vicroit riM§V TEST THREEDEE FEBRUAR 2002 LETNIK XXXX CENA 350 SIT N O MOZAIK IZ KERAM IČN iff KOŠČIC He))e A u ‘°» r Sc^°%otoren Z STALNO NA ZALOGI VEČ KOT2000 IZDELKOV VODILNIH SVETOVNIH PROIZVAJALCEV Eraupner ■ -'SJT' St®; ! I TRGOVINA MIBO Stara cesta 10, Logatec Odprta: pon.—pet-10-12 h in 16-19 h sob. 9-13 h e-pošta: trgovina@mibomodelLsi URL: http://www.miboniodelLsi tel.: 01/750 90 60 faks: 01/756 42 84 C2ECH HBP UBLIC I I 1» KAZALO Revija za tehniško ustvarjalnost mladih FEBRUAR 2002, LETNIK XXXX, CENA 350 SIT, POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠTI 1102 Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Za založbo: mag. Ladislav Jalševac telefon: 01/479 02 12 e-pošta: jalsevac@tehniska-zalozba.si Naslov uredništva: Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, telefon: 01/479 02 20, faks: 01/479 02 30, e-pošta: cuden@tehniska-zalozba.si internet: http://www.tehniska-zalozba.si Naročniški oddelek: telefon: 01/479 02 24, faks: 01/479 02 30, e-pošta: tzs-lj@siol.net Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslovu uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 350 SIT, naročnina za polletje pa 1750 SIT. Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet Ljubljana: 50101-601-280532 Celoletna naročnina za tujino znaša 6600 SIT (40 EUR). Devizni račun pri Novi ljubljanski banki, Ljubljana d. d., Trg Republike 1, 1000 Ljubljana: 900-27620-3250/6 Glavni urednik revije: Jože Čuden Lektoriranje: Ludvik Kaluža Računalniški prelom in izdelava filmov: Luxuria, d. o. o. Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Tisk: Tiskarna Ljubljana, d. d. Revijo sofinancirata: Ministrstvo za kulturo ter Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Prispevkov, objavljenih v reviji TIM, ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. jana nas ^ ovnla; RV-n/tjpel threedesvboteši najnemirnejšo B^pSš^l^jt^judi v neugodnih N?) zimskiMnazmerah. -- Foto: Janez Nebec KAZALO 186671 2 4 7 8 10 14 26 28 29 30 31 32 34 38 39 40 UMETNOSTNE AKROBACIJE: NOV NAČIN LETENJA Z MODELI LETAL IN HELIKOPTERJEV. RAKETOPLAN VICTOR MERILA ŽELEZNIŠKIH MODELOV . . TIMOV TEST - THREEDEE VEKTRA. MODELI SLOVENSKIH JADRALNIH LETAL (8. DEL) - KB-1 TRIGLAV II TIMOVO IZLOŽBENO OKNO - VOUGHT F4U-5 CORSAIR SD.KFZ. 250/3 GREIF. POLNILNIK CELIC NI-CD / NI-MH (2. DEL) NOVO NA TRGU VALENTINOVO SRCE ŠČURKOV SKEDENJ MOZAIK IZ KERAMIČNIH PLOŠČIC MAKETA SVETILNIKA IZ PAPIRJA . . PREPLETENE ČESTITKE OKRAŠENE KOŠARICE . . UGANKARSKI KOTIČEK "7117 6 februar 2002 1 REPORTAŽA Umetnostne akrobacije: nov način letenja z modeli letal in helikopterjev GUY REVEL Modelarska tekmovanja imajo nekaj za¬ nimivih značilnosti: s časom postajajo vse daljša, njihova organizacija je vse bolj zaple¬ tena in dražja, namenjena pa so le tekmoval¬ cem, ne da bi ob tem kdor koli pomislil, kako jih narediti zanimiva za obiskovalce. In ker prav obiskovalci neposredno z vstopni¬ no ali posredno s sredstvi sponzorjev (zno¬ traj ali zunaj modelarske industrije) za rekla¬ me zagotavljajo dobiček (ali vsaj zmanjšajo izgubo), postajajo organizatorji tekmovanj vse bolj ogrožena vrsta. Ko me je CIAM FAI imenovala za medij¬ skega svetovalca, je bila ena od mojih dolž¬ nosti zagotoviti privlačnost tako za medije kot tudi za obiskovalce za vsako od tekmo¬ valnih kategorij na Svetovnih letalskih igrah. Ker je FAI že sklenila dogovor z nekaterimi športnimi TV programi, je bilo zagotavljanje zanimanja za všečno in televiziji primerno pokritje dogodka bistveno. Zgledovanje po že preizkušenem Hitro je bilo jasno, da je nobena od ob¬ stoječih modelarskih kategorij ne bo odne¬ sla brez sprememb, in to ne majhnih. Ven¬ dar pa takšno popravljanje obstoječih pra¬ vil navadno doseže prav nasprotni učinek: »poenostavljena« pravila postanejo zaple¬ tena do neprepoznavnosti. V kratkem ča¬ su, ki je bil na razpolago, je bilo tako najla¬ že in najhitreje postaviti povsem nova pra¬ vila, ki so temeljila na že obstoječih, upo¬ rabljenih na zasebno oragniziranih tekmo¬ vanjih. Med prireditvami, po katerih smo se zgledovali, so bile Top Gun, vsakoletno tek¬ movanje na Floridi, ter TOC (Tournament of Champions) v Las Vegasu v ZDA, IAM (Inter¬ national Air Meet) v Odžimi na Japonskem, kot tudi nekatere druge uspešne zasebne prireditve iz različnih držav. Vsa ta tekmova¬ nja v zasebni organizaciji stremijo k dobič¬ ku, nabranem tako od gledalcev kot tudi od sponzorjev, in v njihovo privlačnost je seve¬ da vloženega dosti truda. Čez čas se je tudi Quique Somenzini, zmagovalec prvega mednarodnega tekmovanja v umetnostnih akrobacijah, lani v Romilyju v Franciji Nova tekmovanja za novo tisočletje Pričakovali smo, da bodo nova tek¬ movalna pravila na¬ red za lanske Sve¬ tovne letalske igre v Nastop pred tisočglavo množico je izziv za marsikaterega RV-pilota. Tekmovalci z letalskimi modeli na tekmovanju IAM v Odžimi na Japonskem pokazalo, da so med samimi tekmovalci viso¬ ko cenjena do te mere, da je finančna nagra¬ da drugotnega pomena v primerjavi s pre¬ stižnim naslovom zmagovalca na takšnem tekmovanju. Priboriti si pokal pred nekaj so¬ tekmovalci je vsekakor prijetno, vendar pa vzklikanje tisočglave množice po koncu od¬ ločilnega poleta ponuja tekmovalcu zado¬ voljstvo, kakršnega nikakor ni mogoče pre¬ zreti. Z novimi tekmovalnimi pravili so se kar dve leti trudili nekateri priznani tekmovalci (Chris Paysant-Le Roux, Curtis Youngblood, Quique Somenzini, Chip Hyde in Ruediger Feil, če omenimo le nekatere) in izvedenci za medije, da bi ustvarili ravnotežje med že¬ ljami gledalcev in potrebami TV postaj ter zahtevami modelar¬ jev. Prav tako naj bi nova oblika tekmo¬ vanj privabila tudi nove tekmovalce, ki jih prireditve FAI prej niso zanimale. V tem času na¬ stajajo tri ali štiri nove tekmovalne kategorije, katerih končna oblika bo kmalu znana, ena od novih kategorij - umetnostne akroba¬ cije - pa že obstaja. Španiji. Ta panoga je odpadla, vendar vzroki za to niso povezani z novimi pravili in torej ne sodijo v naš članek. Pomemben dejavnik ob začetku dela je bila časovna omejitev ene¬ ga leta, v katerem morajo biti nova pravila pripravljena, kar je terjalo hitre odločitve. Potem ko je pododbor kategorije F3D nas¬ protoval prvemu predlogu za potek novih tekmovanj, je na podlagi izkušenj, večinoma s prireditev IAM in World Grand Prix of Aviation, iz že obstoječih kategorij zrasla nova. Pravila s teh tekmovanj kot osnova za delo so prihranila mnogo časa, dobro medij- 2 februar 2002 TZ.vZ 6 REPORTAŽA Akrobatsko letenje z modelom helikopterja vrhunskega RV-pilota Curtisa Youngblooda sko pokrivanje teh dogodkov pa je dokazo¬ valo njihovo uspešnost. Hkrati nastajajoča kategorija ni posegala v nobeno od že obsto¬ ječih kategorij FAI, kar je pomenilo prilož¬ nost za razvoj novega brez škode za že ob¬ stoječe. Kljub temu pa je bilo treba prilago¬ diti pravila, namenjena kategoriji z desetimi udeleženci, tako da bodo primerna tudi za sto in več tekmovalcev. To je bila glavna na¬ loga skupine. Tekmovanje IAM To tekmovanje traja navadno dva dni. Pr¬ vega dne potekata dva kroga kvalifikacij med desetimi piloti in pet najboljših napre¬ duje v finale, ki se odvija prav tako v dveh krogih naslednjega dne hkrati z Aeronautic Pageantom, največjim prikazom letečih mo¬ delov na svetu. V vsakem od dveh krogov se tekmovalec izkaže z dvema letoma, z enim obveznim in drugim v prostem slogu, v obeh primerih pa ob spremljavi glasbe. Zanimivost: obvezen ni program letenja, temveč glasba! Prikaz traja štiri minute, kar je približno enako kot na prireditvi TOC in različnih tekmovanjih F3A-X ter IMAC, kot tudi na drugih športnih tekmovanjih ob glasbeni spremljavi (umet¬ nostno drsanje, sinhrono plavanje, umet¬ nostna gimnastika itd ). Tekmovanje, katerega pokrovitelj je naj¬ večja japonska modelarska revija, je zelo pri¬ ljubljeno že od sa¬ mega začetka. IAM je obrnil pozornost na 3D-letenje, ki v deželi, kjer je bila glavna pozornost posvečena letenju z modeli F3A in F3C, do tedaj ni bilo raz¬ širjeno. Za to gre pri helikopterjih zaslu¬ ga Curtisu Young- bloodu in pri letal¬ skih modelih Chrisu Paysant-Le Rouxu. V času uvajanja teh sprememb (skoraj pred desetimi leti) je bilo očitno, da tekmovanja FAI niso priljubljena med mladimi piloti in da se je bolj modro postaviti na čelo nove us¬ meritve, kot pa capljati za njo. Dejstva so takšna razmišljanja potrjevala. Danes je ob pogledu na industrijo, namenje¬ no 3D-letenju ali letenju za zabavo, mogoče mirno reči, da so ti modeli, čeprav ne sodijo v nobeno od tekmovalnih kategorij, resnič¬ no v vrhu. Kategorijo zanje je bilo treba še poiskati. Tekmovanje v umetnostnem akrobatskem letenju Nova kategorija z nekaterimi značilnost¬ mi F3A-X in IMAC je tako nastala iz tekmova¬ nja IAM, treba pa jo je bilo prilagoditi več tekmovalcem iz večjega števila držav. Do izraza je prišla velikost modela; kakšno po¬ sebno povečevanje modela pa bi zmanjšalo število sodelujočih držav na peščico. Veliko potencialnih tekmovalnih modelov za novo kategorijo je na trgu že dostopnih: npr. heli¬ kopter hirobo freya, namenjen predvsem le¬ tenju 3D+, ali letalo ZN-line majestic, s kate¬ rim je Chris Paysant-Le Roux že zmagal na IAM (oba modela sta zelo priljubljena). Nova kategorija bo seveda pritegnila več tekmo¬ valcev, če bo na trgu že dostopen ustrezen model zanjo. Predtekmovalni leti so bili privzeti iz akro¬ batskih tekmovanj pravih letal, kjer z njimi preverijo sposobnosti tekmovalcev in določi¬ Skupinskiposnetek najboljših z RV-modeli helikopterjev na tekmovanju IAM v Odžimi jo štartno listo. To je tudi glavni vzrok za uvaja¬ nje takšnih letov na tekmovanja v umetnost¬ nem akrobatskem letenju, prav tako to pripo¬ more k raznolikosti dogajanja in spodbuja za¬ nimanje gledalcev, hkrati pa je tudi pripravna vaja za novince na tekmovanju, ki morda še niso povsem domislili svojega nastopa. Po do¬ sedanjih izkušnjah kratek dveminutni polet ob ustrezni glasbi pomeni zadostni izziv za tekmovalce in privlačno medigro za gledalce ter popolnoma zadostuje za določanje štartne liste pravega tekmovanja. Prvi krog z obveznim in prostim glasbe¬ nim programom je v celoti prepisan z japon¬ skega tekmovanja IAM. Obvezna glasba po¬ skrbi za dobro primerjavo med letenjem po¬ sameznih tekmovalcev, prosti program pa spodbuja izvirnost. Razpon prikazanega je širok in sega od mirnega letenja, skoraj kot pri F3A, do najbolj divjih 3D-akrobacij. Pazi¬ ti je treba le, da se letenje sklada z glasbo. Finalni krog s štiriminutnim programom in manjšim številom tekmovalcev je na vrsti zadnji dan po točno določenem urniku, kar je primerno za gledalce, omogoča pa tudi TV prenose. Kot osnova za sojenje je bil privzet model