tedanji naziv Federalni: Slovenija r.prcmer.il v
Ker je piW .let rebula (clutnbjc l<M5.|l>SJ> It Kraj« pov/clcl moje mapMrskc iialntfc /. n^liivccn Kcpuhtiški upravni i trgal J v lelih 1945 (In l'J53. ki j<i jc v knj.ini "Miki i/ilat i /aloiil Athiv Ucpuhlikc Sloveniji, Icla 1"%. /a lc> uMohjc /araili pn)Kirn<ivli n/ircima podvajanja pmlnilmcjc ac liliiam viruv in lilcralurtne.
Ljudska repubMkil Slovenija. Temu nazivu so se prilagodili tudi nazivi organov državne uprave in državne oboisti, Narodna vliidi: Slovenije se odslej menuje Vbdn ljudske republike Slo venije.
l3nc 17. januarja 1947 jc bila sprejela prva ustava Ljudske republike SI m en ¡je, ki jc v Vili. poglavju določala naloge in pristojnosti organov državne uprave Ljudske republike Slovenj I c.
lani vlade so vodni posamezne panoge dr ž;ivnc uprave \A republiške pnstojnosti in so bili neposredno odgovorni vlili i
7,vezno-republiška ministrstvu so vodila do ločene panoge državne uprave. Poleg zadev last nc pristojnosti pa so opravljala tudi zadeve z.vez no*rcpubliških ministrstev zvezne vlade po nje 11 i h 6r*vijnikih. navodilih, odredbah in odločbah
Zvc7.ii»>-republiška ministrstvu so hi In:
•	ministrstvo /ji Imkiiicc. ministrstvo za udiranje zadeve, ministrstvo /.n |im\<is<idje, ministrstvo zn industrijo in rudarstva,
•	ministrstvo za trgovin« in preskrbo,
•	ministrstvo za Kmciijstvu 11 gozd ur,sivo,
•	mimslrstvozii delo,
•	ministrstvo zn grrid:ijc.
Ilcpnhliška ministrstva so vodila samosloi 110 določene panoge državne uprave, ki so spadale v pr? stoj nosi republike in so hi J a za svoje delo odgo\orna samo Vlad. LRS rtcpntilisku ministrstvi so bila:
•	ministrstvo zn prosilo,
•	ministrstvu za ljudsko zdravstvu,
•	ministrstvo /h socialno sKrh d vo,
•	ministrstvo /ji komunalne zadeve.
Organizacijska struktura zveznih in repub liških ministrstev jc bila skoraj jdentična in sc v bistvu ni razlikovala od centralne oblasti, v prin cipn nadrejenosti in podrejenosti pa so hila od eentralnc oblasti močno odvisna.
Vpliv zvezne vlade na republiške oz. fcucral nc jc bil v začetnem obdobju izredno velik. Zvezna vlada jc svoje funkcije opravljala na podlagi ustave in zakonov, pri tem pr. jc imela izredno velika potiblastila.
Tudi federalna oz republiška ininistislva in vlada so v tem obdobju iineli v odnosu do nižjih organov veliko mero samostojnosti in izredno velika pooblast:,a pri sprcjcinarju zakonov, odlokov in odločb. Viadn je bila za svoje Jclo od govorna ljudsKi skupščini, v času med zasedanji skupščine pa neposredno Pre/.idiju ljudske skupšcinc.
(
104
Članki <r. razprave
AliinVi XX 1997
Tako ;c inicres in moč vlade pokaže v pr mc-.h, ko določene pristojnosti, čeprav .so spadale organizacijsko, pa tudi po strokovni tematiki pod določeno ministrstvo, pritegne nepo ¡redno pod svoj^ vodstvo (npr. Komisija /Komile/ /;i liAiilliiro, Komite /a srednje m nižje slr<<-kovno šol.slvo, Komite M zadružništvu., ).
Z omenjeno prisotnostjo na določenih področjih vlada hotela dohiti celosten pregled nad panogami ki so seji zdcie v tistem trenutku vsaj s strani izobraževanja, vzgoje, množičnih zdru ženj in organizacij pomembne za nadzor in vzgoje bodočega kadra.
S nro**csom decentralizacije so vsi irnjBrii organi iz omenjenih podroci| prešli v prišle inost ustreznih strokovnih ministrstev.
Dne 18. scplcmbrr. 1947 sc veljavnost ustave, zakonov, uredh, pravilnikov in vseh drugih pravnih predpisov LRS razširi tudi na področje, po mirovni pogodili /. Italijo prikličem. Ljudski r< publiki Sloveniji.
Na gospodarskem področju je prišlo do prve velike roorganizaeijc leta 1947. kar je bilo v glavnem pogojeno s sprejemom prvega pellet nega plana. V okviru gospodarski i ministrstev pride do oblikovanja Irch osnovnih, sektorjev: operativnega, fnnkcimialnegp in planskega, ki so jih vodili polnočni ki ltjinistia.
Ustanovljene so glavne n generalne din-k-cijc za neposredno administralivne-operalivno vodstvo posameznih panog oz. podjclii in ustanov republiškega pomena. Istočasno so v glavnem ukinjene glavne uprave, ki so do ledaj vodile gospodarska podjetja preveč administrativno oz sla bili v njih preveč nazorno vcza.ii administrativna in ekonomska funkcija državnih organov.
Nekatera republiška in lokalna podjetja so neposredno iz pristojnosti zvezne uprave prešla pod upravo republiških in lokalnih organov.
Ministrstva so delno postavljena le kol vo diLelj. inštruktorji in kontrolni organi, k' jim je dana možnost, da del pristojnosti prenesejo na nižje organe.
V gv,spodar.sk i h minislisivih .so v okvim nove sektorske ureditve uvedene dispečerske grape,
Organizacijsko so glavne in generalne direk cijc sestavljali oddelki, odseki in releridi. ki so vsak na svojem specifičnem področja vodili za črtani goipodarskoplanski razvoj in skrheli za njegovo realizacijo.
Sekretariat je vodil .splošne administrativne zadeve, računovodsko službo in ostale tehnične službe Icr personalo in posebne organizacijske enote, če so hilc ustanovljene.
Direkcije so bile pravzaprav specifične enote v okviru posamezni n minislrslev za vodslvo posameznih podjetij, zato so imele v okviru mini.slrslva tudi določeno obliko individualnosti n .,amoslojnosti.
Čc so bile za gospodarska m'nrtrslva v tem ohdobju pomembne uprave Icr kasneje glavne n
generalne dirckeije koi .idministralivno-opcra livna vodstva podjetij pa so sc na področjih, ki so bila neposredno podrejena vladi oz. picd sedslvu Vlade LRS ah pa so jih pokrivala negospodarska ministrstva, ustanavljali komiteji, komisije in uprave, k so |ih vo<.il prcdscdn.ki oz. načelniki, ki jin jc imenovalo predsedstvi» Vlade LRS. Število kom ileicv, Eliji sij in uprav jc moč no naraščalo v letih l94~ 1949.
Omenjene organe jc v glavnem ustanavljala Vlada LRS za področja prosvete, kulture, social nega skrbstva, zdravstva iul. Bili so organi mini strslcv ali vlade. k. so vsak na svojem področju pripravljali pravilnike, strokovna navodila in druge akte ler opravljali razne druge organizacijske naloge na delovih področjih, za kalera so hi'i. ustanovljeni oz. katerin pristojnosti so pokrivali (npr. Komite /.¡i /uilni/.nislvo, Komite /;i /umirijo trgovino, Ktmiile /n kinemalti-grafi|(>, Ktinule /n .srednje ir ni/je strokovno šolstvo. Uprava hidrometeorološke .službe, Geodetska upiiiva ...).
Pri ministrstvih, komitejih, komisijah in upravah pri Vladi LRS se jc novembra 1948 ustanovil še poseben seklor kontrole, k: je delal po navodilih Kontrolne komisije Vlade LRS.
		O -n-S-i .....i|		
i	i —			L
: [pl!	jLg i u J		¡JftnL	
j .i -		[a.		
Organizacijska shema republiške upnnv do leta /05/ .'952
Glavne unravc in dirckeije .so hilc kot samostojni organi v okviru svelov, ki so nadomestili tedaj ukinjena ministrstva in nekalcre komilejc. ukinjene v glavnem že konec leta 1951, večinoma pa v letu 195?, Njihove pristojnosti v glavnem prevzamejo sveli vlade IJtS, priclojr.i za določeno dejavnost, oz Gospodarski s vel.
Odločba Vlade LRS z dne 11. 1948 jedo ločala. da sc pri vseh ministrstvih ustanovi seklor kontrole, ki mu jc načeloval pomočnik ministra v sestav pa so prišle sc skupine državne kontrole, revizijski: služba in inšpekcijska lelesu, čc 3o imele pomen splošne kontrole.
A HI! I V! XX' 1997
Članki in ruzpi;r.'i
105
Oddelki iili odseki .splošni* državne kon-Jrok so sc ustanovili tudi pri komitejih, komisijah h upravah vlade.
Za It) ohdohjc so značilne velike spremembe v organizaciji upravnih organov, zalo ga nekateri imcnnjejo tudi obdobje teritorialne nestabilnosti, [ci sc konea šele leta 1963.
Do rcorginr/aeij vlad je v Icm obdobju pri hajalo pravzaprav vsako leto kar nekajkrat Večje spremembe oz reorganizacije pa se začnejo v Mu 1950.
Dne '-). januarja 1951 sc pri svetili, ministrstvih, kom i tej ili. generalnih direkcijah in drugih organih vlade ustanovijo republiški strokovni sveti kol njihovi posvetovalni organi
Vcčjr reorganizacija Vlade I RS je bila šc 11 aprila 1951 (Glej poglavje Republiški upravni organi 1945-1953).
Organizacijsko so bili na čcln i velo v in muli-slrslcv ministri iprcdscdnib), ki so bili člani vlade, glavne uprave in davnedirekci-c, pa dircklom.
Specifični sestavi sla imela le Svet Vin (k Ta koi loti aj o m i/grad njo ljudske oblnsli m (1 os pod a rs k i sv^t Vlade UtS.
Svet Ijc odločal o določeni panogi gospodarstva oz. na področju drnge družbene dej a v nosti o vseh zadevali iz republiške pristojnosti, ki so bile z ustavo PLRJ. ustavo L.R.S. z zakoni PI RJ m LRS ter s predpisi zvezne in republiške vlade dane v njihovo pristojnost Poleg tega je svet odločal o proračunu, planu Icr drugih načelnih vprašan,d) iz svoje pristojnost'
Glavne uprave so opravljale vse zadeve iz republiške pristojnosti ki niso bile s posebnimi predpisi dane v pristojnost sveta. Direktor glavne uprave jc bil za svoje delo odgovoren svetu
V razmerju do glavne dirckeije je svet kol plansko-konlrolnp in koordinacijski organ oprav hal določene planske kontrolne in druge upravne /adeve v skladu z določbami temeljnega zakona
0	gospodarjenju z državnimi gospodarskimi pod ,etji in z go.spodar.sk i mi združenji po dclovnm kolekliv ih in dniginti predpisi
Vpliv mednarodnih dejavnikov jc h1 v tem ">bdobjn dejavnik, ki jc vplival na celoten dri t ž. bcni in ekonomiki razvoj nove države, Obdobje administrativnega socializma jc balo s stališča mednarodnih dejavnikov zelo razgiban čas obe nem pa tudi čas velikih preizkusen t nove države, kar jc vsekakor vplivalo na krepitev državnega centralizma in ustvarjanje pogojev za onliko vanje strukture oblasti /. vodimo vlogo komu r.islienc partije.
Za družbenoekonomsko ureditev obdobja ad ministralivncgn gospodarstva je značilno dir so bile v ustavi predvidene tri vrste lastnine, ii sicer državna, zadružna in zasebna.
Državna lastnina jc poslala prevladujoča oblika lastnine.
Globalni družbeni sistem je bil v začetnem obdobju (tja do leta 1950) s svojimi pod.^sl ari i
1	politika, gospodarstvo, izobraževanje1! nedeljiv.
organiziran po načeln hierarhije, kjer jc le nekaj potifikov (par.ija). h so bili vsaj člani polil biroja, odločalo o vseh najpomembnejših zauc valt v državi.
Vča;.ih je težko por.taviu mejo. kdaj v zgodovinskem obdobju sc menjata obdobje administrativnega socializ.ma m temu bledeče obdobje socialistične demokracije. V gin vnem zgodovi narji za mejo poslavljajo leto 1950 uvedba delavskega samoupravljanja, čeprav jc zakonska meja postavljena šele v letih 1952 in 1953 (sprejetje Splosnvgn zakonu o ljudskih odborih letu 1952 in listuvnc^a zakona lcla 1953).
Leto 1950 pomen: Indi znČckk procesu de-eluli/ucijc in ckccntralizatije
V obdobju 1950-1953. k t) jc bil sprejel lisnv-ni zakon, je sicer prihajalo do določenih opu stile v administrativnega upravljanja gospodarstva in sprejemanja podličnih odločitev, vendar jc proccr. zahteval daljše obdobje in radikalnejše posege, čeprav sc jc prav v icm obdobju zelo okrepil položaj Iji-dskdi odborov in zmanjšalo število in obseg pooblastd organov državne uprave
II. Republiški upravni organi 1945-1953
ORGANIZACIJA RPPUBUŠKlZ UPRAVE V LL;TU 1945.