s tekmovanja World Grand Prix of Aviation. Poudarek je seveda na točnosti, privlačnosti in skladnosti letenja s spremlje¬ valno glasbo. Proti letu 2005 Tako je nastala nova kategorija radijsko vodenih letalskih modelov. Edinstvena zanjo so pravila, ki so popolnoma enaka za obe podkategoriji (letala in helikopterji), tako da lahko tekmovanje poteka izmenično na is¬ tem prostoru. Prvo prihodnje večje tekmo¬ vanje, na katerem bo mogoče preizkusiti novo zasnovo, bodo Svetovne letalske igre 2005, za katere že izbirajo ekipe. Po novih pravilih bi lahko letos kje organizirali že dr¬ žavna prvenstva ali kakšno mednarodno pri¬ reditev, kar je nujno za popularizacijo nove kategorije. Ob znanih že omenjenih RV-pilotih in še mnogih drugih, ki promovirajo novo katego¬ rijo, kakovostna udeležba na tekmovanjih ni vprašljiva. Vendar pa bodo glavnina katego¬ rije tisti piloti, ki jih tradicionalni kategoriji F3A in F3C ne zanimata in bi želeli svojo us¬ tvarjalnost preizkusiti s čim novim. Da kar dvema tretjinama navdušencev za akrobat¬ sko letenje ni do starih tekmovanj FAI, bi se pa pomerili v novi kategoriji, je pokazala tudi anketa na spletnih straneh. Kot priprava na takšne dogodke je tradi¬ cionalno letenje za vajo še vedno ključno, vendar z novim pomembnim elementom osebne domiselnosti. V načrtovanju nastopa bo pomagala tudi računalniška letalska si¬ mulacija; najprej nekaj skic, nato letenje na osebnem računalniku in usklajevanje akro¬ bacij z glasbo, ter nato sestavljanje vseh akrobatskih elementov in njihovo povezova¬ nje z bolj običajnimi letalnimi vložki. Šele nato bi s pravim letenjem lahko potrdili us¬ pešnost nove stvaritve. Kako naprej Nova kategorija, popolnoma različna od vseh dosedanjih, torej že obstaja. K sodelova¬ nju je zdaj treba pritegniti čim več novih tek¬ movalcev, izšolati sodnike ter spremljati pri¬ prave in nastope drugje. Kogar ta panoga zani¬ ma in ima dostop do interneta, si lahko prek www.yahoogroups.com/group/Artistic-Aero- batics dopisuje s številnimi znanimi RV-piloti iz več kot 30 držav sveta. Kako izbrati in na ra¬ čunalniku sestaviti ustrezno glasbo za takšno priložnost, pa morda kdaj drugič. TTEI 6 februar 2002 3 PRILOGA Raketoplan victor JOŽE ČUDEN Foto: Nina Čuden Slika 1. Raketoplan victor je primeren za tekmovanja v podkategorijah A (do 2,5 Ns) in B (2,51 do 5 Ns), lahko pa ga spuščamo zgolj za zabavo. Ker je zimski čas kot nalašč za gradnjo novih modelov, mnogi že pridno modelarijo in se pripravljajo na novo sezono modelar¬ skih tekmovanj. Učenci, člani modelarskih klubov in krožkov nestrpno pričakujejo sre¬ čanja mladih tehnikov, na katerih bodo lah¬ ko pokazali vse svoje znanje in spretnosti. Za vidnejšo uvrstitev na tekmovanju bo tre¬ ba pokazati več kot drugi tekmovalci, zato se je marsikdo na podlagi temeljitih analiz že odločil za določene popravke in izboljšave svojega modela ali pa za povsem nov, tehnič¬ no in tehnološko bolj izpopolnjen model. Tokrat predstavljamo raketoplan, svojski raketni model, ki sicer bolj spominja na leta¬ lo kot na raketo. Ker gre za tekmovalni mo¬ del, se z njim lahko udeležimo tudi kakega tekmovanja. Raketoplani (kategorija S4) so atraktivna panoga, s katero se ukvarja veliko raketnih modelarjev. Tistim, ki nameravajo z raketoplani nasto¬ piti na srečanjih mladih tehnikov, je namenjen naslednji prispevek z opisom izdelave modela raketoplana victor podkategorije S4A (motorji totalnega impulza do 2,51 Ns), model pa je primeren tudi za let z motorjem totalnega im¬ pulza 5 Ns v podkategoriji S4B (slika 1). Mor¬ da bo članek spodbudil še koga drugega, da se bo lotil gradnje tovrstnega modela. Izdelava modela Izbor materiala Osnovni material za izdelavo je v pretež¬ ni meri balza, ki zaradi svojih izrednih fizi¬ kalnih lastnosti, nizke gostote ter hkrati veli¬ ke trdnosti povsem ustreza zahtevam. Za kri¬ lo izberemo lahko, a čvrsto balzo, medtem ko za trup potrebujemo tršo, vendar ne pre¬ težko. Podobno kot za krilo velja za oba sta¬ bilizatorja, vertikalnega in horizontalnega. Balza naj bo lahka, vendar dovolj žilava, saj mora biti furnir za stabilizatorje debel le 1,5 mm. Za izdelavo glave lahko uporabimo tršo balzo, sambo ali lipo, saj je treba model na prednjem delu običajno nekoliko obtežiti. Kot obtežilo je primeren plastelin, lahko vzamemo tudi svinčene šibre, ki pa morajo biti trdno prilepljene na model. Vodila so običajno iz tanke aluminijaste pločevine (0,3 mm), tanke jeklene žice ali pa iz papir¬ natih cevčic. Za zaščito krila pred izpuhom iz motorja uporabimo aluminijasto folijo za gospodinjstvo. Krilo Na primeren kos 5 mm debele lahke bal¬ ze narišemo obris krila (slika 2) in ga izreže¬ mo s pomočjo modelarskega noža ali skalpe¬ la. Krilo zbrusimo v obliki profila, kot je pri¬ kazan v načrtu. Pomagamo si z modelarskim obličem na britvice, s katerim najprej grobo oblikujemo profil krila (slika 3), nato ga na¬ tančno obrusimo, najprej z grobim (180) in nato še s finim vodnobrusilnim papirjem zr- natosti 360-400. Obrušeno krilo razrežemo na pol in od centroplana (1) ločimo še ušesi (2). Robove, ki so nastali z razrezom, pošev¬ no pobrusimo, da so lomi na krilu pod koti, ki so razvidni z načrta. Dele krila lepimo z belim lepilom za les ali s posebnim lepilom za modelarstvo (UHU-hart). Podstavljene z ustrezno velikimi podložnimi ploščicami, ki zagotavljajo pravilen dvojni V-lom krila, se¬ stavimo na šablonski deski in jih na podlago pritrdimo z bucikami (slika 4) dokler lepilo ni popolnoma suho. Nato bucike odstra¬ nimo, obrusimo neravnine ter površino obdelamo z zmesjo smukca za osebno nego in brezbarvnega nitrolaka oziroma s t. i. modelarskim kitom, da zapolnimo vse pore v balzi. Stabilizatorja Oba stabilizatorja, horizontalni (3) in vertikalni (4), izrežemo iz 1,5 mm debelega balzovega furnirja, simetrično profiliramo ter nekajkrat prelakiramo z razredčenim modelarskim kitom. Na vertikalnem stabili- Slika 2. Krilo z vsemi sestavnimi deli prerišemo na kos izbrane meh¬ ke balze debeline 5 mm in ga izrežemo z modelarskim nožem. Slika 3■ Krilo grobo profiliramo z modelarskim obličem na britvice, nato ga natančno pobrusimo najprej s srednje grobim in nato še s fi¬ nim vodnobrusilnim papirjem. 4 februar 2002 6 PRILOGA Slika 4. Na šablonski deski sestavimo in zlepimo dele krila, jih podložimo z ustrezno visokimi ploščicami iz lesa ali stirodura, da zagotovimo pravilen dvojni V-lom in pritrdimo z bucikami. zatorju zarežemo 10 mm od izhodnega roba vzporedni rez ter ta del zalomimo za kak mi¬ limeter v levo in zalepimo, da napravimo kr- milce (slika 5), ali pa pri montaži modela ce¬ lotni vertikalni stabilizator prilepimo neko¬ liko iz smeri leta. Trup Vse tri dele, trup in ojačitev (5) ter bal¬ dahin (6), izrežemo vsakega posebej iz trše balze, debeline 5 mm, pri čemer pazimo na smer letnic. Dele pobrusimo, da se tesno pri¬ legajo drug drugemu, in zlepimo. Med suše¬ njem naj bodo deli z bucikami pritrjeni na trdno oporo, npr. šablonsko desko. Ko je le¬ pilo popolnoma suho, trup obrusimo na zah¬ tevano obliko in prekitamo z modelarskim kitom. Mesta, kjer bodo prilepljeni drugi se¬ stavni deli, pobrusimo, oziroma pustimo po¬ vršinsko neobdelana. Slika 6. Cev nosilca motorja iz šeleshamerja z vlepljeno balzovo glavo Slika 5. Krmilce na vertikalnem stabiliza¬ torju zarežemo z modelarskim nožem, za¬ maknemo rahlo v levo in v tem položaju zalepimo. Nosilec motorja Tvorita ga cev (7) in glava (8), ki je na sprednji strani vlepljena vanjo. Cev nosilca izdelamo iz papirja na enak način, kot izde¬ lujemo trupe za druge modelarske rakete, s to razliko, da mora biti število slojev papirja nekoliko večje kot sicer. Če vzamemo risalni papir (šeleshamer), zadoščata že dva ovoja, ki ju lepimo med seboj s kontaktnim neo- prenskim lepilom. Pri znanem postopku z rjavim lepilnim trakom z vodotopnim lepi¬ lom je treba naviti vsaj štiri sloje, da je cev dovolj odporna, saj bo morala prestati kar nekaj izmetavanj motorja. Glavo napravimo s pomočjo manjše lesne stružnice, npr. Black & Decker ali Mantua model. V dovolj velik kos balze ali sambe pri¬ vijemo močnejši lesni vijak, ki mu odrežemo glavo, da lahko obdelovanec vpnemo v glavo vrtalnika. Pri struženju pazimo, da oba pre¬ mera glave ustrezata zunanjemu in notranje¬ mu premeru cevi. Glavo z belim lepilom trd¬ no vlepimo v cev (slika 6), zbrusimo in preki¬ tamo spoj ter celotni nosilec motorja oz. kon¬ tejner večkrat prelakiramo z redkim mode¬ larskim kitom, posebej še glavo. Za tiste, ki jim je bliže tehnika laminira- nja, predlagam izdelavo enodelnega nosilca motorja (7 a) iz steklene tkanine 30-40 g/m¬ in epoksidne smole (slika 7). V ta namen po¬ trebujemo kalup ustreznih dimenzij, izstru- žen iz aluminija, v skrajnem primeru lahko tudi iz tršega lesa (npr. bukovine). Površino kalupa premažemo z ločilnim voskom For¬ mula Five in navijemo nosilec v treh slojih. Če želimo že obarvan nosilec, dodamo smoli do 10 % epoksidnega pigmenta v želeni bar¬ vi. Pomagamo si lahko tudi s polnilom za flo¬ mastre. Izgotovljen nosilec gladko obrusi¬ mo, spoliramo, odrežemo na predvideno dolžino in snamemo s kalupa. Sestavljanje modela Na trupu zarežemo in zbrusimo utore na mestih, kamor bomo prilepili druge sestav¬ ne dele. Utor na baldahinu (6) zbrusimo v obliki žleba. Krilo (1 in 2) je spredaj dvignje¬ no za 1°, zato nekoliko bolj pobrusimo tisti del trupa, kamor nalega zadnji rob krila. Ho¬ rizontalni stabilizator (3) postavimo povsem vzporedno s spodnjim robom trupa. Lepimo lahko z belim lepilom, če so stične ploskve lakirane, pa z modelarskim lepilom (UHU- hart). Izredno močne spoje dobimo, če lepi¬ mo z epoksidnim lepilom. Ker se običajno strjuje okoli 12 ur, morajo biti vsi deli mode¬ la ves čas pritrjeni na šablonski deski (upo¬ rabimo lahko tudi 5-minutno epoksidno le¬ pilo). Vodili (9) zvijemo iz tanke aluminija¬ ste pločevine na paličici s premerom 5 ali 6 mm, odvisno od premera paličaste rampe, s katere nameravamo izstreljevati model. Eno vodilo prilepimo tik pod prednji rob krila, drugo nad horizontalnim stabilizatorjem ali pa eno ob strani na baldahin, drugo pa sko¬ raj na sredino centroplana kot pri modelu na sliki 8. Lepimo z modelarskim ali z epok¬ sidnim lepilom. Srednji del centroplana, ki je najbliže motorju, zaščitimo pred curkom iztekajočih plinov z aluminijasto folijo za gospodinjstvo Slika 7. Nosilci motorja iz epoksidnega laminata v različnih barv¬ nih odtenkih Slika 8. Ena od možnih namestitev vodil na model raketoplana TI3T 6 februar 2002 5 PRILOGA Slika 9. Na motor s selotejpom prilepimo zaviralni trak iz tankepla- Slika 9. Pred startom trak ovijemo okoli motorja in motor vstavimo stične folije velikosti najmanj 25 x 300 mm, s katerim po končanem v nosilec le toliko tesno, da ne izpade, ko ga postavimo navpično na delovanju prazno ohišje varno pristane. lansirno rampo. (10), ki jo prilepimo na površino z nitroraz- redčilom razredčenim neoprenskim lepilom (UHU greenit). Težišče modela nastavimo na grobo, in sicer tako, da se nahaja na polovici globine krila, s tem da dodamo balast v glavo ali še bolje na sprednji del baldahina. Determalizator leta V vetrovnem vremenu ali močnejši ter¬ miki nam utegne raketoplan odleteti tako daleč, da ga bomo le stežka vrnili, ali sploh ne. Zato si pomagamo z determalizatorjem leta - mehanizmom za prisilno spuščanje modela. Uporabljamo različne vrste deter- proti tlom. V ta namen uporabimo počasi gorečo vžigalno vrvico, ki sprosti prosto na¬ stavljivo utež na sprednjem delu modela, da zaniha nazaj in poruši njegovo težišče. To¬ vrstni determalizator sestavljajo svinčena utež (II), navezava iz tanke žice, elastike in močnejšega sukanca (12), katerega konec je Slika 11. Položaj utežnega determalizatorja na modelu raketoplana Slika 12. Z dolžino vžigalne vrvice določimo čas do vklopa determalizatorja. Preizkušanje modela Model preizkusimo ali kot pravimo »regli- ramo« na položni vzpetini, kjer ga najprej spuščamo iz roke. Z dodajanjem ali odvzema¬ njem balasta na sprednjem delu tru¬ pa moramo doseči, da se model med jadranjem blago spušča proti zemlji. S pomočjo krmilca vplivamo na smer leta. Model naj kroži rahlo v levo, v krogih s premerom kakih 30 m. Izhodni rob desnega ušesa upog¬ nemo nekoliko navzgor, da je mo¬ del v zavoju bočno stabilnejši. Za lansiranje uporabimo mini motor A4-3 premera 11,5 mm. Pri¬ poročljiva dolžina rampe znaša od 1000 do 1500 mm. Še boljši je vili- časti lanser (slika 13), ki se uporab¬ lja za izstreljevanje raketoplanov klasične konstrukcije, kakršen je tudi victor. V tem primeru na mo¬ delu niso potrebna vodila. Opozo¬ rim naj, da mora na tekmovanju prazen motor obvezno pristajati s trakom, dimenzij najmanj 25 x 300 mm (sliki 9 in 10). Kot oporo elek¬ tričnemu vžigalniku uporabimo dodatno kovinsko paličico, ki jo povsem ob rampi zapičimo v tla in nanjo tik pod šobo motorja pritrdi¬ mo vžigalnik. malizatorjev; eden najpreprostejših in tudi dokaj zanesljiv je t. i. utežni determaliza¬ tor (slika 11), pri katerem s spremembo težišča prisilimo model, da se med močnim zaganjanjem (»pumpanjem«) naglo spusti na zadnjem delu trupa prilepljen ob hori¬ zontalni stabilizator ter tanka elastika za pri¬ trditev uteži in počasi goreča vžigalna vrvi¬ ca. Za slednjo uporabimo debelejši stenj, oziroma okroglo bombažno vrv debeline 4-5 mm, ki jo prej namočimo v nasi¬ čeno raztopino hipermangana, na¬ tančneje kalijevega permanganata (KMnO,) ter dobro posušimo. Čas do vklopa determalizatorja določimo z njeno dolžino. Pred uporabo odre¬ žemo košček stenja, ga prižgemo, da začne tleti in izmerimo čas tlenja. Običajno se ta čas giblje okoli 1 cm/ min. Vžigalno vrvico ustrezne dolži¬ ne pritrdimo na model s tanko elasti¬ ko, ki jo nekajkrat ovijemo okoli ute¬ ži in trupa modela na točno določe¬ nem mestu med krilom in baldahi¬ nom (utež mora biti v položaju za stabilni let modela), ki ga dodatno oblepimo in zaščitimo s tanko alumi¬ nijasto folijo (slika 12). Vrvico, prire¬ jeno za maksimalni čas leta v tekmo¬ valnem turnusu ali krajšo, če gre zgolj za trenažni let, prižgemo tik pred Startom, ko je model že na lan- sirni rampi. Po določenem času vrvi¬ ca dogori do elastike in jo prežge, elastika na navezavi pa povleče utež nazaj. Nestabilni model začne naglo izgubljati višino in pristane v še do¬ segljivi oddaljenosti od vzletišča. Slika 13 . Če za izstrelitev uporabimo viličasti lanser, model ne potrebuje vodil. 6 februar 2002 TTKC 6 Merila železniških modelov ZVONE IVANČIČ V svetu malih železnic je pestra izbira različnih meril modelov in tirnih širin. Vsem je najbolj znan sistem HO, obstajajo pa tudi večji in dva manjša sistema. V ta¬ beli so prikazani pomembnejši podatki, s pomočjo katerih se laže odločimo za si¬ stem, ki bi nam najbolj ustrezal. V grobem delimo modelne železnice na vrtne in sobne. Vsaka ima svoje zahte¬ ve in svoje čare, zato je odločitev dokaj težka. Ljubitelji »žive pare« gradijo predvsem proge in vozila s tirno širino 184 mm. Te lokomotive so dovolj močne za vleko vla¬ ka z več vagoni in potniki. Zaradi dokaj ši¬ rokih vagonov je vožnja udobna, pred¬ vsem pa varna, saj imajo potniki noge na tleh vagona. Izdelava lokomotiv, pred¬ vsem parnih, zahteva precej znanja in strojne obdelave, kar večini ljubiteljev ni dosegljivo. Modeli zahtevajo precej pro¬ stora, saj je najmanjši predvideni radij za dvoosne lokomotive okrog 8 m. Za uprav¬ ljanje vrtnih parnih lokomotiv moramo imeti izpit za par¬ ne kotle, saj so tla¬ ki v kotlu skoraj enaki kot pri pra¬ vih lokomotivah. Trenutno je v Slo¬ veniji sedem loko¬ motiv na živo paro, katerih lastniki se bolj ali manj družijo v »Klubu ljubiteljev železnic«. Tirna širina 127 mm združuje ljubite¬ lje železnic nekoliko manjših modelov. Prednost teh je v manjši velikosti, teži in lažjem transportu, sicer pa imajo enake zahteve kot večji modeli. V zadnjem času narašča zanimanje za modelno železnico tirne širine 63,5 mm ter 45 mm. Modeli s pogonom na elektri¬ ko ali na paro so dokaj majhni, primerni pa so tudi za samogradnjo. Se posebno za¬ nimive so proge, ki potekajo po vrtovih med cvetjem, 45-milimetrske pa so običaj¬ no postavljene na posebnih nosilcih v vi¬ šini pasu. Model prve slovenske ozkotirne lokomotive na živo paro, tirna širi¬ na 184 mm (last Z. Ivančiča) NAROČILNICA ZA KATALOG HO ROCO 2002 Pošljite mi kom.katalogov ROCO 2002 po ceni 1990.- SIT + poštnina. Kupnino bom poravnal po povzetju. IME IN PRIIMEK NASLOV POŠTNA ŠT. IN POŠTA TELEFON PODPIS Trgovina: Hobby & ]qr& Tel.:(02)2519217 Naročilnico pošljite na naslov: PRIMOTEHNA d.o.o. Partizanska 3-5 2000 Maribor busch VOLLMER •r 6 februar 2002 7 Timov test Threedee MILAN JOVIČIČ To je polnoakrobatski elektromo¬ torni model, ki v rokah dobrega RV-pi- lota zaživi v vsem sijaju. Majhen, robu¬ sten in lahek model je manevrsko izred¬ no sposoben ter v vsakem trenutku pri¬ pravljen reagirati na ukaz RV-naprave. Komplet V kompletu so natančno izdelane ter s folijo oracover prekrite komponente (krilo, trup, smerni in višinski rep), pod¬ vozje s kolesi, vzvodi ter povezave krmil in nekaj izrezanih koščkov lahke vezane plošče, ki jih rabimo za ojačitve ter mon¬ tažo posameznih komponent. Komplet vsebuje še reduktor 1,85 : 1 in natančno navodilo za sestavo kompleta. Sestavljanje modela je komaj vredno omembe, kajti vse komponente so izgo¬ tovljene in se natančno prilegajo. Pri repnem delu je na nekaj mestih treba odstraniti folijo, kar naredimo s skalpe¬ lom ali modelarskim nožem, nakar z dvokomponentnim epoksidnim lepi¬ lom prilepimo rep. Vse skupaj je nareje¬ no tako, da nam celo na kote ni treba preveč paziti, kajti ko vse sede na svoje mesto, so tudi ti že nastavljeni. Prilože¬ na bovdna povsem ustrezata, saj se ser- vomehanizmi dokončno pritrdijo šele, ko so krmilne površine postavljene v nevtralni položaj. Krilca pritrdimo h krilu z lepilnim trakom za šarnirje. Po načrtu s skalpe¬ lom izrežemo odprtini za servomehaniz- me. Sam sem s spodnje strani pod balzo vlepil nekaj kosov vezane plošče, kajti vi¬ jačenje servomehanizmov v balzo se mi zdi nezanesljivo. Za kompletiranje celot¬ nega modela sem porabil štiri ure. Letenje Odklone sem nastavil, kot zahteva navodilo. V reduktor sem vtaknil 6-V Pogled s »pilotovega sedeža < elektromotorček, za nosilec podvozja pa samolepilnega ježka (trak velcro), ki drži paket osmih »minjonk« Sanyo 1000 mAh. Uporabo krmilnika je tre¬ ba dobro pretehtati, kajti štirje mikro- servomehanizmi marsikaterega izmu¬ čijo. Sam sem uporabil Scorpiov S8018, ki je v vseh pogledih kos nalo¬ gi. Prvi polet sem začel z metom iz roke, ker sem bil sicer neupravičeno v dvomih glede poleta s tal. Kasneje se je namreč izkazalo, da vzlet s poho¬ jene trave sploh ni problematičen. Nad letom sem bil prav prijetno pre¬ senečen, saj model izvaja vse osnovne akrobacije v vseh možnih kombinaci¬ jah. Pentljo (luping) izvedemo kar iz ravnega leta, isto velja tudi za tono (rolo). Pri zaporedju tonojev je po¬ pravljanje z višinskim krmilom po¬ trebno šele pri tretjem, prva dva pa iz¬ pelje brez kakršne koli izgube višine. Hrbtni let je enostaven, model ga izva¬ ja z majhnim popravkom višine pri polnem plinu ali brez popravka pri nekaj manjšem plinu. Zaradi dveh ser¬ vomehanizmov v krilih sem lahko krilca uporabil tudi kot zakrilca (fla- pe), kar se je pokazalo kot uporabno tako pri vzletu kot pri pristanku. Pri¬ stanek brez uporabe zakrile prav tako ne povzroča nikakršnih težav, pripo¬ ročam le uporabo motorčka vse do dotika tal, kajti jadranje temu modelu 8 februar 2002 -- 6 MODELARSTVO Odlična okretnost in vodljivost omogočata letanje okoli antene. zaradi majhnega krila s simetričnim profilom ni odlika. Pri 6-V motorčku je bil letalni čas le 5-6 minut, zato sem poskusil še s 7-voltnim. Na moči vleka spremembe ni bilo opaziti, zato pa se je čas letenja podaljšal na 9 mi¬ nut (pri 1000 mAh). Med pisanjem prispevka je zapadel sneg in pritisnil mraz. V teh, za letenje silno neugodnih razmerah, pa je tridi (threedee) postal pravi dragulj za mo¬ delarsko dušo. Vzleta in pristaja kjerko¬ li na zamrznjenem snegu, z uporabo vsaj dveh baterij pa poteši najnemirnej- šo slo po letenju, tudi v modelarsko neugodni zimi. Sklep Tridi (threedee) je čudovit elek¬ tromotorni model, primeren za izku¬ šenejše RV-pilote, ki si želijo akrobat¬ sko naravnan model, takega, ki zahte¬ va nekaj znanja in izkušenj, nudi pa obilico užitkov vsem, ki nimajo veliko časa za obiskovanje modelarskih leta¬ lišč, saj je z njim mogoče leteti na vsa¬ kem travniku. Model z reduktorjem, motorjem in propelerjem dobimo v trgovini Mantua Model v Ljubljani za 19.900 SIT. Letenje na hrbtu ne predstavlja večjih te¬ žav. V kompletu je vse pripravljeno za končno montažo. Parje pripravljen za letalske vragolije. THREEDEE 400 TIET 6 februar 2002 9 PRILOGA Vektra BOŠTJAN PERDAN Električni pogon postaja med letalski¬ mi modelarji vse bolj priljubljen, kar so opazili tudi proizvajalci modelarske opre¬ me, zato tej vrsti pogona posvečajo vse večjo pozornost. Danes imamo na razpo¬ lago zelo majhne in lahke komponente si¬ stema za radijsko vodenje po sprejemlji¬ vih cenah, kar je eden tehtnih razlogov za vse večjo popularnost tovrstnih modelov. Prevladujejo predvsem manjši modeli, ki jih neposredno ali prek reduktorja ženejo motorji tipa 280 in 400. Poleg cenenega pogona jih odlikuje majhna velikost, zato lahko z njimi letimo na manjših improvi¬ ziranih