Zakon <i Narodni vladi Sloveniji* (5. 5. 1945j jc določil organizacijsko strukturo, pristojnosti in naloge prve slovenske vlade. Lc ta je bi i a najvišji izvršilni in zakonodajni organ državne oblasti v Sloveniji, ki jc za rvojc aelo odgovorna SNOS-n oz. njegovemu predsedstvu.
Organizacijska shema mi m str siva
Organizacijska struktura ministrstev je bila v glavnem enaka. M-n.strstvo je vodil minister, v mejah danili pooblasfil indi njego" pomočnik. Posebne zadeve ministrstva jc opravljal ministrov kabiiicl, k. gaje vodil šef kabineta in jc bd podre jen in odgovoren neposredno ministru, Sic",r pa so ministrstva sestavljali ntMelkL ki
106
sc jih «idili načelniki oddelkov, odseki, ki .ih vodijo šefi odsekov icr referati, ki so jih voilih referenti.
Minister jc lahko za reševanje posebn<h strokovnih vprašanj ustanovil stalne al /«e:iwTl ko-nnsijt ali svete kol svoje posvclovalne organe.
Posebno mesto jc v organizaciji repunliskib upravnih organov ¿mclo Predsedstvo Narodne Vin d c Slovenije (Predsedstvu Vlade ljudske Republike Sloveni je).
Žc v letu 1945 .so bih pri Predsedstvu Vlade ustanovljen naslednji organi Tiskovni mad (od 194"' Urad z;i inlormacije pri PV IJiS), bit«-t isti en i n rud (16. 6), Komisija zu gosjiodarski načrt (k 10.1, (maja 1946 sc preimenuje v Urad /a gospodarski načrt, juniji« pa v Načrtno komisijo), Lrnd za cene (24. 10.)
Organizacijska shema vlade meti leti 1045 do ¡<>47
V okviru Ministrstvi za industrijo in rudarstvo jc bda (13. 12) ustanovljena 0primi držnvnih grafičnih podjetij.
REORGANIZACIJA V LFTL 1940
Z ikon o reorganizaciji Vlade L RS (5. 3.) jc biJ poslcdica sprejetja zvezne ustave in uskladitev z njenimi irloebami. Ustanovi sc Ministrstvo za delo, doicdanji Ministrstvi 7fi kmetijstvu in gozdarstvo sc združita v Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo. Predsednik Kontrolne komisije LRS (ustanovljen.- 7. 2. 1946 kot kontrolnn komisij« pri Predsedstvu Vlude LRS) postane član Vlade LR Slovenije, odpravi sc Ministrstvo zn loknlm promet, katerega pristojnosti prevzameta Ministrstvo za notranje zadeve in Cržnvnu avtobusno podjetje Slovenije (DAPPS), ustanovljeno 10. 4. 1946 pri Predsedstvu Vlade LRS.
Ministrstvo za .socialno politiko se preimenuje v Ministrstvo za socialno skrbstvo, pristojnosti sc nc »premcniio.
Pri Predsedstvu Vlade LRS so bili ustanovljeni sledeči organi1. Računska kontrolna ku-
AlilllVI XX 1997
misija (11, 2.), Državno avtobusno in prevozniška j)odjetje Slovenije (I)APPS) (K). 4). Državno podjetje za jiroizvodnjo filmov v Ljuhljnnr (Triglav-lil m) (13. 9.) n Direkcija /a avtopronict (14. 10.) (prevzame zadeve uki njenega DAPPS-aJ.
V	okviru ministrstev sta bila pn Ministrstvu za industrijo in rudarstvo (fi. 5.j usla novi jena Geološki zavod Slovenije in Uprava ura lične industrije LRS (19. 10.), ki jc prevzela pristojnosti ukinjene Uprave državnih grafičnih podjetij.
V	okviru Ministrstva za p ros veto jc ustanovljen Zavod /a ("izkiilturo v Ljubljani (12. II).
V	okviru Ministrstva /a gradnje pa jc zc 4. 10. 1945 ustanovljena Gradbena direkcija Slo-vvnije (GRADIŠ).
Dne 17. 6 je Prczidij SNOS-a imenoval novo Vl:.do LRS. Dodatno e uvedeno podpred ..¡¡dms-ko mesto, predsednik Načrtne komisije, ki prevzame piistoincsti in naloge takrat uk: njene Komisi je za gospodarski načrt |>ri Pred' sedstvu Vhide I,RŠ- poslane član Vlade LRS.
Dne 24. 11. sc Ministrstvo za narodno zdravje preimenuje v Ministrstvo za ljudsko zdravstvo, pristojnosti sc ne spremenijo.
Obdobje po sprejetju pivc slovenske ustave je čas velikih organizacijskih sprememb v razvoju rcpuhlišKih upravrnil organov ter velik razmah p i širitvi pristojnosti Vlade LRS
TAKO SO 111M V I FTU 1947 PRI VLADI LRS USTANOVLJENI SLEDEČI ORGANI'
Geodetska uprava (26. 3.), Uprava hidrometeorološke služhe (15. 4.),. Komisi ja (Komite) /a lizkulturo (18. 6.), (prevzame zadeve Zavoda /a fizkuituro), Komite /a zunanjo trgovino (25. 6.), Komite (Komisiji») /n kine-matogralijti (2 S.) (prevzame zadeve Triglav-llbna in Državnega podjetja /a razdeljevanje filmov v I j uhlja ni) in Kom i te za srednje in nižje strokovne šolstvo (13. 9.).
Pri Predsedstvu Vlade LRS jc ukinjena Direkcija za nvtopromet (i4 10.) (zadeve pre vzame MLP), ustanov i io p(-i .^c: Sekretariat za koordinacijo lokalne nptnve, Sekretariat zu gos|)odar.sko koordinacijo in Sekretariat zu politično koordinacijo (vsi 18. 8.). Ustanovljena jc tudi Lprnvii Krnskih jam (2. 9.).
Do sprememb je p.išlo tudi v Vladi LRS', ustanov) sc Ministrstvo za komunalne zadeve (9. 6.), ponovno jc ustanovlj;no Ministrstvo za lokalni promet (26 7). ustanovi ,sc tudi Ministrstvo za lesno industrijo (18 8.).
Članki in razprave
ARHIVI XX 1997
Čl.mKi in razprave
V	Rtu 1947 so hile pn Ministrstvu za industrijo m rudarstvu (28. 2.), ustanovljene [.Javna direkcija /ji elektrifikacijo in elektroindustrijo, GI a viki dirrkrija tekstilne industrije, Glavna direkcija usnjarske industrije, Glavna direkcija kovinske industrije, Glavna direkcija kemične industrije, Glavna direkeijn lesne industrije Glavna direkcija živilske industrije, Glavna direkcija industrije gradbenega ínntfriuln, Gliivnn direkeijn grafične iiiilKslrijt in Gltivuu direkcija rudarstva. Pri stojnor4i Glnvnc direkcije lesne industrije se (25, 10.) prenesejo na novoustanovljeno Ministrstvo za lesno industrijo, pri Mlli-u pn sc (2. 12.) nr.tanovi še Glavnn direkcija industrijskih servisov ministrstvu za industrijo, rudarstvo m elektrifikacijo
V	okviru Ministrstva /a kmetijstvo in gozdarstvo so hile (2. 11,) ustanovljene Glavnn d i rekeija republiških gozdnih gospodarstev, Uprava /n pogozdovanje in melioracijo Krasa (II. 12.) ter Uprava nedržavnih gozdov (19. 12.).
Pri Ministrstvu za trgovino in preskrbo so bili ustanovljeni Uprava /.a turizem m gostinstvo (30. 5.). Up.ava /n odkup (4. 10.; ter Glnvnn dir<-kcija državnih trgovskih podjetii
(20. 10).
V	p.i stoj nor t Ministrstva za lokalni promet preidejo zadeve ukinjena Direkcije /a mopro-met pri predsedstvu Vítale LltS.
Pri Ministrstvu /.n ljudsko zdravstvo jc b:ln ustanovljena Glavna direkeijn /.a nabavo in razdeljevanje sanitetnega blagu (4 tO.).
INTPN7.ITETA StRJENJA RF-PUJil tŽKI-UPRAVE Si? JE NADALJEVALA TUDI V LETU 194 K
Pn Vlaili I RS so ustanovljeni Komite za /.HiJružničtvo (IX. 2.). Upruvn «i radiodifuzno shi/.ho (5. <i.). Komite/a turizem in gostinstvo (20. ti.), (od 20. 5. 1949 v njegovi sestavi tud. Glavna direkeijn za gostinstvo 1 RS) iu Komisija za zakonodajo in organizacijo dr/aviie uprave (22 10.).
Pri Predsedstvu Vlade LRS jc ti sM no v lična Uprava za vodno gospodarstvo (19. 7.) (n ¡ja 19^0 pn-idejo pristojnosti n.i Komite za vodim Rosp£)d*ir.*vor).
Dne 14, 5. 1948 jc bilo ukinjen- dotedanje skupno Ministrstvo wi kmetijstvo in gozdarstvu, ustanovita sc samostojno Minj.strstvo ji kmetijstvo ter Ministrstvo /.a gozdarstvo in lesno índnstrijo. Samostojno Ministrstvo /.n lesno industrijo jc ukinjeno.
Ministrstvo zu industrijo in rudarstvo je
ncpo.;nd»o nrcvz.elo vse pristojnosti (5. 5.) liki njene Gtavnc direkcije vsi elcktrilikncijo in elektroindustrijo LRS, že 3 8. p;: je bila v okviru ministrstva ustanovljena Glavna direkcija /ji elektroindustrijo LltS.
V	okvjru Ministrstvu za kmetijsh-o in gez-dursivo sta biu (24. 2.) ustanovljeni Uprava za urejanje gozdov in Uprava /ji urejanje hudournikov.
V	okviru Ministrstva /ji gozdarstvo in lesno industrijo jc bila (1. 7.) ustanovljena Upruvn /ji povzdigo gozdov, ki jc prevzela pristojnosti tedaj ukinjenih Uprave za urejanje go/^Jov, Uprave za pogozdovanje iti melioracijo Krasa ter Upr«Ve /ji urejanje hudournikov. Ukinjena jc tudi Glavna direkcija republiških gozdnih gospodarstev (22. 7 ), sc pa v okviru ministrstva ustanovi Uprava za lovstvo (7. 9.)
V	okviru Ministrstvu /.11 trgovino in preskrbo je (28. rt.) Sikihjona Glavna direkcija državnih trgovskih podjetij, obveznosti prevzame neposredno Ministrstvo /.a trgovino in preskrbo. Ustanov jo pa sc. Glavna dinrkrija za odkup in promet 7. živino in mesom, Glavna direkcija /ji odkup in promet /. alkoholnimi pijačmui, sudjeni in zelenjavo, Glavna direkcija /.n odkup in promet s kmetijskimi prfdelki m krmo ter Glavnn direkeijn za odkup in promet /. mlekom in mlcčnjmi izdelki, jajci, perutnino in divjačino (iS 12.).
Glavnn direkcija industrije gnidhenegr. materiala preide iz prislojnosli Ministrstva /ji industrijo in rndnrstvo v pri r, loj nos' Ministrstva ■/a gradnje (19. I.),(zdelompnenc.šele iuriia).
Pri Ministrstvu zu lokalni promet sc usta nnvijo Glavna direkcija /ji nvtedclnviiice (23. rt) Glavna direkcija za avtopromet (13. 7.) ter Ghnna upravn /.a ceste in Glavna direkcija za oskrbo z avtomobilskim in pogonskim materialom (30. 12).
Pri Ministrstvu za komunalne zadeve sc (28. 7.) ustanovi Glavna direkcija dr/Jivnih gospodarskih podjetij za oskrbovanje lokalne industrije in obrti.
RhORGANJZACUE SO BILE POGOSTE TUDI V LETU 1949.
V	ledi 1949 je bil pri ,VJ«d| LRS ustanovljen Komite /ji zakonodajo in izgradnjo ljudske oblast« (28. 2), Ki jc prc-zel v glavnem pri stojnosii tedaj ukiricnc Komisije /.a zakonodajo in organizacijo dr/Jivne uprave. Ukin'i..n jc tudi Komite /.a srednje in ni/Je slrokoi,no.solstvo (6. 8.), zadeve prevzame Ministrslvo /.a nri>sveti>.
108
Čfonki in razprave
ARHIVI XX 1997
V	Vlad" LRS je pi išlo do spremembe v okviru Ministrstva za industrijo in rudarstvo, ko se le to (2. 2 ) princntijc v Ministrstvo /ji industrijo, na novo ¡c ustanovljeno Ministrstvo za države nabavv (28. 4.). ki je prevzel vse pristojnosti na bav in odkupi od Ministrstvu za trgovino in preskrbo. 1/ ukinjenega t kupnega Ministrstvi za gozdarstvo in lesno industrijo se (14. 9.) ustanovita ločeni Ministrstvo za gozdar;; Ivo in Ministrstvo /m lesno industrij)
Ustanovi se Ministrstvo za znanost in kulturo (14 9.), ki prevzame nd Ministrstva za prosve-tu vse zadeve s področja visokili šol, akademij, znanstvenih m kulturnih ustanov, kine malografijc in riidiofnzne službe.
V	okviru Ministrstva « i industrijo je bila (22. 3.) ukiniena Glavna direkcija rudarstva LRS, vse zadeve iz njene pristojnosti je prevzela Generalna dirckcija /ji premog /ji Upniško republiko Slovenijo, ustanovljena pri Ministrstvu /.rt rudarstvo FUR.I 31 decembra 1948.
P'» Ministrstvu /ji kmetijstvu) je bita (6. L) ustanovljena Uprava /ji mehanizacijo kmetijstva, ministrstvo (24. 2.) prevzame tudi vse pri sto;:, est i tedaj uk. njenega Kom i I cj a z* zadružništvo pri VI ti d i UliS.
V	okviru Ministrstvu m gozdarstvo m kuno industrijo sc bile (15. 2.) ustanovljene Glnvnti direkcija /,:i no/dno proizvodnjo, Glavna direkcij:] /ji žagarsko proizvodnjo, Glavna direkcija za lesnopredelovalni) industrijo, (ilavna direkcij» republiških KO/diirs'kili avtopod-jetij in Glnvnti direkrijn /.n promet /. lesom. Istočasne je ukinjena Glavna <lirekeij:i lesne industrije, vse njene praviee in dolznos ' pa prevzamejo v okviru svojih pristojnosti novoustanovljene direkcije.
V	okviru Ministrstvu mm trgovino in preskrbo sc ustanovi (ponovno) Glavna direkcija državnih trgovskih podjetij (11 Ï.).
Pri Ministrstvi mi državne nabave je (21.5) ustanovljena Direkcija /ji rejo prašičev, uk. njeni pa sta (23. 12.) Glavna direkcija za odkup in promet z mlekom in mlečnimi izdelki, jajci, perutnino in divjačino ir. Glavna direkcija zu odkup in promet z alkoholnimi pijačami, sadicm in zelenjavo
V	okviru Ministrstvu za lokalni promet so ukinjene Glavna uprava /.a ceste in (¡lavna dirckcija za oskrbo / avtomobilskim in pogonskim materialom (18 4.) 1er Glavna direkcij« za avlopromct (24. 5.).
Pr> Ministrstvu /ji notranje /Jidcvc jc ustanovljena Glavna direkcija trgov.sko-nospo-darskili pidjetij Preskrba Minot (24. 9,).
REORGANIZACIJE V LbTU 1950
V	letu 1950 je bii pi Vladi LRS ustanovljen komite /ji vodno gospodarstvo (5. 5.), k. je 5. 2. 1951 prevzel tudi pristojnosti Uprave /.a hidrometeorološko službo in Uprave /a regulacijo in melioracijo.
V	Vladi UkS sc (K). I ) usta novi t vi samostojno Ministrstvo /.;i rudarstvo ter Ministrstvo 7i\ elektrogospodarstvo, vcndr.r sta bili obe ministrstvi že 3. 5. ukinjeni.
Istega dne so Pila ukinjena tudi Ministrstvo /ji lesno industrijo, Ministrstvi) za industrijo ter Ministrstvo za komunalne zadeve. Pristojnosti prevzamejo novoustanovljen: Sveti kot organi Vlade tdiS za splošno vodstvo in za ko ordinacijo dela v zadevati (področiin) za katera so ustanovljena.
Nanovo je ustanovljeno Ministrstvo za državna posestva (deluje le Štiri mescec), ustanovljeni pa so tndi:
Svet /a predelovalno industrijo /. Generalno direkcijo tekstilne in usnjarske industrije, Generalno direkcijo kovinsko predelovalne industrije, Generalno direkcijo mi kemično industrijo ter Generalno JirL-ke d lesne hulustnjc (9.5.).
Istočasno so itkinjene Glavna direkcija /.a usnjarsko industrije, Glavna direkcija usnjarske industrije, Glavna dirjk*:ijn kemične industrije, Glavna dirckcija za lesno industrijo, Glavna direkcija /ji lesno predelovalno industrijo in Glavna direkcija /ji promet /. lesom. Pristojnosti prevzamejo ustrezne Generalne direkcije.
Svet mi energetiko in eks trakti v no industrijo z. Generalno direkcijo za rudarstvo, Generalno direkcijo /ji elektrogospodarstvo in komitejem /.¡i vodno gospodarstvo (9. 5.). Ki
prevzjimejo zadeve ukinjenih Ministrstva /a rudarstvo in Ministrstva /ji elektrogospodarstvo.
Svet /ji blagovni promet, ki ga sestavljajo Ministrstvo za trnovim» in preskrbo, Ministrstvo /.a državne nabave. Komite za turizem in gostinstvi vli.de: UR.N ter Generalna direkcija za prehrambeno industrijo (ustanov Ijena 5. 5.. prevzame pristojnosti ukinjene Glavne direkcije živilske industrije).
Svet za kmetijstvo in gozdarstvu z. Glavno nprnvo /.a kmetijstvo, (¿lavno upravo /.a gozdarstvo, Glavno direkcijo republiških kmetijskih posestev in Glavno direkcijo /ji zadružno kmetijstvo (3. 5.)
ARHIVI XX Bfl
Članki ni razoravl
J 09
Svet za lokalno gospodarstvo, ki ga .:csl;i v-j;'jo, Ministrstvo z;i lokalni pronic], Komite zn lokalno industrijo, Koruilc /a komunalne ziidevc, Komite za (uri/um m gostinstvo.
Kol organ za koordinacijo zadev gospodarskih resorjev vlade je (5. 5.) ustanovi jen Gospodarski sv« Vlade LRS.
Dne 12. 6 jc bilo pri vladi ustanovljeno Miiii.slrslvo /.¡i i/.voz in uvoz, ki jc prevzelo zadeve tedaj ukinjenega Komiteja zn zunanjo trgovina
Kot samostojen organ vlade jc (1. K.) usta novliena G-nemi na direkcija za strojegradnjo.
Pri Ministrstvu za kmdijslvo jc ustanov I j en a Glavna direkcija /n pospeševanje kmetijstva (21. 6 ).
V	okviru Ministrstva za gozdarstvo jc bila (8 7.) ustanovljena Uprava za urejanj gozdov.
I'ri Minislrslvu /ji" državna posestva se (!3. (i.) ustanovi Glaviui direkcija republiških kuic-liiskih posestev, ki pa jc bila (14. 10.) ukinjena.
vse pristojnosti preidejo na novoustanovljeno Generalno direkcijo državnih Kmetijskih posestev 1 RS r> l 8)"
V	okviru Sveta Vlade za prehrambeno industrijo sla (8. 6.) ukinjeni Glavna direkcija za ideklroindiislnjo in Glavna direkcija gralične industrije
V	okviru Mjiiislrsl vsi za državne i a ha ve to "iIc (7.9. fi.) ukinjene Glavna direkciji 'ii od--*iip in jjroiucl z živino in mesom, Glavni; direkcija za odkup in promet s kmetijskimi pridelki in krmo ter Direkcija z> rejo prašičev
Pri Ministrstvu za gradnje jc (5. 6) ustanovljena Glavni! direkcija gradbenih podjetij
Pri MiiiisJrsivu zn lokalni promel se ',8. 7.) untanovi Gluvna dirckeija zu cestni proinčt
DO VEČJIH REORGANIZACIJ JE PRIŠLO V LETU 19.51
Vlado LRS so od 11. iipnlu sestavljali:
predsedstvo
ministrstva.
■	za nolrau je zadeve,
-	/a liiianec,
-	/u pravosodje,
■	zu delo.
'	Sveh VLRS-
■	'.a zakonoda jo in izgradnjo ljudske oblasti,
■	zu prosvelo in kulturo,
-	za ljudsko zdr.-iv.slvo in socialno skrbstvo.
-	Gospodarski s vel VI RS z
*	Gkivno upravo za plan in z
¡¡j Rejuibliskim za vodom z;i statistiko ni evidenco.
-	za energetiko in ckslraktivno industrijo z
*	Glavno direkcijo eleklrogospodarstva,
*	Glavno direkcijo premoga in
*	Glavno direkcijo metalurgije kot samostojnim: organi.
-	za prtdeloviilno industrijo z:
*	Glavno direkcijo kovinske predelovalne industrija in elektroindustrije,
*	Glavno direkci jo kemične industrije,
*	Glavno direkcijo lesne industrije,
*	Glavno direkci jo tekstilne induslri je,
*	Glavno direkcijo usn jarske induslri jcr
*	Glavno direkcijo prehrambene industrije in
*	Glavno upravo za lokalno industrijo in ohrl kot samostojnimi organi.
-	za gradbene in komunalne zadeve z:
*	Glavno dir^kc-o gradbenik podjetij,
*	Glavno dirnkci jo industrije gradbenega maleri ala,
H Glavno direkci jo za komunalne zadeve,
*	Glavno upravo za promel irt
*	Glavno upravo za vodno gospodarstvo kol samostojnimi organi.
-	za knielijstvi. ni gozdarstvo z
*	Glavno nprnvo za kmetijstvo,
*	Glavno upriivo za gozdarstvo,
*	Gluvno direkcijo republiških kmetijrikih posestev .n
*	Glavno direkcijo za zadružno kmetijstvo kot samostojr mi organi
-	za hlapovi» i promel /:
*	G lavno upravo za trgovino in preskrbo,
*	Glavno upravo za državne nahavc,
*	Glavno upravo za turizem in gostinstvo in
*	Glavno upravo za izvoz in uvoz kot samostojnimi organi.
■ Glavna dirck'jjj< za strojegradnjo kol
samostojni organ vlade znnaj Svetov
Ukinjeni pa so naslednji dotedanji organi Vlade L RS:
Svet za lokalno gospodarstvo - komunalne zadeve iz njegove pristojnosti se prenesejo na Svet VLRS za gradbene komunalne zadeve, zadeve iz. pristojnosti lokalne industrije in obrti pa na Svet VLRS za predelovali") in-
Planika komisiji - zadeve prevzameta Gospodarski svet in Glavna upravu za plan Ministrstvo za prosvelo ter Ministrstvo za znanost m kulturo - zadeve prevzame Svel VI RS za prosvelo in kulturo. Ministrstvo z.a ljudsko zdravstvo ter Mini-slrslvo za socialno skrbstvo zadeve prevzame Svet VLRS za ljudsko zdravstvo jn socialno skrbstvo.
110
Članki in ra/pravc
ARHIVI XX 1997
■	M i n ¡'¡trs t vn /a lijc zadeve prevzame Svet VLRS /M gradient in komunalne za-d c ve.
■	Ministrstvo za lokalni promet zadeve prevzameta Svet VI ,RS m grad In. ne .m koinu-nnlnc zadeve in Glavnu uprava z;i promet.
■	Ministrstvo za trgovine in preskrbo 'zadeve prevzameta Svet VI KS /n blagovni promet .n Glavne uprava z;i trgovino in preskrbo.
■	M;Tiistrstvo za državne nahavc - zadeve prevzameta Svet VLRS /.n blaguvni promet in Glavna uprava držiivnt milni ve,
■	Miristrstvo zu i/.voz in uvoz zadeve prevzameta Svet VLRS za blagovni promet in Gbivnii uprava /a i/voz. j p uvoz.
■	Ministrstvo "/a kmetijstvo zadeve prevzameta Svet VI RS za kmetijstvo in gozdarstvo in Glavna uprava za kmetijstvo-
■	Ministrstvo za gozdarstvo zadeve prevza meta Svet V I ,RS za kmetijstvu m uob darsivn in Glavnu upnna za gozdarstvo. Komite za komunalne zadeve zadeve prevzameta Svet jjJbKS za gradbeni in komunalne zadeve in (klavna uprava za komunalne zadeve.
Komite za lokalno industrijo in ulirt za
deve prevzameta Svet /.a predelovalno industrijo in G lavni i uprava za luknlno industrijo in olirt.
■	Komite za turizem in gostinstvo - zadeve prevzameta Svet VLRS za blagovni p ranic t in Glavna n p m vii zn turizem in gostinstvo. Komite za vodno guspodurstvo zadeve prevzameta Svet VLRS za gradbene in komunalne zadeve in Glavna uprava za vodno gospodarstvo.
■	Generalna direkcija za tekstilno in usnjarsko industrije, zadeve tekstilne stroke jc prevzela Glavna direkcija tekstilne industrije, zadeve usnjarske stroke pa Gluviur dirckeija usnjarske industrije.
Dotedanja Generalna direkcija za rudarstvo sc preimenuje v Glavno direkcijo premolil.
Vse dolodanic generalne direkciic pa sc pre imenujejo \ glavne direkcije.
Z ustanovitvi po Sveta vlade 1 JiS za industrijo (X 10.1 so \ njegovo pristojnost prešle vse zadeve istočasno ukinjenih Svet» VI Ji S /.¡i energetiko in ekstraktivno industrijo ter Sveta VLRS za predeluvulnn industrijo.