letališčih brez posebne vzletno- pristajalne steze, ki je sicer potrebna za letenje z večjimi modeli. Vektra je model atraktivnega videza s pogonom s potisnim propelerjem, ki ga neposredno žene motor vrste speed 400. Idejo zanj sem dobil na podlagi izkušenj z modelom lupo (Timov načrt 18), pri kate¬ rem sem polomil kar nekaj propelerjev ob ponesrečenih poskusih vzletanja iz roke z nestrimanim modelom. Odločil sem se za obliko, ki onemogoča poškod¬ bo propelerja celo v primeru, ko model po neuspelem vzletu konča v travi s še vedno delujočim motorjem. Hkrati je do¬ stop do pogonske baterije kar se da pre¬ prost, v primeru strmoglavljenja pa jo mo¬ del lahko preprosto »izpljune«. Na proto¬ tipu sem uporabil kar lupovo krilo, ki je na trup pritrjeno z vijakom. Gondola, v kateri se daleč stran od drugih kompo¬ nent nahajata motor in krmilnik hitrosti, je konstruirana tako, da se prek nje na od lukenj oslabljeno krilo enakomerno pre¬ naša sila vijaka. Za nameček sem izbral še V-rep, ki se modelu lepo poda. S svojo ne¬ vsakdanjo obliko bo zagotovo vzbujal po¬ zornost na vsakem letališču. Konstrukcija modela ni zahtevna, ven¬ dar terja natančnost in kanček potrpežlji¬ vosti. Model je namenjen predvsem re¬ kreativnemu letenju in ga priporočam modelarjem, ki imajo že nekaj izkušenj s krmiljenjem preprostih modelov. Model je v celoti izdelan iz lesa, pri če¬ mer prevladuje balza. Za lepljenje bomo uporabili predvsem sekundno lepilo, da bo prirastek na teži minimalen, delo pa bo teklo hitro. Izberemo redkejše lepilo, za katero je značilen kapilarni učinek, pri katerem lepilo potegne v zev med delo¬ ma, ki ju lepimo. Občasno bo prišlo prav tudi gostejše sekundno lepilo, ki ima ne¬ koliko daljši čas sušenja, kontaktno kav¬ čukovo lepilo, hitro sušeče se belo lepilo in 5-minutno epoksidno lepilo. Krilo Krilo je klasične gradnje in v celoti iz¬ delano iz balze. Najprej izdelamo dve šab¬ lonski rebri iz vezane plošče, utorov za nosilne letvice še ne izrežemo. Rebra iz¬ delamo v bloku iz 1,5 mm debele balze, jih natančno obrusimo, nato izrežemo utora in ju obdelamo s pilo, da bosta no¬ silni letvici lepo sedli vanju. Načrt krila z lepilnim trakom prilepimo na ravno šab¬ lonsko desko in ga zaščitimo s plastično folijo. Najprej sestavimo skelet krila iz le¬ tvic in reber. Spodnjo nosilno in nosno le¬ tvico z bucikami pritrdimo na desko ter pričnemo lepiti rebra s sekundnim ali be¬ lim lepilom. Pri tem pazimo, da so porav¬ nana, pravokotna na podlago in enako¬ merno razporejena. Notranje rebro nag¬ nemo pod kotom 4° navznoter, da dobi¬ mo potrebni V-lom krila. Pomagamo si s šablono iz kartona. Ko je lepilo suho, pri¬ lepimo še zgornjo nosilno letvico in poča¬ kamo, da se lepilo posuši. Nato krilo od¬ stranimo z deske in se lotimo lepljenja pokončnih deščic iz 1,5 mm debele balze, ki povezujejo zgornjo in spodnjo nosilno letvico. Letnice naj potekajo navpično. Skelet krila obrusimo ter se lotimo lepljenja opiat iz balze 1 mm. Uporabili bomo kontaktno lepilo, zato na notranjo stran opiat s svinčnikom označimo mesta, kjer bodo nalegale na rebra in nosilne le¬ tvice. Kontaktno lepilo najprej nanesemo na robove reber in obe letvici, nato pa še na označena mesta na opiati. Pri nanosu lepila si pomagamo s tankim čopičem, ki ga po uporabi očistimo z razredčilom ali acetonom. Najprej prilepimo zgornjo op- lato, ki jo poveznemo na skelet krila tako, da se na sprednjem robu natančno prile¬ ga nosni letvi. Krilo nato položimo na mizo in zasukamo tako, da opiata lepo sede na svoje mesto. Lepilo bi moralo pri¬ jeti v trenutku. Ker je krilo še vedno dokaj gibko, lahko možno zvitje enostavno od¬ pravimo. Na podoben način prilepimo še spodnjo oplato, le da tokrat krilo namesti¬ mo na ravno šablonsko desko in nekoliko obtežimo. Ko bo lepilo suho, homo dobili močan torzijski nos, zato preverimo, da krilo ni zvito. Rebra se morajo povsod točno prilegati letvici debeline 1 mm, s katero jih podložimo na zadnjem robu. Nato na zadnjem robu prilepimo spodnjo letvico velikosti 10x1 mm, zaključno tri¬ kotno letev in na koncu še zgornjo. Sledi lepljenje opiate v korenu krila in 8 mm ši¬ rokih balzovih trakov na rehra, ki jim pre¬ cej povečajo trdnost v prečni smeri. Z uporabo gostejšega sekundnega lepila je to delo hitro in preprosto. Krilo obrusimo in oblikujemo prednji rob profila, na zunanji rebri nalepimo za¬ ključka kril iz 8 mm debele balze ter ju obrusimo v zaokroženo obliko. Polovici krila spojimo z epoksidnim lepilom. Pri tem pazimo, da sta vzporedni, ter da pro¬ fila obeh polovic ležita pod enakim vpad¬ nim kotom. V-lom krila naj bo 8°. Spoj okrepimo s 60 mm širokim pasom 120- gramske steklene tkanine, ki ga najprej z gostejšim sekundnim lepilom prilepimo na zgornjem zadnjem robu, napnemo okoli krila in spet prilepimo na zgornjem robu. Nato ga dobro prepojimo z epok¬ sidno smolo, nekoliko počakamo in s pa¬ pirnato brisačo popivnamo presežek smole, da bo povečanje mase minimalno. Ko se smola strdi, v prednji rob krila zvr¬ tamo luknjo premera 4 mm, v katero bomo po prekrivanju modela vlepili zatič iz okrogle bukove letvice. Na koncu zvrta¬ mo še luknje za kable krmilnika in vijak ter celotno krilo obrusimo s finim brusil¬ nim papirjem. Trup Načrt trupa z lepilnim trakom prilepi¬ mo na ravno šablonsko desko in ga zašči- 10 februar 2002 TILl 6 PRILOGA Slika 1. Robove opiat in nos modela obrusimo, da se lepo prilegajo trupu. Sledi izdelava zaključka trupa; dela prilepimo na trup ter obrusimo ležišče krila, da krilo sede na svoje mesto. Slika 2. Kabino izrežemo s skalpelom ali ostrim nožem in robove rahlo obrusimo. V trup moramo vlepiti še okrepitvi stranic iz vezane plošče 2 mm. tirno s plastično folijo. Najprej izdelamo stranici trupa T 1 iz 3 mm debele balze. Slednji sta zaradi bolje izkoriščenega ma¬ teriala sestavljeni iz dveh delov, ki ju zle¬ pimo z belim lepilom in stranici obrusi¬ mo. Na notranji strani stranic označimo položaje reber in nosilcev servomehaniz- mov ter na zadnjem delu izrežemo utora za rep in bovdna. Utora za rep moramo zarezati poševno, da bo rep lepo sedel na svoje mesto. Zdaj na stranici prilepimo okrepitvi ležišča krila T 2 iz balze 3 mm in vodila nosilca servomehanizma iz balze 5x5x15 mm. V obeh primerih del na¬ mestimo na označeno mesto na stranici in nanesemo sekundno lepilo. Nato prič¬ nemo sestavljati trup. Na eno izmed stra¬ nic z belini lepilom prilepimo rebri T 5 in T 6 iz letalske vezane plošče. Še prej na rebro T 6 nalepimo zadnji nepremični no¬ silec servomehanizma iz halze 8x8 mm. Rebri morata biti točno pravokotni na stranici, sicer bo prišlo do zamika trupa. Ko je lepilo suho, prilepimo še drugo stra¬ nico. Pri tem pazimo, da slednji nista za¬ maknjeni ali celo zasukani. Medtem ko čakamo, da se lepilo posu¬ ši, izdelamo zadnjo zgornjo oplato iz balze 3 mm in nanjo z belim lepilom prilepimo rebra T 7 do T 10 iz balzove vezane plošče. Slednjo izdelamo sami iz dveh kosov balze 1,5 mm, ki ju zlepimo tako, da se letnice sekajo pravokotno. V rebra namestimo pla¬ stične cevi bovdnov notranjega premera 1 mm in jih prilepimo s sekundnim lepi¬ lom. Tako pripravljeno oplato z belim lepi¬ lom vlepimo med stranici trupa. Pri tem pazimo, da se na prednjem robu lepo pri¬ lega rebru T 6, ter da trup ni zvit. Cevi VEKTRA RV-MODEL Z ELEKTRIČNIM POGONOM V POTISNI IZVEDBI VRSTA MODELA: MASA MODELA: DOLŽINA MODELA: KRILO: REP: POGON: GRADNJA MODELA: RV-NAPRA V A: UPRAVLJANJE: ZAHTEVNOST GRADNJE: MODEL JE PRIMEREN ZA: KONSTRUKTOR: 570 g 705 mm RAZPETINA: GLOBINA: PLOŠČINA: PROFIL: VITKOST: SPEC. OBTEŽBA: PLOŠČINA: PROFIL: MOTOR: PROPELER: KRMILNIK: BATERIJA: TRUP: KRILO: REP: 4-KANALNA 1000 mm 150 mm 1 5 dm’ clark Y 6,7 38 g/d m 2 3,86 d m - RAVNA PLOŠČA SPEED 400 7,2 V PAUL GUNTHER 125 x 110 mm SCHULZE SLIM- I5BE 8 x SANYO N700AR BALZA BALZA (KLASIČNA GRADNJA) BALZ A V-REP (SMER, VIŠINA), VRTLJAJI MOTORJA SREDNJA - IZKUŠENE MODELARJE - REKREATIVNO LETENJE BOŠTJAN PERDAN Slika 3- Rep izdelamo iz 3 mm debele balze. Elemente zbrusimo v ob¬ liko, prikazano na načrtu, in polovici stabilizatorja zlepimo pod ko¬ tom 110°. Slika 4. Krmilni površini pritrdimo na rep z lepilnim trakom za šar- nirje. Krmilni ročici kupimo ali ju izdelamo sami iz aluminijaste pločevine. 6 februar 2002 11 MODELARSTVO Modeli slovenskih jadralnih letal (8. del) KB-l triglav II MARJAN KLENOVŠEK Jadralno letalo triglav je nastalo na po¬ budo tedanjega Republiškega odbora za športno letalstvo, ki je decembra 1946 raz¬ pisal natečaj za konstrukcijo zmogljivejših jadralnih letal, ki jih je tedaj močno pri¬ manjkovalo. Svoje predloge so morali kon¬ struktorji oddati do 31. julija 1947, pregle¬ dala in ocenila pa jih je komisija, ki so jo sestavljali dr. Anton Kuhelj, ing. Stanko Bloudek in ing. Lazar Mlačevski. Jaro Ko- ser in Stojan Hrovat sta se lotila projektira¬ nja in načrte letala s prvotnim imenom »Karavan« predložila komisiji. Ta je projekt ocenila kot najboljši. Pred začetkom izde¬ lave letala je konstrukcija doživela še celo vrsto večjih in manjših sprememb, letalo pa so preimenovali v »Triglav«. V tovarni Letov v Ljubljani so izdelali dva prototipa. Enega so preizkušali v Slo¬ veniji, drugega (slika 1) pa v Zveznem le¬ talskem centru v Vršcu. 12. 10. 1948 je v Lescah triglav prvič poletel. Preizkusi so pokazali, da je to dobro jadralno letalo, da »st*** Slika 1. Prototip triglava (YU -4013) (Vir: Krila 1/2000) Slika 2. Prectserijski triglav II (YU - 4023), ki so ga uporabljali v Ce¬ lju (Vir: Krila 1/2000) Slika 3■ Triglav II b s pihano kabino (Vir: Krila 1/2000) pa bo pred začetkom serijske izdelave tre¬ ba nekatere podrobnosti na njem spreme¬ niti. Ker so hkrati preizkušali in priprav¬ ljali načrte tudi za jadralno letalo »Hu¬ dournik« druge skupine konstruktorjev, sta se obe skupini združili in ustanovili Konstrukcijski biro Letalske zveze Slove¬ nije. Kratica KB označuje vsa letala, ki so nastala v tem uradu. Zaradi konstrukcij¬ skih sprememb je prva serija letal dobila ime »triglav II« (slika 2), letalo pa so razvi¬ jali še naprej in nastal je KB-5 (po nekate¬ rih virih KB-3) »triglav III«, ki je imel zelo majhno kapljasto oblikovano kabino iz pi¬ hanega akrilnega stekla, drugačne zaključ¬ ke kril, na letalu pa so konstruktorji prvič uporabili V-rep. Ocenili so, da to letalo ni primerno za serijsko proizvodnjo. Zaradi enostavnejše izdelave so tudi na serijskih triglavih namesto vlečenih uporabili piha¬ ne kabine (slika 3), letala pa so dobila oz¬ nako »triglav II b«. Triglav II je bil visoko sposobno eno- sedno ramenokrilno leseno jadralno leta¬ lo s trapeznimi krili, ki so imela glavni in pomožni nosilec ter torzijsko oplato iz ve¬ zane plošče. Zadnji del krila je bil prekrit s platnom. Krila so imela zakrilca tipa NACA 2b in zavore tipa DSF. Trup je imel ovalen presek in je bil pollupinaste grad¬ nje, izdelan iz lesenih reber in vzdolžnih letvic ter prekrit z vezano ploščo. Tudi smerni in višinski stabilizator sta bila pre¬ krita z vezano ploščo, obe krmili pa s plat¬ nom. Smerno krmilo je bilo aerodinamič¬ no uravnoteženo, na levi polovici višin¬ skega krmila pa je bil trimer višine. Letalo je imelo eno kolo, nos in rep trupa pa sta bila okrepljena z drsnima smučkama. Osnovni tehnični podatki za triglav II: krilo razpona 15 m je imelo v korenu 16 % debel profil gottingen 549, ki je na koncih krila prehajal v profil M 6. Površina krila je znašala 13,52 m J , njegova vitkost 17, kot V-loma krila pa 4,47°. 6,78 m dolgo letalo je prazno tehtalo približno 167 kg in je lahko nosilo do 90 kg težkega pilota. Dr¬ sno število (finesa) je bilo 26,3, letalo pa je pri tem letelo s hitrostjo 69 km/h. Pri hi¬ trosti letenja 64 km/h je imel triglav II naj¬ manjšo hitrost padanja 0,71 m/s. Največja dovoljena hitrost je bila 240 km/h, z odpr¬ timi zavorami pa 195 km/h. Izdelava modela Model triglava II je izdelan v merilu 1 : 25 in je zgrajen iz lahke in trdne balze, izjema je le kolo, ki je iz vezane plošče. Iz¬ delavo sestavnih delov modela nam olaj¬ šajo šablone, ki jih izrežemo iz kartona. Ker je model prostoleteč, je zaradi po¬ večanja stabilnosti vodoravni rep pove¬ čan za 10 %, nekoliko pa je povečan tudi V-lom krila. Trup modela je preproste ploščate gradnje, osnovni del trupa pa je iz balze 14 februar 2002 ^----- 6 MODELARSTVO debeline 3 mm. V sprednjem delu osnov¬ ne plošče trupa je izrezana luknja za obte¬ žitev, na obeh straneh pa je trup zaprt s 150 mm dolgima bočnima oplatama iz balze 1,5 mm (slika 4). V luknjo za obteži¬ tev že pred lepljenjem bočnih opiat vsta¬ vimo kos 3 mm debelega svinca, ki pa ne sme povsem zapolnjevati prostora. Obe opiati prilepimo z belim lepilom. Medtem ko čakamo, da se bo lepilo posušilo, lahko izdelamo sestavne dele navpičnega in vo¬ doravnega repa. Ob šablonah prerišemo obliko delov na 2 mm debelo balzo in jih izrežemo. Ker je smerno krmilo razmero¬ ma široko, je sestavljeno iz treh delov. Takšna gradnja zagotavlja zadostno togost krmila (slika 5). Višinski stabilizator in obe krmili povežemo s koščki bakrene ži¬ ce (slika 6), nato pa višinski rep obrusi¬ mo. Ker kote krmil lahko uravnavamo z zvijanjem žice, nam tak način pritrditve krmil omogoča enostavnejšo reglažo mo¬ dela. Ko je lepilo, s katerim smo prilepili bočni opiati, suho, trup obrusimo in vanj vlepimo kolo iz 2-mm vezane plošče. Na zgornji strani zadnjega dela trupa skrbno izdelamo utor za namestitev vodoravnega stabilizatorja, nato pa s cianoakrilatnim le¬ pilom prilepimo smerni stabilizator. Na spodnjo stran zadnjega dela trupa prilepi¬ mo smučko iz balze 2 mm. Trup zadaj stanjšamo na debelino 2 mm, robove trupa pa zaokrožimo. S kratkimi koščki bakrene žice 0 0,4 mm pritrdimo smerno krmilo na stabilizator in trup. Iz kosa 6 mm debe¬ le balze izdelamo kabino modela, tako da se natančno prilega utoru v trupu (slika 7). Kabine še ne prilepimo na trup, ker mora¬ mo nanj prej namestiti krilo. Leva in desna polovica krila sta izdelani iz lahke 5 mm debele balze. Obe polovici izrežemo in ju najprej obrusimo tako, da sta na koncih debeli približno 2 mm. Nato ju z brušenjem profiliramo (slika 8) in oblikuje¬ mo zaključke krila. Krilni polovici v korenu z brušenjem prilagodimo V-lomu. Eno od polovic krila položimo na šablonsko desko in drugo prilepimo tako, da je na koncu dvignjena za 50 mm. Sestavljeno krilo na¬ tančno in somerno z belim lepilom prilepi¬ mo v utor na trupu (slika 9) in stik utrdimo z bucikami. Ko se lepilo posuši, spodnjo stran kabine z brušenjem natančno prilago¬ dimo profilu krila in kabino prilepimo (sli¬ ka 10). Končno v utor na zadnjem delu tru¬ pa prilepimo še višinski rep. Sestavljen mo¬ del prelakiramo z razredčenim brezbarv¬ nim nitrolakom in obrusimo. Ker je balza zelo vpojna, ga prelakiramo dvakrat. Za dru¬ go lakiranje uporabimo razredčen nitrolak, ki smo mu dodali nekaj smukca ali otroške¬ ga pudra. Model lahko polakiramo tudi z barvnim nitrolakom, vendar s tem precej povečamo težo modela. Triglav II YU-4023, ki je letel v Celju, je bil bele barve, ki je sča¬ soma nekoliko porumenela. Po končanem lakiranju s tankim vodoodpornim črnim flomastrom na krilu narišemo krilca, zakril- Slika 4. Sestavni deli trupa in kartonske šablone Slika 5. Šablone in deli obeh repov Slika 6. Povezava višinskega stabilizatorja s krmiloma Slika 7. Obrušen trup s smernim repom, vgrajenim kolesom in kabino Til 6 februar 2002 15 16 februar 2002 TIT! 6 TU! 6 februar 2002 25 Slika 10. Spodnjo stran kabine prilagodimo profilu krila in jo prilepimo. Slika 11. Z brezbarvnim lakom prelakiran model triglava 11 ca in zavore, na kabini pa črte, ki označuje¬ jo del iz akrilnega stekla. Na levem delu vi¬ šinskega krmila narišemo trimer. Prelakiran in obrušen model s šibrami obtežimo tako, da je njegovo težišče prib¬ ližno 20 mm za sprednjim robom krila. Če prostor za obtežitev ni povsem poln ši- ber, ga zapolnimo z vato, nato pa zapre¬ mo s koščkom balze - in naš model trigla¬ va II je gotov (slika 11). Viri: Ing. Boris Cijan: Vazduhoplovno jedrili- čarstvo. Revija Krila: 2/1956,1/1958, 1/2000. Timovo izložbeno okno Vought F4U-5 corsair (Revell, kat. št. 04143, M 1 : 72) JURE MIUEVIČ Corsair je bil ameriški mornariški lovec iz druge svetovne vojne, name¬ njen delovanju z letalonosilk. To je bilo prvo ameriško serijsko letalo, ki je v ravnem letu preseglo hitrost 400 milj na uro (624,6 km/h). Gnal ga je motor Pratt&Whitney R-2800, propeler letala pa je imel premer kar štiri metre. To je zahtevalo zelo dolge noge podvozja, ki pa bi morale biti zelo močne (in tudi zelo težke), da bi zdržale velike obre¬ menitve pristankov na letalonosilkah. Enostavnejša rešitev je bila uporaba ne¬ gativnega galebjega loma krila. Prototip je zaradi prožnih blažilcev ob pristanku rad odskakoval, razgled iz kabine je bil slab in corsair je pri nizki hitrosti rad omahnil na eno krilo. Vse to je ob pri¬ stajanju na letalonosilki lahko smrtno nevarno. Pri serijskih letalih so te teža¬ ve odpravili, kljub temu pa so Američa¬ ni corsairja zelo dolgo uporabljali le s kopenskih baz. Corsair je bil odličen lo¬ vec in lovski bombnik, vendar za lete¬ nje tudi zelo zahteven; skoraj polovica letal, izgubljenih med drugo svetovno vojno, je bilo uničenih zaradi nezgod na šolskih poletih in med urjenjem. Po koncu vojne na Tihem oceanu je cor¬ sair ostal v oborožitvi ameriške morna¬ rice in marincev kot zadnji lovec na batni pogon in v korejski vojni kot lov¬ ski bombnik dočakal boje s sovjetskimi reaktivnimi lovci. Verjetno zadnjič so se corsairji spopadli leta 1970 v t. i. no¬ gometni vojni med Hondurasom in Salvadorjem. Ko sem odprl škatlo, sem v njej našel Italerijevo maketo F4U-5N corsairja v Revello- vi preobleki. Na¬ vadno velja, da Ita- lerijeva maketa za malo denarcev za¬ igra sorazmerno dosti muzike in tudi pozna različica corsairja ni izjema. V škatli so dodani deli še za različico nočne¬ ga lovca - 5-N, izdelamo pa lahko tudi zimskim razmeram prilagojeno različico 5-NL. Moti pomanjkanje bojnega tovora, kajti ob množici nosilcev lahko pod trup obesimo le en dodatni rezervoar. Maketa po merah ne odstopa dosti, slabe tri mili¬ metre je prekratek le trup, kar je posledi¬ ca napačnih podatkov za dolžino letala v literaturi. Za natančneže popravek ni te¬ žaven: trup odrežemo takoj za pokrovom motorja in vstavimo ustrezno oblikovan podaljšek. Malce motijo še preplitvi jaški glavnega in repnega podvozja, slabo obli¬ kovani kraki propelerja in pomanjkljiv motor letala. Notranjost kabine zadostuje za vitrinsko kakovost, z malce truda pa tudi na tekmovanjih ne boste zardevali. Vse naštete napake niso hude in videza makete ne pokvarijo. Sestavljanje je pre¬ prosto in skoraj brez kitanja, tako da cor¬ sairja lahko že z lagodnim delom konča¬ mo čez konec tedna. Zaradi študijskih obveznosti me je rok za oddajo članka ujel tik pred bar¬ vanjem makete, tako da je Italerijev cor¬ sair na fotografiji izdelek Neje Štempi¬ har. Revell ponuja barvni shemi dveh letal iz korejske vojne, eno iz mornariš¬ ke skupine VF-14 z letalonosilke Fran¬ klin Delano Roosevelt in drugo iz sku¬ pine marincev VM-212, nameščene v oporišču Jonpo na korejskem poloto¬ ku. Kljub brskanju nisem mogel najti fotografij obeh letal, vendar fotografije drugih letal iz istih skupin v tem času potrjujejo v načrtu dano barvno shemo. Nalepk (še) nisem uporabil, vendar nji¬ hov videz kaže na že običajno Revello- vo solidno kakovost. Revellov (oziroma Italerijev) F4U-5 corsair je torej zadovoljiva maketa, pri¬ merna tudi za začetnika. Če v trgovinah še najdete izvirno Italerijevo maketo, vam bo njen nakup prihranil nekaj sto tolarjev, vendar tudi cena Revellovega izdelka ni pretirana. Navadno mi večja dimenzijska odstopanja niso pogodu, vendar jih pri Revellovem corsairju brez težav in hitro popravimo. Zato ma¬ keto priporočam. 26 februar 2002 'T--v- 6 MAKETARSTVO Sd.Kfz. 250 / 3 »Greif« (Revell, kat. it. 3052, M 1 : 35) ANDREJ KOGOVŠEK Lahke oklepne polgoseničarje serije Sd.Kfz 250 so Nemci zasnovali kot hitra in vsem vrstam najtežjih terenov name¬ njena vozila. V raznih izvedenkah so jih uporabljali za izvidniške, radiokomuni- kacijske, transportne, bojne podporne in poveljniške naloge. Prav za zadnje je bilo zasnovano vozilo z oznako 250/3, katerega maketa je tema tega zapisa. Kar nekaj let je nemški Revell v svo¬ jem programu napovedoval maketo pričujočega oklepnika in sredi lanske¬ ga leta je ta le zagledal luč sveta. V škat¬ li dobimo na 21 drevescih v belosivo plastiko ulitih čez 250 sestavnih delov, ki nam s svojim že na oko kakovostnim videzom izdajo Dragonovo poreklo. Maketo bi lahko razdelil na tri dele, in sicer: 1) poveljniško-upravljalni del z zelo solidno ponazorjeno notranjostjo, pri kateri še posebej izstopa radijska postaja, 2) oklepljeno šasijo in 3) pol- gosenični pogonsko-krmilni del. Na splošno bi lahko dejal, da oklepno telo makete predvsem zaradi številnih na¬ tančnih detajlov daje zelo prepričljiv vtis, ki pa ga kvari krhka plastika, v ka¬ tero je maketa ulita. Zato moramo pri odstranjevanju delov z drevesc paziti, da jih ne poško¬ dujemo. Zaradi zelo neravno od¬ litih zgornjih de¬ lov oklepa vozila priporočam, da za lepljenje upo¬ rabite cianoakri- latno lepilo. Tako boste lahko oklep natančno zlepili, ohranili pa boste tudi lepo ponazorjene kovice, ki so na vozilu v glavnem na robovih stičnih ploskev (predvsem na spodnjem delu vozila). Prav tako svetujem barvanje notranjosti