Svet VLRS za industrijo so sestavljal i:
■	Glavna dirckciju kovinske predelovalna industrije in elektroindustrije,
■	Glavna direkcija kemične ¡rdustrijc,
■	Glavna dirckeija lesne industrije,
■	Glavna dirckeija tekstilne industrije,
GIuviih fbrekeijii usnjarske indnsinje, - Glavna direkcij:) prehrambene indnstrijc, (> lii vin i direkcija elektrogospodarstva, (>lavna direkcija pmnogu, (¡lavna direkcija metalurgije. Glavna direkcija za strojegradnjo in Glavna uprava za lokalno industrijo.
V	okviru .Sveta jc delovala tudi Glavna direkcija industrijskih servism, ki pa jc bila v gospodarski upravi Sveta Vludc LRS za industrijo
V	okviru Sveta VLRS /a kmetijstvo in gozdarstvu ji b-la ((). 6.) ukinjena Ghivmt direkcija za pospeševanje kmetijstva, 21. 12. pa so aki njene tudi Glavna lijmivu za kmetijstvo. Glavna uprava za gn/durstvu, (ilavna dircki ia republiških kmeti j skib posestev in G lavna direkcija /a /adriizim kmetijstvo kot samo-stojri organi. vse pristojnosti pre:dt.jo neposred no na Svet vlude LIIS za kmetijstvu in gozdarstvo.
li i Ministrstvu zu notranje zadeve je tiki njena Glavnu direkcija irgovsko-gospodarskih jjodjctjj Preskrba Minot (27. Ti.).
Dne 10. 12. je ukinjam Ministrstvu zu delo -zadeve in pristojnosti se prenesejo n* Svet Vlade LRS zu ljudsko zdruvstvo in socialno politiko z odbori (istočasno sc Svet VLRS za ljudsko /.(Irnv.stvu in sueialnu skrbstvo preimenuje v Svet VI Ji S zu Jji.dskn zdravstvo in socialno politiko).
V	okviru Sveta Viade LRS za blagovni jiroinet sj (10 12 ) odpravijo Glavnu uprava za trgovino in preskrbo, (¡lavna uprava /a državne mi ha ve, (i lavna ii|iravn zu tm-izem in gostinstvo in Glavnu ii|iniva /.# uvoz in izvu/ kot samostojni organi Sveta. Vse zadeve m pi stojnost preidejo neposredno na Svet VLRS zu blugovni pniinct, GIumic npruvu z.ii uvoz in izvoz pa tudi na druge organe.
TUDI V LETU 1952 SO BILh SPREMEMBE V RAZVOJU REPUBLIŠKIM UPRAVNIH ORGANOV .Sli PRECEJŠNJE, ČEPRAV VELIKO MANJŠE! KOT LETO POPREJ.
V	okviru Sveta Vlade LRS za gradbene n kom n nalne zadeve sta Ki i (18. 3.) ukinjeni Glavna direkcija zu iivtndcluvilice in Glnvnn direkcija za cestni promet.
V	po-itojnot Svetil VLRS zu lilugovn promet preidrjo zadeve ukinjenih (»lavne direkcije državnih trgovskih jiudjctij VJjS (M. 1.) iti Glavne direkeije zu gostnistvn (2(• M)
Dne 4. 7. so bile kot samostojni republiški or
ARHIVI XX 1 W\
Članki in ra/.pnvc
1U
gani državne oprave /a vodstvo gospodarstva v sestati Svetu Vlade L RS /n industrijo odpravljene glavne direkcije in glavna uprava. Vse za devc preidejo na Gospodarski sve.l Vlade l.RS.
Ukinjena je Ghivnu direkcija industrijskih .servisov, pristojnosti preidejo na Svet VI RS /a industrijo in Svet Vlade URS za za hlagovui promet.
Ukinjene so tudi glavne direkcije in uprave v okviru Sveta Vlade LliS zu gradbene in komunalne zadeve, pravice ir dolžnosti preidejo na Gospodarstvi svet Vln.de URS,
Pri Svetu Vlad'; LRS /a ljudsko zdruvsivo ■ 11 sociiilno politiko jc (31. 8) ukinjena Glavna direkcija /.¡i nabavo in razdeljevanje sanitetnega blagu, pristojnosti prevzamejo gospo darska podjetja v upravi te direkcije.
Svet Vlade LRS z« kmetijstvo in gozdarstvo, Svet Vlade LRS zu industrijo in Svet VLRS /a blagovni promet se (31. 1. 1953) tiki Reji zadeve preidejo na novoustanovljeni Državni ritkreliiriiil /n gospodarstvo, del pa na Republiški zavod za gospodarsko p umiranje
Zadeve ukinjenega Svetil Vhule LRS '/¡i prosveto in Kulturo, prc.dcjo v pristojnost Svetil zu prnsveto in kulturo.
111. Glavne značilnosti obdobja 1953-1963-
Obdobje socialistične demokracij; zajema čas od leta 1950 oz. ustavnih sprememb 1953 do sprejetja nove ustave leta 19(i3.
Bistvena sprememba z dne 11. 1. 1953 sprejc tega ustavnega zukomi o temeljili drn/liene in politične ureditve in o organih oblast' v LRii jc bila v določitvi nove temeljno družbene Sn poli'ičnc ureditve, ki temelji na družbeni lastnini
l/hnr n;ij]]iuliciiilincjšc lileralure:
li Kardelj. IViiblcmi rase .siKMaiisiičnc graditve 1X1. Ljub-!j;in;i, 1955 I'JUS; O. Biland/ič: Zinili ivinu Si iciiili M rt ne ¡eilr ralivne republike JugiJsLivijc, Ljubljana, I DSD; C. Ribičič. M. Ribarič. Kardeljeva /a misel drti?bcni.cki imunskega in ilriilit-niipulitiinegn HciiJ Ljutiljana, IW7, C. Ribičič: Ra/vnj skupščinskega sisleiHii v SI:RJ; l>r^vn:i HikullcM v Ljubljani, DBtMJNIVliKZUM. t iubljana. 197X; M. RilnriČ, C. Ribičič: OcA^ifs* slopščinsk slcni, Ljubljumi. 1WO; 1 Ki i si an: l>m/bcna nrtilhiv SITiJ, MaiksMifnn knji/iia. Ljub'jana, I97ii; Jena Vinluick'Slarii: Zučelki sauicuptavljanja v Slu Rmji f«. I Zalniba Oh/n rja Maribnr, MJS.1; H. l*elta nnvič ¡'i 11 ¡ličke i pravne [iriiike /a vreme privreiltcnc vlade OI'J. Ins i n n l dniSlvenib nauka. lici igrai 1. 1964; M. Slrubi. I. Kristan, C Ribičič: Uslavnu pnvn SFRJ tVavna Hikullcla, OI)U' Uilivcr/um, Ljubljana, l'/7K; (1. Hctrannvič: buirija Ju-glista vije 19IX I97X Nnlil. Uenytad, I9HÜ; M Šnmlcrl: rnlilični si '(.m Jugnslavije, DZS. Ljubljana. l9fS; M Sni-i leti: Zyiiiluvina ljudske nblasti, Ljubljana, l'>50; Jmie/. Snu Miivnik: Kiineepdja jugnslnvanskc nličinc, t.jubljanii, 1970.
proizvajalnih sredstev, samoupravi proizvajalcev v gospodarstvu ter samoupravi v občini, mestu in okraju.
Na podlagi usiavncga zakona seje začel tudi razvoj samoupravljanja na področju prosvete, kulture, socialnih služb, zdravstva in znane, ;ti. Za samoupravljanje na teh področjih jc značilno, da so p/i upravljanj11 teh področij sodelovali tudi predstavniki družbene skupnosti ("družbeno Jpra vlj; nie).
Tako smo imeli po letu i953 delavsko sumo-upravljanje z:, področje gospodarstva in družbeno lipnH janjc /.¡i področje negospodarstva.
Ustavr.i zakon je temeljil na načelih soei-¡1 listič nt, demokracije n jc dopolnjeval, deloma pa tudi ukinjal ¡istavo ;z leta 1946. Imel jc namen omejiti birokralizem, ukiniti demokratični ccn Irabzcm ter zaključit j proccs odmika od sov iclskin organizacijskih struktur n ga nadomestiti z norimi. Bil jc začasna rešitev sprememb, ki so hi le šele na začetku Pomnilno ne gre za novo ustavo, ker jc stara še veljala, bil pa je več kol formalna izpopolnitev ustave, saj jc vpeljal nov državni sistem, t.i. socialistično demokracijo.
Zc ob sprejemu i:slavncga zakona jc bilo jas no. da nr, more uzakoni;] nečesa, česar ni, lahko pa nakaže pot spremembam, k' Šc niso bile ni I teoretične dokončno oblikovane v eclovil sistem, pa luui ne preiskušenn v praksi.
Nova nslavmi ureditev seje uveljavljala neenakomerno in protislovno, kai se kaže v tem, da so državn. organi skoraj v celotnem obravnavanem obdobju razpolagali z n.ijvcČjim delom presežne vrednost ir. odločali o razširjeni rcprodiikc.ji.
Za obdobje bi lahko reki , da je obstajal velik prepad med normativnim in resničnim med te orijo m prakso, dciami in realnostjo.
Obravnavano obdobje jc s svojimi bolj ali manj uspešnimi eksperimenti, dograjevanjem in izkušnjami drciž.ocnopoliiičr i sistem do ustave 1963 že precej spremenilo ir dopolnile.
Ustavni zakon jc ustavni sistem v Sloveniji poenotil z načeli usiavncga /akonn o temeljih druž-lične in politične ureditve Fl.RJ in o zveznih organih oblasti in je v svoji vsebini njegova kopija.
Najpomembnejšo novost novega /nkona predstavljalo določila, k; zagotavljajo prevladujočo vlogo skupščin m ljudskih odborov nasproti izvršilnim m upravnim organom. Ukinjeni so prezidij, vlada in ministrstva, uvedeni pa izvršni svtli (v federaciji šc institucija predsednika rupnlilike) kol političnoizvršdm organi ljudske skupščine. Temeljno srcd.;tvo, s katerim jc ustavni zakon skušal zagotoviti prevlado skupščin n;:d organi političnoteritorialnih enot, jc ločitev poiitičnoizvr;alnc in upravne ftinkcijc, ki sta bili v prvem povojnem obdobju združeni v ministrstviii in vladi. Zakonodajno in politično izvršilno fnnkciio ima skupščina, izvršuje pa jo neposredno po svojih izvršilnih organih (iz/rsm svet republiške skupščine).
Z omenjeno ločitvijo dobimo v politično-
112
'hnkr in naprave
AliMlV) XX IS
tcrito jalnih enotah tri vrste organov; prc*(l:ilav niškc (skupščina), političnoizvršilne* (i/vršni svet) in upravne. Upravni organ izvršujejo določene zadeve po smernicah in pod nadzorstvom ..'.vršnih svetov. Podrejeni so predstavniškim in poluienoizvršilnim organom in sami nimajo posebnih izvirnih pooblastil, njihova vloga je močno utesrjena in je omejena strokovno-leh meno administrininjc.
Po ustavnem zakonu so najpomembnejši republišk' upravni organi državni sckrcla/iat. m sveti.
Državni sekretar ati ic sveti se ustanovijo za zadeve ene ah več upravnih panog iz. reprihliškc pristojnosti. Samostojne uprave, upravni /uvodi n drugi samostojni republiški upravni organi pa se ustanovite za opravljanje posameznih vrst upravnih zadev iz republiške pristojnosti.
V obravnavanem ohdobju sc ustanavljaio strokovni sveti kol posvetovalni organi Izvršnega sveta, zavodi v okviru sekretariatov in svetov pa poslaiajo samostojni finančni zavodi v njihov:h pristojnostih. Sekretariati in sveti so v glavnem pristojni le za "zadeve in naloge" omenjenih zavodov in so se v določenem času obravnavanega obdobja zelo razširili.
- £ ¡== —T,

■■ -■■^jlr

Sestava Izvršnemu ,vi eta po ustavnem za h »m ir ieta I <>53
Za nzfiko od državnih svkrclariulov so sveti kolegijsk. upravni organi, predsednika in del čla no\ imenuje v svet Izvršni svel, drugi del članov pa delegirajo določeni zavodi in organizacije. Sveti so posebni republiški upravni organ:, ki meuj državnodružhcni '/nača in se ustanavljajo za področje, k jih upravljajo po načelih Jruž benega upravljanja (ljudsko zdnvslvo, socialna polit ka,prosveta,kultura, znanost),
Z Zakonom o razširitvi vel j 11 vnosi 1 ustave, zakonov in drugih predpisov ljudske* republike Slovenije na Koprsko območje z dne 4. 11. 1954 stopi veljavnost uslave, zakonov in drugih pravnih predpisov LR Slovenije ludi na Koprsko območje, na katero se jc razi i ila civilna uprava FLRJ z. mednarodnim sporazumom o Svobodnem tržaškem ozemlju n z. zakonom z dne 25.
10. 19"i4 o veljavi ustave, zakonov in drugih zveznih pravnih predpisov na ozemlju, na kale rega seje z. mednarodnim sporazumom razsi'ia civilna uprava FL 'iJ,
L redha za izvršitev Zakona o razširitvi usta vc, zakonov m drugih predpisov LKS na Kom sko območji z dne 5 6. 1956 ps jc določala da prenehajo na Koprskem ozemlju pravni predpisi komandanta bivše Vojaške uprave J L, A in pred pisi lokalnih organov oblasti, ki so v nasprotju z. republiškimi predpisi
Za ko 11 o upravnih organih v LR.s iz Icla 1956 jc uvedel reorganizacijo upravnih organov. Po zakonu so bili v Slovenji trije državi sekretariati, pel svelov dcscl sekretariatov izvršnega sveta, dva zavoda, Štiri uprave in <:n inšpektorat. Sekretariat 1/.vršnega sveta /.11 blagovni promet kasneje poslane, državni sekretariat, Sekretariati Izvršnega sveta, ki so bili do tedai le enotne strokovne službe Izvršnega sveta so pc stali samostojni upravni organi, kar jc bistveno razbremenilo Izvršni s vel upravnih zadev.
Ločitev političnoizvršilne in upravne funkciji jc izključno v it rkcii: krepitve položaja skupščin in prispeva k uresničitvi načela enotnosti oblasi .
Kljub temu pa so sc ohranili nekateri elementi, kot npi težnja po ohranjanju položaja vlade v sestavu in delovanju Izvršnega svela, nadaljevanje sprcicmania uredb z. zakonsko močjo, pretežna usmeritev izvršnih svetov k upravnim Zadevam bi upravnim organom.
Ljudska skupsvir.a jc imela po zakonu dva zbora 111 sicer republiški /.bor in zbor proiz-vtijiikev, Ustavni zakon jc posebno mesto namenil delovnim telesom Ljudske skupščine (administrativni odbor, (idhor za volitve, komisija /a razlago zakonov 111 komisija vw ljudske odbore*),
Vsak zakonski predlog ali p: cd log drugega akta, ki ga jc sknpščmi predložil jz.vršr svet, jc bil najprej obravnavan v pristojnem odboru skupščine.
Izvršni sve" je bil v cclon podrejen skupščini, ki ga voli kot svoi izvršilni organ in jc izvoljen 'za 1 ;to mandatno obdobje kol skupščina.
Glede nn preobremenjenost Izvršnega svela, jc začel del nalog in pristojnosti (v drugem delu obravnavanega obdobja) prenašali na upravne organe in na svoja delovna telesa (npr, koor dinacijski odlior IS, ustanovljen Icla 1957. jc prevzemal tudi izdi,o nekaterih zakonov in odločb v imenu sekretariatov).
Dejstvo, da je velik del pnslojnosti prešel iz. z\cze. rcpubbkc in okrajev neposredno nr. delovne kolektive, jc imelo za posledico tudi občutno krčenje državnih nalog in H lem državnega apa rata, lo je povzročilo drugo smer ukrepov, in sicer smer obsežne decentralizacije nalog od zveznih in republiških organov na linaske od bore, ki so poslali tudi kontaktne osebe, po kalerih dclu'e država, obenem pa sc močno okrepita vloga in položaj ljudskih odborov, ki vse
AUHIVI XX 1991
C (anki 111 razprave
bob postajajo temeljni organi izvrševanja oblasti.
Še pomembnejši proccs p:i se kaže v bistveni zožitvi pristojnosti državil; upravnih organov nasproti gospodarskim podjetjem. Ukinjeno jc administrativno vodenje podjetij in predpiso vanje proizvodnih načrtov, pač pa organi državne uprave še nadalje z administrativnimi sredstvi skrbijo za spoštovanje predpisov in ukrepov ter zagotavljanje zakonitosti.
Vsekakor jc s tem povezan tudi proccs dccta-tizaeije, ki jc najprej zajel pndročje gospodarstva pozneje pa tiicli javne službe in druga družbena področja. S tem procesom so državni organ, s tem pa (udi ljudsk' odbori, izgulvli pravico, tla neposredno vodijo gospodarska podj ;tja, zavode, javne službe in druge organizacije.
Neposredno vodstvo teh organizaci j jc začelo prehajati neposredno na delovne kolektive, s tem sc prek-nja neposredni lastniški odr^s državnih organov do teli organizacij, kajti podjclpi. ki so bila dotlej zvezna, republiška a okrajna, postajajo samostojna in samoupravna. Začenja sc nova obliku samoupravljanja - delavsko samoupravljanje in s tem jc pri nas dejansko konce državnega kapitalizma.
.S tem pa je bilo na nek način konce admi nistrativncga načina gospodarjenja, ko j j država na podlagi gospodarskega plana podrobno vrsto proizvodov, iiiihovo koučino, cene, določaia pogodbe z določenimi partnerji ...
To seveda ni bil proccs, do katerega je pnšlo čez noč, s;:ij je država sc naprej obdržala tiste splošne plai ske, regulalornc in. nadzorne fnnkcijc, ki zagotavljajo usklajenost in družbeno ustreznost delovanja gospodarskih 111 drugih organizacij.
Vendar pa' je zmaga štirih '"D" (demokratizacija, decentralizacija, dcbirokraiizacna in desta-linizacija) ostala bolj želja kol pa realnost oz. vsakdanja praksa.
V 50. IcliK sc kaite vse več konfliktov med rc pnblikanii m zvezo glede razdeljevanja sredstev iz investicijskih skladov
Ti konflikti konec 50. lel prerastejo v j>reeej burna nasprotja na nivoju republik pa I «li med posameznimi lokal i zm i in nacionalizmi Začel sc je ponoven proces "ecnlralizaeijc dcccntniJiza-cijc", kf jc grcv.il, da bo ustavil celoten svstem soei a1 i si i čnc d cmok ra c i je.
IV. Hcpnldiški npr;ivni «rg;iiii< v letih 1^53-i()(<i
ORGANIZACIJA, RI-ORGANIZIRANJI- IN SPRKMEHEi V LETU 1953
'/ Ust n vi li in z;ik«nom o teiuel|i' drr :licr.L i I politične ureditve m o «r;;iinili oldjisti I.jiid-ske republike Slrne-iije* (31.1. 1953) je Ljudska skupščina poverila Izvršnemu svet.i predstavljanje Ljudske republike Slovenije, skrb za >.va
Url. t.KS. ,1/1.1/M.
j a nje zakonov, nadzorstvo nad delom republiške uprave, nadzorstvo nad zakonitostjo dela tmdškjU odborov in doloccni'i samoupravni!' zavodov
Zadeve, ki so po zakoniii in drugih predpisih spadale do tedaj v pristojnost 1'rezidija Ljudske .skupščine L j n d skr republike Slovenije, Vkide Ljudske repnlihke Slovenije ter predsednike oziroma Predsedstva Vhide Ljudska- republik; Slovtnijc so prešle na Izvršni v vet, v kolikor to ni bilo v nasprotju določbami ustavnega zakona ali ni za posamezne zadeve s tem zakonom drugače določeno,
Ustanovljen, o štirje držnvni sekretariati: /n nolrmije zadeve, /n pravus«dn<< nprnvo, - /n g«sp'Hl:irst m ter
/n proračun in drznvno ;i d nun is t racijo
in dvn svetu:
/.a prosveto iu kulturo in
z;i /dnivstvo in soeinln« politiku.
Zadeve Edprailjcniß ministrstev, svetov in drugih organov Vlade L RS pridejo, v kolikor niso spada'c v pristojnost Izvršnega sveta ali nr bilo z zakonom za posamezne zadeve drugače določeno, v pristojnost naslednjih lepubliških organov, in sicer:
zadeve, ki so spadale v pristojnost Minist rs! Vii zu liol rn nje zu de ve, preidejo na Dr /nvni Sekretariat za liotrnnjc zndeve; zadeve, ki so spadale v pristojnost Ministrstvu /n pniv(<s«djc, preideio na Držuvni sekretar: n I zu prnvt<sndi<<: nprnvo; ■ zadeve, ki so spadale v pr^ loj nosi Minist r stvii /.a jj milice, preidejo na Držnvni se k re-tiirinl zu primerni in drznvn« ndmiiii-stn-icij« ter na Držnvni sckrclnrint /ji yos pndnrstvo;
zadeve, ki so spadale v pristojnost naslednjih svetov Milde LjudsKe reptinlike Slovenije Gusp«durskc-|:u sveln, Svutii zn kmetijstvo in gozdarstvo, Svetu /h industrijo, Svetu z» nrridbenc in k oni nun I nt /imIcvl- in Svetli za hiag«vni premet, pr.idc io v pristojnost Dr-/iivnegn sekretiirintii za j;((spodnrstvo, razen zadev iz }f. člena tega zakona, tc zadeve preideio na R'jp 11 bliski znvud za ^«spodil r sko pliinironjef
(Optttnlut; iS. rini uikoiir: 7n zwmstvvtto pn-ttre v ti (iß' r«:yt<j« m p rt (bleut «v tut rednega ^((.i/todnrsivo 10 «pn> vljuujt peri "diät! It «tudi z fiotpod«,skriti rttzvojtt iu «ttttlirr n bjt«i«>lait\'i platin. :_<i pripravo gospodars';ilt plttttov i" ;.a tlajtttijr prcalo^(t\ s p, tdroc it t tittntd'if^tt Kaspodttrstva sc ttslttiutvi Rvpuh /i.vAi it troti yt xosptirf/ttsko idttairtttijc).
zadeve. k< .so spadale v pristojnost Svetu vin de LKS zn -/nkunoduj« iu izuniduj« ljudske «Itlnsti, preidejo na Izvršni svet, razen sistematizacij;1 dclovndi mest; ta preide v pristojnost Drznvuegir sckrttiirmtn zu pro račun m držnvno ndnnnistracijo;
114
tank j in razprave
arhivi xx mi
zadeve, k so spadale v pri sloj nosi S vela vki-de LRS /a prosvelo in kulturo, preidejo v pristojne ¡1 novega Sveta za prosveto in kulturo;
• 7.ideve, ki :,o spadale v pri sloj ne si S ve I a vlade LkS za ljudsko zdravstvo in socialno politiko, preidejo v pri sloj nest novega Sveta za zdravstvo 111 socialno poliliko; zaucve. ki so spadale v pristojnost Sekretariata vlade LRS za personalno službo, preidejo v pi slojm 1 Državnega sekretariata za proračun ni državno administracijo:
zatievc, k; so spadale v pristojnost Komisije vlade LRS, ustanovljene na podlagi 42, člena temeljne uredbe o nazivih in plačah usinž beneev v državnih crganih, preidejo na poseben organ ki ga bo ustanovil Izvršni s vel.
Z Odredbo'1 dne 16. 4, so z delom nadaljevali kol samostojni republiški organu
Zavod za slalinlilui in evidenco LRS;
■	Uprava za hidrometeorološko sin/ho LRS;
■	Geodetska uprava pri vlad. LUS; odslej se imtnuji Geodetska uprava LRS in vključuje tud1 katastrsko službo;
■	Verska komi ja; odslej se imenuje Komisija za verska vprašanja;
Z delom so nadaljevali ludi zavodi oz organi, ki so dc tedaj obstajali kol organi Vlade LRS nI i njen>h organov:
Kmetijski raziskovalni in kontrolni zavod Slovenije; odslej se imenuje Kmetijski poizkusu in kontrolni zavod Slovenije;
■	Velerin¡irski znanstveni zavoil;
Uprava za kom rolo meril in dragocenih kovin z uradi za kontrolo miril in dragocenih kovin v Ljniiljuni. Celju in Muriboru in /. uradom za preskušanje elcklroslcvcev v Ljubljani;
Uprava z» eesle; pod nadzorstvom Držav-rega sckrelariiilii za gospod a rslvo. Osrednji drzjivnt arlnv Slovenije; odslej sc imenuje Državni arhiv l judske republiki Slovenije;
Zavod za varstvo in znanstveno pronec-vanje kulturnih spomenikov in prirodtiili znamenitosli Slovenije (skrajšano: Zavod za spornenisko vnr;>lvo): pod n.idzorslvom Sveta za prosveto in kulturo:
■	Centralni higienski zavoil; pod nadzorstvom Sveta /a zdravstvo in socialno poliliko.
Izvršni svet jc vodil predsednik, z. enim ali dvema podpredsednikoma in sekretar|cm, Podpredsednika in sekretarja jc izvolil Izvršni svel na podlagi posamičnih predlogov na svoji prvi seji Izvršni svel jc sprejemal svoje odločitve v obliki ukaza, uredbe, odloka, navodila ali odločbe.
4 Ur.l. LRS. M/lH/ii.
Dne 26, 5. jc bila določena začasna organizacijska struktura odborov komisij in drugih organov Izvršnega sveta ki so ga sestavljali: koordinaci jski odbor, odbor za notranjo politiko,
■	odbor za gospod a rs t vo, odliorza proračunska vprašanja, odbor za kiillnrno-pnisvclna vprašanja, odbor za zdravstveno in socialno poliliko,
■	odbor za vprašanja ljudske ohlasji in družbenega upravljanj;1,
komisija za pomilostitve, komisija /.¡i administrativne zadeve, personalna komisija, ' komisija /.a ni umsko kontrolo,
Administrali"ne zadeve Izvršnega svela so opravljali
sekretariat za zakonodajne zadeve, ' kabineti predsednika in podpredsednikov Izvršnega sveta ter predsednikov odborov,
■	urad sekretarja Izvršnega sveta, oddelek za računsko kontrol'), oddelek za pomilostitve, oddelek za administrativne zadeve, oddelek za personalne zadeve, obči oddelek,
oddelek za narodno obrambo.