vozila pred lepljenjem zgornjega in spodnjega dela oklepa. Tudi pogonsko-upravljalni del z roka¬ mi številnih nosilnih koles je ponazor¬ jen natančno, le pri nosilnih kolesih bi si želel bolj natančno ponazorjen rob med platiščem in gumo, saj bi to izdat¬ no olajšalo njeno barvanje. V kompletu dobimo tudi zelo dobre členaste gose¬ nice. Za barvanje in označevanje vozila Revell ponuja tri vozila iz zgodnjega obdobja II. svet. vojne, od katerih prav gotovo izstopa znano poveljniško vozi¬ lo feldmaršala Rommla iz s. Afrike z na¬ pisom »Greif«. Če se odločite za sled¬ nje vozilo, priporočam, da nalepke z napisom »Greif« razrežete na posamez¬ ne črke in šele nato nalepite na make¬ to. Le tako vam bo uspelo napis pra¬ vilno namestiti na maketo. Za zaključek lahko rečem le, da bo¬ ste za zelo sprejemljivo ceno dobili res soliden izdelek, ki bo bolj izkušenim maketarjem z nekaj dodatnega dela za¬ gotovil dobro tekmovalno maketo, dru¬ gim graditeljem vozil nemškega ver- mahta pa lepo dopolnila zbirko. Le upa¬ mo lahko, da bo Revellu v svoj program uspelo uvrstiti še kakšno izvedenko iz serije vozil Sd.Kfz. 250. UHU Nagradni natečaj podjetja UNIHEM - lepila UHU in revije TIM Uredništvo revije TIM v sodelovanju s podjetjem UNIHEM iz Ljubljane, ki je zastopnik in distributer lepil UHU, raz¬ pisuje nagradni natečaj za izdelke - mo¬ dele iz lesa, papirja, tekstila, umetnih mas in kamna, izdelane s pomočjo UHU- jevih lepil. Cilj natečaja je spodbujanje tehnične ustvarjalnosti in inovativnosti med mla¬ dimi ter praktično spoznavanje področ¬ ja lepljenja in lepil. Izdelki - modeli, ki so predmet natečaja, so razdeljeni v tri skupine: - papir, tekstil, - les, - umetne mase, kamen, kovine. Pogoji sodelovanja Natečaja se lahko udeležijo posamezniki in šolske skupine; za sodelovanje mora vsak udeleženec (skupina ali posamez¬ nik) izpolniti priloženo prijavnico in priložiti tehnološki list, iz katerega je razvidna uporaba posameznih lepil. Rok za prijave Sodelujoči v natečaju morajo svoje izdel¬ ke skupaj s prijavo najkasneje do 30. aprila 2002 poslati po pošti oziroma do¬ staviti na naslov uredništva revije TIM, Lepi pot 6,1001 Ljubljana, p. p. 541. Nagrade Najuspešnejšim udeležencem natečaja bomo razdelili nagrade - bone za nakup izdelkov v trgovini Gasilska oprema Mladi tehnik, Levstikov trg 7, Ljublja¬ na, in sicer za vsako od treh skupin izdel¬ kov: 1. nagrada: bon v vrednosti 20.000 SIT in sestavljanka - plastična maketa, 2. nagrada: bon v vrednosti 15.000 SIT in komplet lepil UHU, 3- nagrada: bon v vrednosti 10.000 SIT in komplet lepil UHU. Poleg tega bo vsak udeleženec natečaja prejel tudi praktično nagrado. Komisija Vse prispele izdelke bo ocenila strokov¬ na komisija, sestavljena iz predstavnikov organizatorjev nagradnega natečaja in učitelja tehničnega pouka. Objava rezultatov Rezultati natečaja bodo objavljeni v zad¬ nji dvojni številki revije TIM, nagrajenci in drugi udeleženci natečaja pa bodo na¬ grade prejeli po pošti. PRIJAVNICA za nagradni natečaj Ime in priimek:_;_ Starost: Naslov: Šola in razred:_ Učitelj tehnične vzgoje / mentor:_ Naziv izdelka:_ Skupina izdelka (obkroži): O papir, tekstil O les O umetne mase, kamen, kovine Individualno delo □ Skupinsko delo D Datum:_ Podpis:_ _ __ TTir 6 februar 2002 27 ELEKTRONIKA Polnilnik celic Ni-Cd/Ni-MH {2. del) DAVID LEDNIK Umerjanje Napravimo izvrtine za elemente, ki jih hladimo in obrusimo njihove robo¬ ve, da ne bodo ostri. Ko element U 3 s sljudno podložko privijemo na hladil¬ nik, se nam sicer lahko zgodi, da nepo- brušen rob predre podložko in povzro¬ či kratki stik. Zato najprej preverimo, da med hladilnikom in ohišjem U 3 ni kratkega stika. Pred priključitvijo napa¬ jalnih napetosti izmerimo, ali so v nor¬ malnih mejah. Napetost na U 3 je lahko pri neobremenjenem usmerniku tudi 31 V. Če se vse ujema, priključimo na¬ petosti na polnilnik. Med umerjanjem pazimo, da ne povzročimo kratkega sti¬ ka. IC 1 je za takšne hitre sunke zelo ob¬ čutljiv in ga lahko uničimo. Če kaj spre¬ minjamo, obvezno izključimo napetost. Vključeno pustimo le, kadar je to nujno potrebno (npr. pri umerjanju DAC-a). Zdaj pritisnemo eno od tipk, jo drži¬ mo ter priključimo napajalno napetost. Na zaslonu LCD se mora izpisati test mode , v spodnji vrstici pa se ob priti¬ sku na tipko izpiše številka. Če začne¬ mo z levo tipko in nadaljujemo v smeri urnega kazalca, se morajo izpisati števil¬ ke 0, 1, 2, 3 in 4 za srednjo tipko. V test¬ nem načinu obvezno preverimo tudi priključke 5, 6 in 7. Prva dva sta za tem¬ peraturno zaščito, zadnji pa za zaznava¬ nje izpraznjenih celic. Preizkusimo jih tako, da jih za trenutek sklenemo z maso. Če se številke ne ujemajo, popra¬ vimo priključke, da se bodo tipke uje¬ male s številkami, sicer sistem ne bo de¬ loval, kot bi moral. Ko smo uskladili tip¬ kovnico, je čas za nastavitev DAC-a. Iz¬ beremo eno celico in poženemo praz¬ njenje. Na izhodu OPA 2 (nožiča 7) mora biti 0,8 V, če ne s P 1 popravimo napetost. Ugasnemo sistem, počakamo 10 sekund (izprazniti se morajo kon¬ Tiskano vezje polnilnika denzatorji v usmerniku) in ga znova priključimo. Po enakem postopku pre¬ verimo še za dve (1,6 V), štiri (3,2 V) in osem (6,4 V) celic. Napetosti se morajo čim bolj ujemati. Če smo namesto upo¬ rov R1-R4 uporabili potenciometre multiturn, lahko nastavimo natančne napetosti, sicer jih s P 1 nastavimo tako, da se bodo čim bolj ujemale. Meniji Meniji so naslednji: naloži, ure, mi¬ nute, celic, ciklov, stop, polni, prazni, auto, izmeri, shrani. Med njimi se spre¬ hajamo s smernima tipkama levo/de¬ sno. S smernima tipkama gor/dol spre¬ minjamo vrednosti trenutno izbranega menija. Smerne tipke levo/desno: Z njimi se premikamo med vsemi meniji. Kadar poteka katera od operacij (polnjenje, praznjenje ...) se lahko pre¬ mikamo samo med meniji od stop do iz¬ meri. Smerne tipke gor/dol: Z njimi spreminjamo vrednosti in si¬ cer v položaj naloži, shrani v spominu, kjer imamo shranjene nastavitve. Na¬ stavljamo ure, minute, število celic in število ciklov. V menijih stop, polni, prazni, auto in izmeri te tipke nimajo nobene funkcije. Tipka enter: Z njo poženemo eno od funkcij stop, polni, prazni, auto ali izmeri. Stop ustavi katero koli funkcijo, polni požene polnje¬ nje celic brez predhodnega praznjenja, prazni požene praznjenje celic brez pol¬ njenja, funkcija auto pa celice najprej iz¬ prazni, potem pa jih napolni. Če je število ciklov enako 1, se to zgodi samo enkrat, sicer pa se praznjenje/polnje¬ nje večkrat ponovi. Funkcija iz¬ meri začne prazniti celice brez polnjenja. Pri tej funkciji se po¬ žene štoparica, ki teče, dokler se celice ne izpraznijo pod na¬ stavljeno vrednost. Iz nastavlje¬ nega toka praznjenja (R 14) in časa izračunamo kapaciteto ce¬ lic. Če želimo bolj konstanten tok praznjenja, je treba med R 4 in nožico 2 IC 5 vezati LM 317. Pri merjenju kapacitete celic je tok praznjenja enak 1/5 kapaci¬ tete celic, kar pomeni, da je za komplet s 1000 mAh tok praz¬ njenja 200 mA. Tako dobimo realno kapaciteto celic. Shranjevanje nastavitev: Za shranjevanje imamo na voljo deset spominskih mest. Ob zagonu sistema se naloži prvo spominsko mesto. Za vsako spomin¬ sko mesto si moramo zapomniti, s kolik¬ šnim tokom smo polnili, zato priporo¬ čam, da si naredimo razpredelnico, ki jo imamo poleg polnilnika. V njej imejmo zapisano vrednost toka, s katerim smo polnili celice, ko smo shranili nastavitve. Nastavitve: Nastaviti moramo število celic, števi¬ lo ciklov ter čas praznjenja. Čas izraču¬ namo po enačbi t = 1,4 • C/l. C je kapaci¬ teta v mAh, I je tok polnjenja v mA. Dobi¬ mo čas v urah. Za primer vzemimo kom¬ plet celic s kapaciteto 1800 mAh. Tok polnjenja naj bo 1 A. Čas, ki ga dobimo po enačbi, je 2,52 h. To je 2 h in 31,2 min (0,52 h 60 = 31,2 min). Nastavimo lahko čas 2 h in 30 min ali pa 2 h in 35 min. Sam vedno zaokrožim čas navzgor. Proti koncu polnjenja potipajmo celice. Kadar so vroče in jih ne moremo dolgo držati v roki, polnjenje prekinemo prej. Ko jih naslednjič polnimo, naj bo to manj časa, da se ne bi spet pregrele. Opozorila Kadar v načinu avto polnimo celice, ki so zelo izpraznjene (pod napetostjo reference DAC), nam program zamrz¬ ne. Ko se vključi praznjenje celic, jim napetost zaradi izpraznjenosti tako hi¬ tro pade, da mikrokontroler ne zazna njihove izpraznjenosti. Ko se vključi praznjenje in se tipkovnica ne odziva, ugasnimo napajanje in počakajmo ne¬ kaj sekund. Po ponovnem vklopu pože¬ nemo samo polnjenje brez predhodne¬ ga praznjenja. Obvezno hlajenje velja za komponente IC 5, U 1, U 2 in U 3- Vse lahko pritrdimo na en sam večji hladil¬ nik, vendar moramo uporabiti sljudne podložke in izolirni vložek, da elemen¬ te električno ločimo med seboj. V načinu test se morajo številke uje¬ mati s tipkami. Najprej vključimo napa¬ janje, šele potem priključimo celice. Ob vklopljenem napajanju lahko celice pu¬ stimo vedno priključene na polnilnik. Najprej odklopimo celice, šele potem izključimo napajanje polnilnika. Opo¬ zorim naj, da če uporabljamo tempera¬ turno zaščito, se v primeru vklopa zaš¬ čite prekine katera koli funkcija. Ko se zaščita izključi, se nobena funkcija ne nadaljuje! Med posegom v vezje obvez¬ no izključimo napajanje. V primeru kratkega stika napajalnika se nam lahko zgodi, da bomo poškodovali mikrokon¬ troler! Če moramo kaj izmeriti pri delu¬ jočem polnilniku, bodimo zelo previd¬ ni, saj lahko povzročimo veliko škodo. Ob kratkem stiku se nam lahko zgodi, da se izbriše spomin mikrokontrolerja. V večini primerov vnovično programi¬ ranje ne pomaga, saj se mikrokontroler ponavadi uniči. Če vezje ne deluje, je lahko več vzrokov: - Oscilator ne deluje - Pri nekate¬ rih kristalih je treba vzporedno z X 1 vezati upor velikosti 1 MW. Na tiskanini imamo to mesto ob kristalu že predvi¬ deno. C 2 in C 3 zamenjajmo z večjima vrednostma (100 pF). 