Dne 15. 10 jc b.l sprejel Odlok o olivezmon osemletnem Milanjn/'
V	okviru Državnega sckrctnrinla za gosjio-darstvo jc bil 22 10. ustanovljen Zavoil za napredek gospodinjstva,7 dne 26. II pa sla bila ustanovljena Upravi! za ceste LRS" kol samo slojen republiški organ 'ji Inškilut za telesno vzgojo9 v sestavi Sekretariata Izvršnega sveta v.u prosveto in kulturo.
Dne 24. 12 je ustanovljena šola Državnega sckretariala za nolranit zadeve,10 k; prevzame pristojnosti ni/je sulc MNZ, ustanovljene Icla 19S2.
Državni sekretariat y;i proračun in državno administracijo sc 3(1 12. preimenuje v Državni sekretarji za občo upravo in proračun LRS.'1
USTANOVI |'VE. UKINITVI.. REORGAN1ZA C1JL IN SPREMEMBI! PRISTOJNOSTI SO SL NADALJEVALE TUDI V LLTl 1954.
V	okvira Svt)a za zdravstvo in socialno poliliko jc bn dne 30. I. ustanovljen Zavod za
5	Ur.l	LRS. l'J/a/51,
r>	Ur.l	LRS, as/nisi
7	Ur.l. LRS.3WI2l/53.	
X	Ur.l	LRS.JI/n.V.I.I.
S	Ur.l	LRS, »H/132'5.1.
m	Ur.l	LKS.4-UM
11	Ur.l	LRS.4VM1/.V1.
AHI (IVI XX 1997
lanki m ry.prnvc
rcliiibilitaeijo lmnlulov12 kot Imrtneno samostojen zavod.
Dne I K. 2 jc /uvod /ji napredek ^ospo-dinjsUn13 prešel v prislojnosl Svct;i /.ii prosveto in kulturo I -RS.
Dne 11. 1. sta hili ustanovljeni Uprava m gozdarstvo LKS14 in Upravo zn vodno gospodarstvo kRS3 kol samostojna republiška uprav nn organa
Pod neposrednim nadzorstvom Državnega sekretariata /:i gospodarstvo UtS sta bila dne I. 4 ustanovljen.? Zavod z® živinorejo1 in 3. (i. Republiška inšpck':ijii parnih kotlov.'
Dne 8. 4. jc ustanovljena za podočje kmeti kivn in gozdarstva Kmetijska zbornica l.USJ»
Dne 13. "i. sla ustanovljena Skupnost elektrogospodarskih podjetij UtS (lilcktrogocnrr-»tM« skupnost Slovenija - KLliS)1" in Rcpnli lisk;i kotni.';ij: zn pruglcd lllinov pn Svetu za prosveto in kulturo.
V okviru Sveta z;i zdravstvo in socialno politiko jc bil 3. 6. ustanovljen /.»vod /« pro-iill-v;)II|C \viriiii^ti pri delu 1 kol finančno samostojen zavod.
In id.il mi gozdarstvo in lesno industrijo URS, ki jc do Icdaj samoslojno deloval pri Fakulteti za agronomijo. gozdur.sIvo in veterinarstvo, se 24. (i. preosnuje Inštitut za gozdno in Icmio gozdarstvo I.KS22 in deluje kot siimoslojcn z,ivod.
Uredba /J dne 24. 6. jc določala dva ;t/,lna odbora in komisiji Izvršnega svet,-), in siccr; gospodarski odbor, z m zadeve s podro ju gospodarstva,
odbor zn notranjo politiko, za zadeve s področju notranje polihke, administrativna komisija, komisija zn pomilostitve.
Osnnlkc zakonov in drugih aktov, k1 jih je pripravil Izvršni svel, jc praviloma zdelal Sekretariat za zakonodajo po naročilu m navo dilili Izvršnega s\etr,, njegovih odborov ili ko misij.
Pod neposrednim nadzorstvom S rcl a zn •¡tlrjuTilM in socialno politiko sla ifili '/. usta novljani višji /dra vsi ven i šoli v Ljubljani ui v Celju.24
Kot itnančno samoslojiut zavodi1 sta bila 15.
12	Ur.l. I.RS. .1/15/5.1.
i	Ur.l.LRS.J/JI/M.
4	Ur.I, I.RS. 9/11/5.1.
s	Url. I.RS.9/21/51.
,,r	Ur.l. I.RS. IW1/S4.
1	Ur.l. I.RS. 21/72J54.
K	Ur.l.LRS. I.1/.1.V54.
Ur.l. LRS. IH/W54.
211	Ur.l. I.KS. IH/ÍÍ5/5J.
21	Ur.l. I.RS. 21/74/54.
Ur.l. 1.RN.24/K2/54.
23	Ur.l. 1.W 24//H/54.
24	Ur.l. i.i* w;.v.s.i
7 razglašena Inštitut za elcktrozveze3 tr. Geodetski zavod Slovenije.2''
Dne 24. 7. pa sta b;'a za finančno samostojna zavoda rnzgl; sena /uvod zn rn/.iskavo materi-nla in konstrukcij2 1er Geološki znvnd Slovenije.2"
Dne 5. 8. so nadrljcvali z delom kot finančno snmcslojn: zavodi fdo tedaj «o delovali v okviru fakultet) Institut /o geodezijo in fotogrametrijo, Metalurški iu.štdut, V<mInogrndbcni laboratorij in Institut za elektriko
V okviru Državnega sekretariata za občo upravo in proračun LRS jc bilo I o. 9. ustanovlj 'n'.n šest vodnogospodarskih sekcij. 0
Dne 30. 9 pa se visoke šole (Tehnična visoka Šola, Medicinska visoka .šol» ni fakulteta /a agronomijo, gozdnrstvo in veterina r.st vo) vključijo v Univerzo v I jubljïini.31
Dne 14. 10. jc bila kol strokovna komisijr Izvršni ;n sveta ustanovljena Komisija za energetiko v okviru Državnega sekretariata za gospodarstvo pa jc določena organizacijska ilrnktiirn EI"ktroencrgct.skc inšpekcijske-sliiz.be \ Lti.S."
Ukinitev Delavskih tchmkiunov34 dne 2t. 10. jc določala, da njihove pristojno: ti in arhivi preidejo v glavnem r.a pristojna podjetja in šole.
Dne 2K. 10. ¡jc btlo z odločbo določeno, da Radio Ljubljana^ in Znvod za napredek gospodinjstva3'' mtduljujcla delo kot finančno samostojna zavoda, za zadeve in naloge jc pristojen Svet z.*) pros vet o ni kulturo LRiS.
Prt Svetil za prosveto m kulturo 1,RS jc bila 4 11. iislanovlj m.*; Konii.sijn za vprašanji» nas* laiulcv, razrešitev in premestitev učnega osebja I,PS.-"
REORGANIZACIJE IN DRUGE SPREMEMBE .SO SL NADALJEVALE TUDI V LETI' ¡¡«5.
Z odločbama dne 13. 1 sta nr.d; Ijcvala z delom kot finančno samostojna zavoda Slovenska fih harmonija3* in Slovensko min dno uleditlišie.^ Dne 10. 2. jc bil ustanovljen filmski svet pri podjetj i in^biv - tilm""1 v pristojnosti Svetil /ji kulturo m prosveto, SuJ zu rdrn\*stwo in
^ Ur.l. I.RS.27/U17/.S4. 2(1 Uf.l, l.liS.;7/UI4/S4.
1 Ur.l. I.HS, 2H/11 I/."5-4-. Ur.l. I.U.S.2K/1 ID/54
2'} Ur.l. [JÍS Hi/119-122/54,
W Ur.l. I.TI.S..WI.W54.
1 Ur.l. I.RS. 3N/I4I,*54. n IJR.1.1,RS.4(I/I45'54. n Ur.l. LRS.4IWI4?/54.
1 UK.I. LUS.41/1511/54. Í-S Ur.l. LRS, 42/154/54. Ur.l. LKS.42/15.1/54. ' Ur.l. I.RS. 4.1/16.1/54. ,K Ur.l. LR.S. 1/4/55. Ur.l. LRS. 1/5/55. Ur.l. LW.S.5/.U/55.
116
Članki in razprave*
ARHIVI XX 1997
socialno poliliko IIIS pa jc i Jal Zakon o znbn7dmvstveni službi.*1
IlmeLarska komisija za Slovencu <c 24.
2. poslala finančno samostojen zavod,
Dne 3.3 ic Lprava nojilvcnili lovišč KliS** nadaljevala / delom kol finančno samostojen zavod.
V	okviru Državnega sekretariata za gnspo-darstvn LliS jc 10, 3. u.tanovljcna Republiški! ri.darska- metalurška inšpekcija.44
V	okviru Državnemu sekretariata /a ^ospo-d:irstvo LliS so 31. 3 določene organizacija, p-isiojnosti n delo Geodetske uprave.
Dne 21. 4 jc ustanovljen Zavod /a ta muci jo in kontrolo zdravil LliS46 kot finančno samostojen zavod (v njegovo pristojnost sc vključi Zavod za rarninccvlske raziskave), dne 30 h pa jc 'in ta nov] jen .še Zavod /a bnlncolog>|o L-KSjI za naloge in zadeve obeh jc pp;stojen S vel za zdravstvo in socialno poli I iko LRS.
Dne 12. jc ustanovljen Svet /a urbanizem LRS,4* dne 26. 5. so dolocenc tndi njegove pristojnosti, organizaciji in delo.
Dne 26 5 jc ustanovljen Urbanistični institut,4 ki ic za svo|c delo odgovoren Svetu za urbani/cm I Ji >.
Dne 9. 6. jc bil Inštitut za elektroniko pri fakulteti za elektrotehniko T V i» razglašen ;"( finančno samostojen zavod.
Dne 23. 6. jc liki ijcna Komisija za likvidacijo kreditnih /adrug, 1 pr;sU'nosli prevzetne Državni sekretariat /a obeo upravo in proraenn LliS.
Dne 28 7 jc uslanovli :na Skupnesl podjetij za promet /.žitom LliS.
Z Odločbo doc 19 10. jc bil določen prenos Republiškega skladu za pospeševanje km i drsiva na Zliormeo/n kri':l ijstvo in gozda rs I v»,
DO REORGANIZACIJ, USTANOVITEV, UKI MJTEV .. JE PRIHAJALO TLDI V LtiTU 1956.
Z odlokom sc dne 15. 3. dotedanji Instilut /si telesno kulluro v Ljubi a ni preimenuje v Višjo šnln /a telesno kulturo *
Z Odlokom o Slovenskem narodnem uleda liscu in Slovenski filharmoniji 1 dne 15 1 sc
41	Ur.t. LRS. i/1 Z/i5.
4:1	Ur.l.UtS. 7/44/55.
4:1	Ur.t. lRS.1i/4K/55.
4	1'R.l. I.R.S.9/51/55.
45	B.i.u§.
4f'	Url. LRS. 15/71/55,
7	Ur.t. LRS. tfi/71/55.
1	Ur.t. LRS. 17/76/55.
49	Ur.t. LRS. ?y/HSi/^5.
'	Url. I.R.S.2I/100/5V
51	Url. LRS.23/115/55.
1	Ur.t. LRS. 2K/i37/55 55.
5:1	Url LRS. 37/147/55.
Ur.l. I .RS. 7/21.5(^1.
55	Ur.t. LRS. 7/23/56.
pravice in prstojnosti preni iejo na Okrajni ljudski odbor v Ljubljani.
Dne 3. 5. jc Zakon o upravnih organih v LliS-*17 določal sledečo organizacijsko strukturo Izvršnega sveta:
Republiški državni sekretariati so:
•	1) r/a vili .sek ret a r in t /a lici t ra n j e za d eve, Drzavm .sekrelariat za pravosodno upravo, Državni .sekretariat za financc
Sekretariati lzvrincg» sveta Ljudske skupščine 1 R Slovenije so1.
Sekretariat za zakonodajo in organizacijo. Sekretariat za spIosne ^c:s|iodarske zadeve, Sekretariat z:i industrijo in obrt, Sekretariat /a kmclijstvo in gozdarstvo,
•	Sekretariat za blagovni promet, Sekretariat za nrbiinizem. stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve,
•	Sekretariat /a proniel,
•	Sekretariat za delo,
•	Sekretariat /a olieo upravo. Samostojne republiške uprave in iospektorat1
so:
•	Uprava za gozdarstvo, Uprav» za gozdno gospodarstvo,
•	Uprava za ceste, Gcodclska uprava,
•	Sanitarni iospektorat. Upravna zavoda sta:
•	Ziivod Lit Slovenije za gospodarsko pla mraiije,
•	/uvod 1 K Slovenije za statistiko.
Republiški r.vcti so:
■	Svet za šolstvo,
•	Svel za kulturo in prosveto,
•	Svel za zdravstvo,
•	Svel za socialno varat vo.
Izvršiloe io določene upravne zadeve iz pr stojnosli sveta opravlja svet kot kolegijski organ, druge upravne zadeve pa sekretariat sveta. Sekretariate republiških svetov scv
■	Sekretariat za solstvo, Sekretariat /a knliuro 111 .šolstvo,
•	Sekrelarial za zdravstvo,
•	Sekrelarial /a socialno varstvo.
IS je lahko določil, d« imata dva ah več svetov s sorodnim delovnim področjem skupni sekretariat,
Lip rsi va za hidrometeorološko s 111 z ho postane Hidrometeorološki zavod LliS
1'iiianena iiispckciju, clektro-encrgclska 111 Špckeija, inšpekcija parnih kol lov, rudarsko-metalurška inšpekcija, Irzna inšpekcija in Igrati lična inšpekcija postanejo inšpektor alt.
Svetj Lli Slovenije /a iirbiiiiizem sc pre osnuje v Svel za urbanizem, stanovanjsko iz-uradnjo 111 komunalne zadeve LliS, ki jc strokovni svet Izvršnega sveta.
liistiliil /a narodnostna vprašanja pri Uni-
w Ur.l. LRS. 7/24/.V,.
57 Ur.l. LRS. l3,'45/y..MI.
AKI11V1 XX ]Jm
i bilki in r.i/prnvc
verzi v Ljubljani preide pod neposredni nadzor Izvršnega sveta.
Odlok o prenehanju odpravlicr ih >ii o začetku dela ttovih republiških uprnvmh organov z dne 1?, 5 jc hoflteiflj dn Državni sekretariat za gos-[Kiiljirslvci I>It.S, Državni sekretariat za občo upravo in proračun LRS Svcl 9n prosvetn m kiilluni I,RS in Svet za zdravstvo in socialno politiko prenchajc. z delom I. junija I95<
Istočasne? pi začncio z. delom Dr/avni sekie-t;iri it za finance 1 RS, Svet za scilsivn L RS, Svet za kulturo in prcisvcto LRS. Svet /a zdravstvu LUS. Svet za socialno varstvo LRS. Sekretariat I /.vršnega s vel a /a splošne gospodarske zadeve, Sekretariat Izvršnega sveta nidustrim in cilirt. Sekretariat Izvršnega sveta /.¡> blagovni promet. Sekretariat Izvršnega sveta /a urha-m/cm, stanovaniskti izgradnjo i komunalne zadeve. Sekretariat Izvršnega sveta /ji promet, Sekretariat Izvršnega svetil /a delo in Sekretariat Izvršnega sveta /a občo upravo
Z istim dnem prične z delom ntli Svet za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo m komu nalile zadeve kot strokovni svet Izvršnega »veta. v katerega je bil preo:-.iovan Svet /a urbani/cm LltS
Pri k loj nev,l i ukinjene Upnive za investiciji ]J« preidejo na Sekretariat l/.vršnega sveta za splošne gospodarske zadeve I R.S.
Sekretar Izvršnega sveta določi, kateri organi prevzamejo dokončane spise, uradne knjige i/i ar hivc odpravljenih republiških upravnih cirgano".
Poti nadzorstvom Svetn za šolstvu je Lil 24, 5! n: "anovljen Zavod /a prouccvanje »olstvn I.RS."''
Na področju zdravstva jc bd 28. ii. sprejet /:ikoii o zdravstvenih dcinicivih in zdravstvenih postajali
Dne M. 9. sla liiln bila ustanovljena Institut /m metalne ko»stmkeijcf*' in /avnd za kc mične in tehnološke raztskuver: kol (In.ineiKi amo.,lojna 7ivoda \ okviru Tehniške lakaltelt
lJF 2(1 9. so bili kol posvetovalni RrgAni Izvršnega sveta ustanovljeni. določene pa so lirdi pri slo j nc ;ii strok ovn ili svetov za gozdarstvo, /a urbani/eni, stanovanjsko izgradnjo in komu aalnc zadeve, za promet, /a industi ijc. i' za vcidnci gcispcickirstvci.
One 25. 10. se Republiški sklad za pospeševanji kmetijske proizvodnje (ustanovljni z družbenim planom 1. 1955) preimenuj" v Skl.d LRS Vi i pospeševan | c kmelijstva (kmeti pki sklad)/2
Dne 25. 10. jc iikinjctia tudi Komisija /a energetiko.
K Ur. I. l.Rs, I (i/y>/'(i. y> Ur l. LRS. Gjv.l/v..
Ur.l. I.RS, J/13f!/.*>(i. M Ur.l. I.RS. 3^l.i|/.1fi. <<; Ur.l. I.RS,.IM/lfl.l/flfi(ij. " Ur.l. LRS
V okviru Sveta za šolstvo je 22 11, na .■skolliici t: sla no vijem L pravita šola/'
REORGANIZACIJI IN URUGE SPREMEMBE V RAZVOJU REPUBLIŠKIM UPR\VN1H OR GANOV SO BILE TUDI V LETU 1957.
Dir: 23. 2. sla pslanovljnam Koordinacijski ndlinr Izvršnega sveta i i Odbor Izvršnega sveta za plan in bilancc ^
Dne 28, 3. jc ustanovljena Komisije za porazdelitev proračunskih sredstev, določenih za znanstvena raziskovanja.
Dne 11,4, so ni le z uredbami določene organi zacija .n drlo Sekretariata Izvršnega sveta za kmetijstvo m gozdarstvo, Sekretariata Izvršnega svet ji /a i nd ustnici m obrt, Sekretariata Izvršnega sveta za Idaguvii promet. Srkrcta riata Izvršnega sveta za zakonodajo ni organizacijo. Sekretariata Izvršnega sveta Rji ctličn a prav ci. Sekretariata Izvršnega sveta za urbanizem. stanovanjska izgradnjo in komunal nc zadeve. Sekretariata /a prcnnet. Sekretariata Izvršnega sveta za splošne gospodarske zadeve, Državnega sekretariata Izvršnega sveta za finance. Državnega sekretariata za pravosodno upravoin Držav nega sekretiu inta za delo. lK
Dne 22. 5. pa so z. odredbami eoločene organizaciji iu tlelo Sveta za soPsIvo LltS, Svetu za zdravstvo LRS mi Sveta za kultnrn iu p ros vel n LRS.W
V.L : zatlevc Uprave za investicij t 1 :o pre nesene na druge ustrezne organe.
I^nc 5, 7, jc bil ustanovljen Skl.id LRS za pospeševanje kulturnih dejavnosti 71
Dne 11 7, sla hila ustanovljena Strokovni sveta Izvršnega sveta za geodezijo m Strokovni svet Izvršnega sveta za bidrciineleorologijc, kot posvetovalna organa Izvršnega sveta.
Dne 24, 10. je bil kol finančno samostojen zavod \islanovIjen Zavod za izobraževanje v družbenem upravljanju. 4
Dne '4. II. sla hila kol posvetovalna organa Izvršnega sveta ustanovljena strokovni svet 1/.vršnega sveta za stanovanjsko izgradnj in strokovni svet IS /ji urbanizem in komunalne zadeve 7f'
Inštitut za narodnostna vprašanja 7 poslane
Ur.l. [.RS. 42/1/.1/5^. Ur.l. t.US, 4/IK/57. <fl Ur.l. I.RS. -1/1W7. <W UR.I. '.RS, W9/57 (f UR.I. LRS, 1 I/151M Ml "¡7. ' Ui.l. LRS. l4/74-7f</S7.
1 UJ.I. LRS 17*77/57. Ur.l. LRS, 2.VI(I2'57. Ur.l. lrs. 24/| 1.1/57. Ur.l. LRS, 24*114/57. j ur.i, i.RS, "V/lfi7/J7, Ur.l. LRS, 42/1KII/57. 10 U/.l. LRS, 42/1K1/57, 77 U.-.l. I.RS,42/17W57.
Članki in r:sznrnL'C
Alil ttVt XX mi
znanstveni zavod, določene so njegove naloge.
Dne 5. 12. je bil sprejel zakon o ustanovitvi Svetil z;i znanast Mi S, določene so tudi njt govc naloge, pristojnosti in organizac ;ska struktura.
V	okviru Svetu za zdravsivo in sociatno politiko je sprejet /¡ikon o zasebni praksi v
ijtsjl
TUDI LETO 1958 JE BILO DOKAJ RA7GI BANO V ZADEVAH REORGANIZACIJ RL PUBLIŠK1H UPRAVNIHORGANOV.
Dne 2?. 1. jc hil sprejel /akun o ziinnstvcinn zavodiIi.s,)
V	okviru Sekretariata I/.vršnega sveta z.*i občo upravo je 20. 2 ustanovljena Komi i;:i z;i usluzbenskc zadeve LIIS kol samostojen rep-ihhšk, upravpi organ.
Dne 27. 3. jc ustanovljen Z uvod z;i zdnn stveno varstvo .študentov,11' kot Imančno ;ama-sloien zavod.
Sekretariat Izvršnega svetil za blagovni promet se 30. 5. prcimcnnic v Dr/.;ivni .sekretariat /a l)I;it,ov,.i promet.
Dne 13 6. sta h'ii ustanovljeni m določeni delovni področji samostojnih republiških organov Uprave za gozdarstvo*1 in Uprave za vodno gospodarstvo.115
Z novo rcorgamzacijoKfidnc U> 6, jc bila organizacijska struktura Izvršnega sveta naslednia Izvršni svet imr> naslednje odbore in komisije:
■	odbor /a notranjo politiko, odbor /a gospodarstvo,
odbor/a splošna in upravna vprašanja,
■	odbor /a narodno obrambo, ,-idniiiustrativno komisijo, komium za pomilostitve, komisijo za odlikovanja
Določeno je. da Izvršni svet lahko ustanovi z. odlokom tudi druge odbore ali pa obstoječe odbore odpravi ali združi.
Z Uredbo o prenosa zade" v pristojnost republiških upravnih organov* /.dne 19 6. je bilo določeno, katere upravne zadeve, ki so po republiških predpisih spadale v pristojnost l/.vrš nega sveta, se prenesejo v pristojnost posumez nih republiških upravnih organov.
Dne 3. 7. se Zemljepisni muzej Slovenije združi z Narodnim muzejem v Ljubljani. K Dne 17. 7 jc' kot finančno samostojni zavori
Ur.l.UiS.43/tX"/57. 79 Ur.l.LR?;.-t3/[W57.
Ur.t. LKS. 1WSK. :: Ur.l. LRS. 5/IV/5H. H? Ur.l. LRS. V/45/JH. HJ Ur.l. LRS. 17/KI/SK. H Ur.l. LRS. I'J/V7/5K.
Ur.l. I.RS. 19M/SX. " Ur.l. LRS. 20/111/5X. r Ur.t. LKS. 2')/! 12/5 K. Sf Ur.t. t.RS. 21/11'J/5K.
ustanovljen Zavori za proučevuu.tc odraslih.*9 Določeni so tudi slmktnra, organizacija in delo omenjenega zavoda.
DO NEKOLIKO MANJŠEGA OBSEGA RB-ORGANIZACIJ IN SPREMEMB JE PRIŠLO TUDI V LETU 19^9.
Dne H. 1 jc pri Izvršnem svetu ustanovljena Komisija /» nacionalizacijo najemnih zgradb in gradbenih A^tiiHjMi^'
Dne 12. 3. sc Zavod za proučevanje Miistvn prcosr.ujc v Z uvod za napredek sotstvu91 in deluje naprej kot republiški upravni organ.
Dne 2. 4. sta /. uredbo določena organizacij,» i delo Državnega sekretariata /a notranje zadeve.92
Dne 10. 4. jc v iidmin.strac;:i Izvršnega svetu ustanovljen Urad za liiunjMii^kn vpniMin.tti kot samostojen zavod.
Dne 9. 7. pa jc kol posvetovalni organ Izvršnega svetil ustanovljen Strokovni svet za statistiko.94
Dne 23. 7. je ustanovljen Institut za tfflo-;toviuo delavskemu gibanja;-'5 v kiitercgn sestav prideta Mil/et narodne osvoboditve UtiN in Zgodovinski arluv C-K ZK.S
Upruvji žitnih silosov LRS sc 1. 10. prcimcnnic v Upravo silosov in .skladis*, i 'i deluje v pristojnosti Državnemu sekretar.:!(:i za bi«-govn. promet.
Dne fc. 10. jc sprejet Zakon o muzejih Dne 26. 1 I. jc kot stalna komisija Izvršnega . veta ustanovljena Komisija /a nagrajevanje uslii/hcncev repnnliskili organov'-"1
Uredba o or anizjtčiji in delil Komisije za verska vprašanja99 z. dne 24. 12 jc določala, da komisija opravlja kot samostojen republiški upravni organ tir.lc upravne zadeve iz. republiške pristojnosti, ki zadevajo razmerja med državo in verskuni skupnoMmi.
MANJŠE REORGANIZACIJE OZ SPRPMEM BE SO BILI" TUDI V LETU ¡960,
Dne 7 4 je kol stalna komisija I/.vrŠncga sve ta ustanovljen;; Komisij» Izvršnega svetil /a prošnje ia pritožbe
Dne 19. "i. ;c kot stalna komisija Izvršnega sveta ustanovljena Komisije izvršnega s\eln za
9 Ur.l. LKS. 2VM.V5K.
90	Ur.l. LKS. \ntV). r>1 Ur.l. I.HS. H/1H/3y. 92 Ur.l. 1RS, KI/12/^'J.
91	Ur.l. [.KS. H.T.I/W. 91 Ur.l. l.KS.2l/l[r;/.W.
Ur.l. I.HS. 2.1/1W/S1/ u Ur.l. I.HS.3l/K>l/5y. n Ur.l. I.K.S. 12/K/./.VJ. 9tl IJr.l. LKS .17/1KKm. }'} Ur.l. LU5,40/21 1/.W. 1,10 Ur.l. I.RSl 1I/W,/WI.