28 februar 2002 _ 6 MODELARSTVO - Zaslon ne izpiše ničesar - Preveri¬ mo oscilator in povezavo IC 1 nožič 12 in 13 z LCD-zaslonom. Preverimo pove¬ zavo podatkovne linije IC 1 (nožiče 6- 9). S P 2 spremenimo osvetlitev LCD-za- slona. Pred vnovičnim vklopom polnil¬ nika moramo počakati nekaj sekund, da se izpraznijo kondenzatorji v napajalni¬ ku, Tako se ob ponovnem vklopu si¬ stem pravilno vzpostavi. - Zaslon izpiše čudne znake - Pre¬ verimo podatkovno linijo IC 1 (nožiče 6-9), ali so pravilno priključene na po¬ datkovno linijo LCD-zaslona. Ko izklo¬ pimo polnilnik in ga takoj priključimo na napetost, se zaslon nepravilno reše¬ tka. Ob izklopu počakajmo nekaj se¬ kund pred vnovičnim vklopom. - Tipke se ne ujemajo - Pritisnimo eno od tipk, jo zadržimo in vključimo napajanje. Izpiše se test mode. Če priti¬ snemo levo tipko, se mora v spodnji vr¬ stici izpisati 0. Z nadaljevanjem v smeri urnega kazalca se morajo izpisati še šte¬ vilke 1, 2, 3 in 4 za srednjo tipko. Če ne, popravimo povezave do tipk, da se bodo številke ujemale. Obvezno preve¬ rimo še tipko 7, ki zaznava izpraznje¬ nost celice. To storimo tako, da emitor T 1 za trenutek kratko sklenemo z maso. Elementi Vsi elementi so standardni in jih ni težko dobiti. Sam sem jih dobil v trgovi¬ ni HTE v Ljubljani. Problem se mi je po¬ javil pri IC 6. Pri nekaterih proizvajal¬ cih nožiča 1 ni izhod in nima nikakršne povezave. V tem primeru refleksni na¬ čin ne deluje pravilno (ni negativnega impulza). Zato je na tiskanem vezju prostor za IC 9, ki ga dodamo samo, ka¬ dar na nožiči 1 pri IC 6 ni nobene nape¬ tosti. Če je izhod 1 povezan v IC 6, mora biti na njem napetost približno +5 V, na izhodu 13 pa približno 0 V. Ka¬ dar izhod 1 ni povezan, je na obeh noži- cah približno 0 V. V tem primeru dodaj¬ mo IC 9. Povezave od nožiče 3 IC 9 do nožiče 1 IC 6 ni treba prekinjati! Popravki Od nastanka tega članka je zaradi praktičnih težav prišlo do nekaterih sprememb v programu. Po novem ima¬ mo na voljo 16 spominskih mest, in ne 10 kot pri starem programu. Za prepre¬ čevanje zamrznitve programa pri zelo izpraznjenih baterijah dodamo uporov¬ ni delilnik med +5 V in GND. Napetost na delilniku naj bo med 0,4 V in 0,8 V. To napetost vežemo prek diode (1N4148 ali podobne) na OPA 3 (noži¬ ča 10). Tako tudi če napetost zelo hitro pade, jo mikrokontroler pravočasno zazna. Za vsa vprašanja, reševanje težav ter naročila že programiranega mikrokon- trolerja skupaj s ustreznim podnožjem se lahko obrnete na naslov avtorja pris¬ pevka: David Lednik, Podvrh 20, 3330 Mozirje, tel.: (03) 583-27-43 ali e-pošta: red_mamba@yahoo.com. Novo na trgu MOTORJI MDS Od letošnjega leta lahko v trgovini Man- tua model dobite kompletno serijo mode¬ larskih motorjev MDS. Vsi motorji imajo tihi izpuh. Cena motorja 6,5 cm 5 z izpu¬ hom je 15.800 SIT. MADELINE Madeline je nova lesena ladja za sestavlja¬ nje, namenjena začetnikom. Vsi deli so la¬ sersko izrezani, komplet pa dopolnjujejo drobni deli iz lesa in kovin. Posebnost tega kompleta je zelo podrobno slikovno navodilo v slovenskem jeziku, ki natanč¬ no prikazuje vse postopke gradnje. Cena modela je 15.900 SIT. Mantua model, C. Andreja Bitenca 24, 1000 Ljubljana, tel.: (01) 512-03-20, e-pošta: mantua@mantua-modeI.si KANGOO SEADOO 1 : 16 S kangoojem in vodnim skuterjem seadoo počitniški duh že lebdi v zraku. 26 cm dolg model avtomobila kangoo na elek¬ trični pogon je radijsko voden in doseže hitrost 20 km/h. Seadoo, ki ni radijsko vo¬ den, je tudi motoriziran, vodni curek iz njegove turbine je mogoče ročno usmer¬ jati. V kompletu dobite še akumulatorske baterije in polnilnik. Komplet stane 9760 SIT. CLIO V6 TROPHY Clio V6 trophy je tudi kot model pravi dirkalnik. Poganja ga motor VX12 2,11 cm’ z vgrajenim zaganjalnikom (50 km/ h). Karoserija je iz pobarvanega polikar- bonata. Priložen je list z 200 nalepkami. V kompletu dobite tudi RV-napravo. Pose¬ bej lahko naročite še različno dodatno opremo in rezervno karoserijo. Cena kompleta je 68.990 SIT. * — * m*. 4 £ Pooblaščeni prodajalci vozil Renault, Renault Boutique, www.renault.si Specializirana trgovina za elektroniko in radioamaterstvo *** NOVO NA ŠTAJERSKEM *** VSE ZA MODELARJE radijsko vodeni modeli avtomobilov, letal in ladij, makete, rezervni deli, pribor, modelarsko orodje, balza, letalska vezana plošča, lepila ... Graditeljem nudimo svetovanje in strokovno pomoč. ČIP d. o. o.. Sokolska ul. 44, 2000 Maribor, tel.: 02 420 3 444 Poslujemo: ponedeljek-petek: od 08:00 do 18:00, sobota: od 08:00 do 13:00. TEKE 6 februar 2002 29 Valentinovo srce LILI-ANA JAKLIČ ZA SPRETNE ROKE Prišel je februar in z njim zaljubljeni Va¬ lentin. Pričakamo ga lahko z velikim rdečim srcem, ki bo marsikoga presenetilo. Material, orodje in pripomočki: - šeleshamer za šablono, - vezana plošča (550 x 550 x 5 mm), - pluta (550 x 550 x 5 mm), - belo lepilo za les, - rdeča akrilna barva za les, - časopisni papir, - trikotno obešalo za slike, - dva manjša žebljička in en večji žebelj, - svinčnik, šestilo in dolgo ravnilo, - rezljača, - škarje, modelarski nož, - brusilni papir, - ploščat čopič, - kladivo. e E o o LO 30 februar 2002 6 Izdelava: Na šeleshamer ali trši papir s svinčni¬ kom narišemo kvadrat s stranico 500 mm in ga razdelimo na štiri enake dele. V zgornjih dveh kvadratih z diagonalami oz¬ načimo središče in narišemo kroga, ki do¬ ločata zgornji del srca (r = 125 mm). Toč¬ ki, kjer se sekata krožnici in diagonali kva¬ dratov, povežemo s točko na sredini spodnjega roba lista, da dobimo obris srca (slika 1). Narisano srce natančno iz¬ režemo s škarjami. Šablono položimo na vezano ploščo in nanjo s svinčnikom pre¬ nesemo obris izdelka. Z rezljačo izrezlja¬ mo obliko srca (slika 2) in s srednje gro¬ bim brusilnim papirjem natančno zbrusi¬ mo robove. Na površino s ploščatim čo¬ pičem nanesemo sloj belega lepila (sli¬ ka 3) ter nanjo prilepimo že ukrojen kos plute debeline 5 mm (slika 4). Čopič do¬ bro operemo z vodo! Počakamo, da se lepilo posuši, nato z modelarskim nožem natančno obrežemo presežek plute (sli¬ ka 5). Izdelek položimo na star časopis in ga prebarvamo z živordečo akrilno barvo za les (slika 6). Ko je premaz suh, na zadnjo stran z dvema manjšima žebljičkoma pri¬ trdimo trikotno obešalo za slike (slika 7). Valentinovo srce je narejeno in ga samo še obesimo na steno na močnejši žebelj ali kako drugače pritrdimo na vrata ali og¬ lasno desko, kjer bo čakalo na ljubezen¬ ska sporočila in pisemca (slika 8). ZA SPRETNE ROKE Ščurkov skedenj MATEJA POGAČAR Ko so bili naši dedje in babice še otroci, med njihovimi igračami ni bilo elektronskih junakov z nadnaravnimi močmi, daljinsko vodenih avtomobilov in računalniških igric. Čas so si krajšali s preprostimi igračkami, ki so si jih iz¬ delali sami iz predmetov, ki so jih našli v naravi. Med take, ročno izdelane igračke iz povsem naravnih materialov sodi tudi tako imenovani ščurkov skedenj, s kate¬ rim so se pred mnogimi leti igrali otro¬ ci na Primorskem, in prav zanimivo je, da je način njegovega delovanja zelo podoben danes tako popularnemu jo- joju. Za izdelavo ščurkovega skednja po¬ trebujemo: - lep debel oreh, - okroglo leseno paličico, dolgo 8- 10 cm, - dve ozki in tanki letvici ali paličici za sladoledne lučke, - košček močne niti (40 cm), - leseno ploščico z luknjo za učvr¬ stitev oreha, - kratko paličico za držalo (4 cm), - lepilo za les, - vrtalnik (ročni ali električni). Izdelava: Najprej izdelamo vetrnico. Leseni letvici na koncih obrusimo v polkrožno obliko. Če uporabimo paličice za slado¬ ledne lučke, to ni potrebno. Na sredini ploščic izvrtamo luknjo, ki ima enak premer, kot je debelina nosilne paliči¬ ce. Vse tri dele zlepimo v vetrnico z le¬ pilom za les. V oreh previdno izvrtamo luknjo na zgornji in spodnji strani. Vrtati moramo počasi, da lupina ne poči. Izberemo sveder, ki je malo debelejši od nosilne paličice, da se bo ta v luknji lepo vrtela. Oreh razpolovimo in odstranimo je¬ drce. Notranjost čim bolj očistimo, da se vrvica kasneje pri odvijanju in navija¬ nju ne bo zatikala. V eno od polovic na sredini izvrta¬ mo luknjico, skozi katero bomo kasneje napeljali vrvico. Vrvico privežemo na paličico z vetrnico. Konec vrvice vtak¬ nemo skozi luknjico na spodnji polovi¬ ci oreha in nanjo pritrdimo držalo. Obe polovici oreha natančno zlepi¬ mo z lepilom za les in ščurkov skedenj je narejen. Kako igračka deluje: Vrvico navijemo na nosilno paličico tako, da zavrtimo vetrnico. Ko nato po¬ tegnemo za držalo in izvlečemo navito vrvico, se vetrnica hitro zavrti. Zaradi vztrajnosti potegne vrvico nazaj v oreh. Pri vrtenju vetrnice nastaja zvok, ki je igrački tudi dal ime, saj je slišati, kot bi v orehu škrebljal ščurek. Druga razlaga za nastanek imena pa je ta, da so za iz¬ delavo igrače uporabili orehe, ki so jim lupine že prevrtali ščurki, ki so tudi po¬ jedli notranjost. Ščurkov skedenj je zanimiva igrača. Njena vrednost je v tem, da jo v celoti lahko izdelamo sami, da je iz naravnih materialov in da nenazadnje predstavlja lep spomin na življenje nekoč. T_Fu 6 februar 2002 31 IZDELEK ZA DOM Mozaik iz keramičnih ploščic MATEJ PAVLIČ Mozaik je slika oziroma okras iz razno¬ barvnih kamnitih, steklenih kock ali ploš¬ čic, ki so druga ob drugi vložene v malto, lepilo ali kit. To tehniko, ki so jo poznali že pred 3000 leti, smo v naši reviji nazad¬ nje predstavili decembra 1999, str. 36- 37. V hobijskih trgovinah prodajajo ne¬ pravilno in pravilno (največkrat kvadrat¬ no) oblikovana barvasta stekelca oziroma ploščice (slika 1), s katerimi je mogoče okrasiti okna, ogledala, steklene vaze, po¬ sode, svetilke itd. Ker te ploščice žal niso najbolj poceni, so mnogo bolj dostopne keramične ploščice različnih barv, oblik in vzorcev. Poleg tega sploh ni nujno, da so cele. Našli jih boste doma, saj jih je go¬ tovo kaj ostalo od zadnjega posodabljanja kuhinje ali kopalnice, brez zadržkov pa vam jih bodo dali tudi v vsakem prodaj¬ nem skladišču s keramiko. Da bi lahko se¬ stavili mozaik iz keramičnih ploščic, po¬ trebujete čim več različno oblikovanih koščkov, do katerih najlaže pridete - s po¬ močjo kladiva. Nekoliko več dela je s pri¬ pravo koščkov pravilne (kvadratne ali pravokotne oblike), za katere potrebujete pripomoček za rezanje keramičnih ploš¬ čic in posebne klešče, s kakršnimi si pri svojem delu pomagajo pečarji. V vsakem primeru je priporočljivo uporabiti plošči¬ ce enake debeline, da je kasneje površina narejenega mozaika čim bolj ravna. V nadaljevanju članka je predstavljena nekoliko nevsakdanja možnost uporabe keramičnih ploščic za izdelavo okrasnih predmetov. V grosupeljski družbi G-M&M so nam namreč odstopili na testiranje novo orodje - spiralni vrtalnik rezalnik (glej opis v okvirju spodaj), ki je namenje¬ no obdelovanju najrazličnejših gradiv, med drugim tudi keramičnih ploščic. Med preizkušanjem njegove učinkovitosti je na¬ stal izdelek na sliki 10. Zanj potrebujete nekaj različnih tanjših stenskih ploščic, kos 5-6 mm debele vezane plošče, silikon¬ sko lepilo, za jogurtov lonček fugirne mase in letvice za okvir. Velikost izdelka je seve- Spiralni vrtalnik rezalnik Osnova orodja REB 230 E Rebel, ki še naj¬ bolj spominja na manjši nadrezkar, saj teh¬ ta le 1.3 kg, je 230-voltni elektromotor z močjo 550 W in številom vrtljajev 25.000 oziroma 33-OOO/min. V vpenjalno čeljust potisnemo rezkalo oziroma sveder in ga s priloženim ključem zategnemo. Za lažje vpenjanje ima orodje blokado vretena, ki jo aktiviramo s pritiskom na gumb nad vpe¬ njalno glavo. Na koncu z večjim vijakom na objemki privijemo še poseben podstavek