Ali] Il VI XX 1997
Članki in ra/prave
119
mejna vprašanja.1"
Kol samostojni republiški IiprÎCHi organ je ■0. 6. ustanovljen Sekretariat lzvr.-aitgn sveia m 'mloriiKiJi jL.
Z Zakonom o Visoki šoli /.ji telesno kulturo1"1 z dne ' 7. sla določeni organizacija in naloge omenjane šole
Dne 14. 7. sta bila kol samostojni) zavoda ustanovljena Zavnd UtS z;i produktivnost ne-l:il(l,t m Zavod I US za zdravstveno in tehnično pomoč.I(IS
Ukin,pa je Uprava «a ^ozd;'rstvu LRS,,(K' "se pristojnosti prevzame Sekretariat Izvršnega s v i't a m kmetijstvo in gozdarstvo.
Pod nadzor.stvoii) Državnega .sekretariatu za notranje zadeve je hila 4.N. ustanovljena Komisij;! 1 Ji.S /.¡i zjhIcvc požarnega varstvi.
Dne 27. 10 jc ustanovljen Zavod z« sois ki in poučni lllm.l,tK
Dne 3. II. pa je sprejel Zakon o prisebnem šolslMi,im dne 29. 12. pa Zakon o visokem šolstvu.11"
Dne 22. 12, je kot samostojen zavod usta novlj -n Znvod za zaposlovanje delavcev.
DO VEČJIH SPREMEMB IN REORGANIZACIJ PA JE PONOVNO PRIŠLO V LETU I9fi J
line 19. I. je bil ukinjen Strokovni s\vl lz-vr.šnenii sveta /n gozdarstvo,11 uslano^licn pa je Zuvod zu ribištvo" kot samostojni zavod v okviru Sekretariata Izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo.
Dne 9. 2. sla bila ustanovljena Visoka .Šola za politične wde114 ter Hvtf UiS za stokomo izobraževanje." '
Z Uredbo z dne 2. 3. so bile prenesene upravne zadeve iz republiške p.istoinosli s pod ročja gradbeništva na Sekrelarml miqNegfl svetu za industrijo in obrt lf*
Ustanovijer je Kavod /u mdno gospo darslvo LRS-17 kol samostojen /uvod, 7. uredbo pa so doloècm delo m pristojnosti o vodno gospodarski icltnični službi v I.RS
Dne 2K ' je bil v okviru Svetu za solstvo
1(11 Ur.l. I.KS. l(W<l/frfl 1(12 Ur.l. l.kS. 22/121/6(1 m Ur.l. I.U.S.23/I.12/W1. 1(11 Ur.l. I.KS. 2-1/1MMI. I(b Ur.l. I.K.S, l(lf'Url. I.K.S.2-1/1-19/MI. 1(17 Ur.l. I.RS 26/1 72/6(1. H Ur.l. IhtS-.I.VIÏK/WV li;Url.1.KS.;i4/2(l.l/6(l. 1,1 Ur.l. I ,KS. W/22y/W. 11 Ur.l. I.KS- l«/22.Wi(t. ' ' * Ur.l. I.KS. I/2#I.
I,1	Ur.l.t.RS, l/li/61.
II,1	Ur.l. !.KS.-I Al 2/61 * Ur.l. I.K.S. -1/J I /6 I
IK'Url L.KS.ii/-1K/()l 1,7 Ur.l. l.kS.fJÀVf.l.
LRS uslano/licn Sklad 1 Ji S za šolstvo."*
Z Zakonom o spremembah zakona o lipravnih organih v Ljudski republiki .Sloveniji11'-' z dne 6. 4. so bde predlagane nekatere spremembe pri delu. pristojnostih :n organizaciji sekretariatov in svetov. Sprejet ¡c tudi Zakon o zdravstven i-iii varstvi, 'n o organ i znci ¡i zdravstvene službe v LRS.,2il
Dne 9. 4. je hila kot stalna komisija Izvršnega sveta nsianovljena Komisija Izvršnegu sveln /.n /.muinjctrgovinsko dejavnost.1
Dne 11.5 jc ukinjen Mrokovni svet Izvršnega svetil /n iiuliisiri jo." -
Dne 29. 6. jq hi) sprejet Zakon o Urba-nislični inšpekciji i21
Dne 13. 7. sta hila ustanovljena Onkološki ■ iis ti t in 1' i in Klinična bolnica zu porodništvo in ženske bolezni 125
Dne 27. 7. jc ustanovljena začasna komisija lz*TŠncj;a sveta za Midstvo in koordinacijo priprav za noM tishi/hcnski sistem,
Z Zakonom o varstvu kult urnih spomenikov v LltS z dne i2. 10 o h,ti določeni kulturni spomenik! v LRS pod družbenim var stvom. Z .stiin datumom sta sprejela Zakon o kii|i/mculil2K 11 j Zakon o socialnih zavodih,1 ■"' prišlo pa jc tudi do preimenovanja nekaterih lakultct v sestavu Univerze v Ljubljani, Dne 1. 12. je sprejet Zakon o gozdovih.1 V letu 1%1 jc bno ustanovljenih več Zavodov /n ^iijitev divjadi (Jelen, Kozorog, '1 r iglu v, Fazan...).
TUDI V LLTU 1962 JE PRIŠLO DO NEKA TER IH SPREMEMB IN REORGANIZACIJ
Dne K. 2. jC h*l lisianovlicn upravni Zavod LRS za tehnično pomoč' }Kid neposrednim nadzorstvom Izvršnega sveta
Dne 14. 6. jc ustanovljena Klinična holmca /a otroške bolezni
Dne 19 ^ jc sprejel Zakon o dvojezičnih šolah z učnim jezikom narodnostnih manjšin vi RS.'"1
Dne 26 4. je ustanovljena Republiška komisija za izbijanje predpisov o delitvi čistega
1 *J Ur.l. I.KS.9«<l'r.l.
12(1 Ur.l. i.k.s.wkv/61.
121	Ur.l. I.KS 9/KW61.
122	Url I.KS. I I/NK/6I. Ur I. I.KS. IK/|.Vi/i)I.
I2,t Ur.l. I.KS. ty/lKfwfil. '2<i Ur I. I.KS. ly/lKS/f)l. ' f'Ur,I.I.K.S.2(»19.W>1. 177 Ur.l. lks 20'2VM. ^'JK.I. t.KS.26/2.17/6f l2y Ur.l. LKS. 2W2.WM 1(1 Ur.l. (.RS .1(1/262/61, 1 Ur.l. LKS.-l/iy/62 12 Ur.l. LRS. 211/IImi Ur.l. LKi". I SB.
120
Član ki i rj/prav c
Alti 11VI XX 1997
dohodka gospodarskih organizacij in Bvo-
dov.134
Ustanovljena jc I udi Direkcija rezerv UiS.115 Uprava silosov in skladisč I-RS1 jc nk. njena sredrtva sc prenesejo na Direkcijo rezerv 1 'RS in na ptxljcljt DKPO.
Dne 21, 6. sc Državni sekretariat z;i bla-^ovn- promet prco.muje v Sekretariat Izvršnega sveta za trgovino in turi/cm.
Uslanovi se Sekreiariat i/vršnega .sveta za proračun iu občo upravo.
Sekretariat Izvršnega sveta za občo upravo sc odpravi.
Ustanovijo sc Sekretariat UiS za razisko-vitrtB delo m visoko šolstvo.
Sekretariat LUS za kulturo, prosveto in /uanost sc preiinemije v Sekretariut LRS za kulturo in prosveto.
Sckretn~iat za proračun in obeo ii[)ravo uveljavlja nasproti Hidrometeorološkemu zavodu pravicc in dolžnosti, ki so določene s 46. členom zakona o državni nprevi.
17. dr sedanje pristojno'^ Sekretariata /a občo upravo se prenesejo v pristojnost Sekretariata za zakonodajo in ornanizaciji) upravne zadeve i/, republiške ¡rrisiojSSli na področju p-ipravljanja predpisov o organizaciji republiških organov in zavodov ter upravnih organov in zavodov ljudskih odborov.
Zavod LRS za gospodarsko planiranje proučuje slanjc in razvoj gospodarstva, izdeluje rcpuhliške družbene plane, spremlja in analizira izvrševanje teb planov, ¿hira in obdeluje podatke o njihovem .zvrše vanju.
Dne I7 5. jq ukimen Strokovni svet Izvršnega sveta za vodno gospodarstvi).1
Dne Lb 6. sc Muzej ljudske revoluci je ■,ci izloči iz Instituta /a zgodovino dela vskec» pihanja m deluje naprej kol s-imoMojen muzej.
Dne 3. 7 jc hilo določeno, da juift Izvršni svet naslednje odbore:l4tt Koordinacijski odbor, Odhar za notranjo politiko, • OJhor za .splosna gospodarska vprašanja,
Odh')r za družbeni plan, ■ Odhor za splošna in upravna vprašanja, Odbor za narodno obrambo. Dne l6. 8. jc sprejci Pravilnik n registraciji kulturnih spomenikov.141
Dne 26. 7, sc Zavod LRS za tehnično pomoč preimenuje v Zavod LRS za mednarodno tehnično sodelovanje.14
134	L'r.l. LR.S. I J/K9'fi2.
135	UWI.'Sj UKhhl.
|16 Url.LRS. l4,*HK/f.2.
' Url. LRS, 21/l2W(i2.
nSUr.l. '.RS. l6W/fi2.
1 ly Url. LRS, 29/I09M2.
,40Ur.l. LRS, 23/I5S/62.
141 U'.l. LRS. 2WDX/62
l42U.-.l. ^S. 2WI9l/ft2.
Na podlagi Zakona o amnestiji jc nila 26. 7. ustanovljena Komisija za .sprejem izseljencev -pnvutnikov.i4i
Odlok o razglasitvi Zakona o /veilbi ustave Socialistični, republike Sloveni je144 z. dne ¡1 4. PJfi3 jc doloe il, da sc ohstoječi državni Mckrcta-nati, sekretariati Izvršnega sveta in sekretariati republiških svetov z dnem uveljavitve tega zakona preosnujejo v repuhliške sekretariate.
licplihliski sveli sc odpravijo z dnevom kon sliiairanja nove Skupščine; ko prenehajo repnb-l.ški sveti, prevzamejo njihove upravne naloge ustrezni republic sekretariati.
ZUSAMMl.N FASSUNG
Dtl Rlil'UHUK VUliWAl TIJNGSORGANIL DI:R VOUiSKlil'IJHI.IK SLOWIiNHiN 1945.1963
IJcr /icilabschiiiil 1'J45'19ii3 gliedert sich in zwei Perioden: ilic erste itaiicrl von 1945 his 1933 nnil wiril als I'cp'kJc des adinimslraliveii Sn/ialismiis bc/ciclincl. ilic /.weilOl von 1953 bis I9fi3 wird Periode ucr i-'j/.ialistischen pinnhriflic geninnl.
I:iir den gan/cn bcliaiidcllcn Zcilrainti isi eine gnAc Inslabiliiiii in iter Kniiiiiiiiiläl der Iintwickliing ilrr Re pnliiiK i/crwalliiiigsiirganc charaktcrisjscli. nbwuhl c<, s:ch um eine t'criodc vi)n /icinlieli grolicr poliiisclier .Slabilitäl Ii aiiddlc.
Umhüllung vmi Regierungen nnil Vnll/iiiisriilcn. VCr iinilrrini^ hinsichtlich ilcr Knmpcicn/ einzelner Ministerien nnil Sekretariate, Anriicliiing bc.slchcndcr lind Gründling neuer Hcliiirden Munden in ilicscm Zcilahsehnilt auf ilcr Yagcsnriliitmg.
SUMMARY
Tllll ADMINISTKATIONAL Al'TIIOKITIGS IN Till I'l-OI'U: S KliPUHUC Ot: SLOVfNIA IN THIi 1'ILRIOD 1945' I9C-3
The period hcivvccu 1945 and I9(i3 can he divided inln Iwn pen'r-ds. Hit firsi from 1945 In 1953 is called llie period <if administrative sneiulism, and ihc sccond from 1953 to MJfi3 is callcd ihc period nf si>cialisi democracy.
The entire period is characterised by a grcai insiahilily in Ilic ciinlimiily of 111c dcvc'opmcnl (if the republics' administrative agencies, although al llie same lime wc can chscrvc a considcrantc poll ftl stability.
Hie pcr'ixJ is characterised by numerous rcorcani.sal ions of governments and cxcciilivc councils, changes ir Ihc jiirisdicliins of ccrtain ministries and .secretarial s. the abr lishmcnl of several pnvcrnmcnl Kxlics and '.he establish menl of nev fines.
1,11 Url. t.HS. 26/Iv 1/62.
144 IJr.l. Lift, ittiimj.