guidepoint. Ta je kombiniran s pregledno milimetrsko skalo za nastavitev globine rezkanja, kije odvisna od okoliščin dela in debeline obdelovanca. Z njo hkrati vpliva¬ mo tudi na enakomerno obrabo rezkal ozi¬ roma svedrov. Da bi bilo vodenje orodja po obdelovancu čim bolj natančno in varno, skrbi velik ročaj vzdolž celega ohišja, ki pa ga je mogoče v posebnih primerih tudi v tre¬ nutku sneti. V ročaju je spravljen ključ za zategovanje vpenjalne glave, z vrha pa vanj lahko spravimo tudi rezkala in svedre, da jih imamo vedno pri roki. Ker uporaba mavčnih plošč, laminatov in drugih oblog iz različnih gradiv tudi pri nas vedno bolj narašča, se pečarji, elektri¬ čarji, vodoinštalaterji, montažerji in še ne¬ kateri drugi mojstri vse pogosteje srečujejo z zamudnim izrezovanjem različno ob¬ likovanih odprtin za stikala, vtičnice, cevi Natančno električno orodje MINICRAFT Od zdaj tudi v Merkurjevih prodajnih centrih in specializiranih prodajalnah Novi prodajni programi v letu 2002 Na vašo željo vam bomo poslali: □ cenik električnega in vrtnega orodja Black & Decker s tehničnimi podatki, □ katalog preciznega električnega orodja Minicraft, □ cenik programa ROTOZIP. Ime in priimek:_ Naslov: Poštna številka in kraj: BLACK& DECKER MINICRAFT G-M&M proizvodnja in marketing d. o. o. Brvace 11, 1290 Grosuplje, tel.: n.c. 01/7866-500 faks: 01/786 30 23, servis tel.: 01/786 65 74 http://www.g-mm.si E-pošta: gmm@g-mm.si 32 februar 2002 6 IZDELEK ZA DOM da odvisna od oblike in velikosti ploščic; tem prilagodite tudi motiv. Lahko uporabi¬ te tistega z risbe 2, ali pa se odločite za drugačnega. V naravni velikosti ga narišite na kos tanjšega kartona in izrežite. Nato ga položite na ploščice, ki bodo sestavljale podlago motiva, in občrtajte z debelejšim alkoholnim flomastrom. Slika 10. Ker pri električnem rezanju kera¬ mičnih ploščic nastaja zelo fin rdečkast prah, to delo opravite v garaži, drvarnici ali na prostem. Obdelovanec z manjšo svoro previdno pritrdite na rob delovne mize in vključite vrtalnik. Rezkalo od itd. S priključkom zipmate RK 101, ki omogoča kotno rezanje, poliranje in bruše¬ nje različnih gradiv, odpade vsakršno »me¬ sarjenje«, poleg tega pa je zaradi ščitnika in globinskega omejilnika z vodilom njegova uporaba preprosta in varna. V trdnem pla¬ stičnem kovčku spravljena garnitura z oz¬ nako RK 275, v kateri so poleg vrtalnika re¬ zalnika REB 230 E Rebel in priključka zip¬ mate še rezalni koluti za kovino in opeko, brusilni in polirni papir ter dve rezkali za mavčne plošče, les, laminate, akrilne plošče in plastiko, stane 45-500 SIT (brez DDV). Samo spiralni vrtalnik rezalnik RK 230 s priborom stane 31-900 SIT, garnitura s pri¬ ključkom zipmate RK 101 in priborom pa stane 14.900 SIT. Kupiti je mogoče tudi po¬ samezne rezalne in brusilne kolute ter rez¬ kala, ki stanejo od 1.250 do 3-300 SIT. Zla¬ sti uporabno je 3,2 mm debelo karbidno rezkalo tilecut, ki je namenjeno obdelova¬ nju stenskih keramičnih ploščic, marmorja, cementnih plošč, štukatur in mavca. f\ )n m strani potisnite ob rob ploščice in orod¬ je počasi potiskajte po narisani črti. Obod rezkalnega podstavka se mora ves čas dotikati površine obdelovanca. Ko ste z izrezovanjem podlage gotovi (slika 3), na enak način izrežite še sestavne dele figure (slika 4). Na koncu zložite vse koščke na mizo in se prepričajte, ali ploščice. Letvice nažagajte na ustrezno mero (slika 9), obrusite po robovih in naj¬ manj enkrat prebarvajte, nato pa jih z be¬ lim lepilom za les prilepite in po potrebi še pribijte z nekaj žebljički. Ko se lepilo posuši, okvir na stikih narahlo obrusite in vsaj dvakrat prebarvajte. Glede na njegovo velikost narejeni iz- Slika 3- Slika 6. Slika 4. Slika 7. Slika 5. Slika 8. so reže med njimi povsod enakomerne (slika 5). Sedaj je na vrsti lepljenje. Na leseno podlago v vzporednih črtah nanesite si¬ likonski kit (slika 6), na katerega najprej položite tiste koščke, ki sestavljajo podlago, nato pa še koščke, ki sestavljajo motiv (slika 7). Počakajte vsaj en dan, da se kit popolno¬ ma posuši, nato pa s fu- girno maso zapolnite žlebove med ploščica¬ mi (slika 8). Cez prib¬ ližno pol ure z mehko krpo narahlo obrišite površino izdelka, da odstranite odvečno fu- girno maso. Medtem ko se ta suši, pripravite letvice za okvir. Njihov profil ni pomemben, zato pa morajo biti le¬ tvice tako debele, da na zgornji strani segajo nekaj milimetrov čez delek lahko uporabite kot podstavek ali pladenj, če pa mu na sredino hrbtne stra¬ ni zgoraj z dvema žebljičkoma pribijete trikotno obešalo za slike, ga lahko obesite tudi na steno (slika 10). TTEJ 6 februar 2002 33 i ZA SPRETNE ROKE Nižja stopnja UHU UHU-jeve ustvarjalne strani Gradivo: šeleshamer ali tanjši karton Področje: rezanje ali striženje in preoblikovanje papirja, lepljenje Maketa svetilnika iz papirja MATEJ PAVLIČ Od 5. razreda dalje Čas izdelave: dve dvojni uri Maloga in motivacija: Med nastajanjem makete svetilnika se učenci srečajo z reza¬ njem oziroma striženjem, oblikovanjem in lepljenjem, zaradi razmeroma majhnih sestavnih delov pa razvijajo tudi natanč¬ nost in spretnost prstov. Težišče učenja: - rezanje ali striženje kartona oziroma papirja, - preoblikovanje papirja, - priprava posameznih sestavnih delov, - sklepno sestavljanje. Gradiva, orodje in pripomočki: - trije kosi šeleshamerja ali tanjšega kartona formata A 4, - lepilo za papir (UHU Stic ali UHU Stic magic), lepilo za les (UHU coli express), - modelarski nož, škarje, podlaga za rezanje, - izrabljen vložek kemičnega svinčnika, ravnilo, - manjši čopič, ščipalke za perilo, pinceta. Izdelava Objavljamo načrt za izdelavo makete svetilnika iz papirja. Ob zna¬ čilno oblikovanem osemkotnem stolpu je postavljeno še skladišče, kar je razmeroma pogosta kombinacija. Izdelek je namenjen začetni¬ kom, ki si bodo ob njegovem nastajanju nabrali precej izkušenj, po¬ trebnih za izdelavo zahtevnejših modelov oziroma maket iz papirja. Vse tri strani v reviji, na katerih so natisnjeni sestavni deli makete, naj vam v fotokopirni« barvno prefotokopirajo. To je obenem tudi edini izdatek, ki je povezan z gradnjo te makete. Hrbtno stran fotoko¬ pij enakomerno namažite z lepilom za papir UHU Stic ali UHU Stic magic in prilepite na šeleshamer oziroma tanjši karton (slika 2). Poča- Svetilnik je visok navigacijski znak, navadno stavba (stolp) ali steber. Naj¬ večkrat ga lahko vidimo pred lukami in na določenih točkah ob obali - na gre¬ benih ali plitvinah, obstajajo pa tudi ladje svetilniki, ki jih je mogoče premi¬ kati z enega mesta na drugo. Svetilnik je opremljen z močno lučjo, pogosto pa tudi z radijskimi in signalnimi naprava¬ mi za meglo in z meteorološko opremo. Luč je stalna ali utripajoča, bele, rdeče ali oranžne barve. Prvi znani svetilnik je bil zgrajen na polotočku Faros ob ustju Nila v Aleksan¬ driji. Po naročilu takratnega egiptovske¬ ga upravitelja Ptolemeja Soterja ga je projektiral Sostrat iz Knida, gradili so ga okrog 20 let, dokončan pa je bil okoli leta 290 pr. n. š. Posvečen je bil bogo¬ vom - zavetnikom oziroma rešiteljem mornarjev in je tiste čase veljal za eno iz¬ med sedmih čudes antičnega sveta. Vi¬ sok je bil okrog 120 m in v celoti iz mar¬ morja. Arheologi so narisali celo risbo, ki kaže najverjetnejši videz svetilnika v obliki čokatega večnadstropnega stolpa z osemkotnim zaključkom (slika 1). Na vrhu stolpa je dan in noč gorel ogenj, zato so svetilnik opisovali kot »steber og¬ nja ponoči in steber dima podnevi«. Luč so dobivali s kurjenjem smolnatega lesa in verjetno tudi mineralnih olj. Odbijala so jo velikanska ukrivljena zrcala in menda jo je bilo videti celo z razdalje 50 km. Aleksandrijski svetilnik, ki se ga je prijelo ime Faros, je hitro postal velika znamenitost in je svojemu namenu slu¬ žil okrog 1500 let. Žal pa so ga - tako kot tudi številne druge antične gradbeniške mojstrovine - prizadeli potresi: prvi že leta 365 (po nekaterih virih leta 796), drugi leta 1303 in nato še tretji leta 1326, ki je bil zanj usoden, saj ga je poru¬ šil do tal. O tem, kaj se je s svetilnikom dogajalo kasneje, obstaja več različnih zgodb. Po eni izmed njih so na njegovih ruševinah v 15. stol. zgradili turško trd¬ njavo Quait Bey. Leta 1994 so znanstve¬ niki s pomočjo najsodobnejše opreme raziskali podvodne ostanke temeljev, ki so morda nekoč nosili znameniti svetil¬ nik. Kljub nekaterim najdbam, ki to domnevo delno potrjujejo, arheologi še nekaj časa ne bodo mogli z gotovostjo Slika 1. Domnevni videz prvega svetilnika, ki je bil zgrajen okrog leta 290 pr. n. š. na otočku Faros ob ustju Nila v Aleksandriji 34 februar 2002 T_*L 6 ZA SPRETNE ROKE Slika 2. kajte, da se lepilo dobro posuši, liste pa ta čas po potrebi nekoliko obtežite, da se ne bi zvijali. Da bi pri preoblikovanju papirja dobili gladke prehode, vsa mesta pregibov prevlecite z izpraznjenim vložkom kemič¬ nega svinčnika, ki ga vlečete ob ravnilu (slika 3). Ko ste s tem gotovi, je na vrsti izrezovanje sestavnih delov svetilnika. To delo boste najhitreje in najbolj natančno opravili z ostrim modelarskim nožem (ob potrditi, da je veličastna stavba pred dvema tisočletjema res stala prav na tem mestu. (Kdor želi izvedeti več o svetil¬ nikih, naj odpre spletno stran www.maine.com/lights/ links.htm, na kateri je zbrana množica podatkov o svetilni¬ kih po vsem svetu.) V času, ko so Grki prišli na obale Jadranskega morja, ni bilo več pomembnejšega pristanišča, ki ne bi imelo svetil¬ nika. Pravijo, da je hrvaški otok Hvar dobil ime po prvih »farosih«, mesto Piran pa po grški besedi pyros , ki pomeni ogenj. V preteklosti so namreč na Punti prižigali stražni ogenj, da so mornarji in ribiči varno krmarili svoje ladje mimo obale. Na tem kraju danes stoji svetilnik, ki je bil zgrajen leta 1871. Takoj za slovensko-hrvaško mejo, v Sa¬ vudriji, pa stoji najstarejši svetilnik vzhodnega Jadrana, ki je bil zgrajen leta 1818. Na začetku so svetlobo na vrhu stolpov dobivali s kur¬ jenjem premoga v posebnih železnih košarah, kasneje z gorenjem zemeljskega plina, danes pa uporabljajo elek¬ trično energijo. Poleg svetlobnih naprav so sodobni svetilniki oprem¬ ljeni tudi z močnimi sirenami, ki oddajajo zvočne signale. Večji svetilniki imajo svoje sprejemno-oddajne in radar¬ ske postaje, s pomočjo katerih v primeru slabega vremena in vidljivosti vzpostavljajo zvezo z ladjami in jim dajejo in¬ formacije o nadaljnji plovbi. Seveda je za vse to potrebna posebej izšolana posadka svetilničarjev, ki ima v stolpu vse potrebne službene in zasebne prostore. 6 februar 2002 35 ZA SPRETNE ROKE zdravil in ga nekoliko raz¬ redčiti z eno ali dvema kapljama vode. Lepilo nana¬ šajte z majhnim čo¬ pičem, ki ga medtem, ko ga ne potrebujete, odložite v kozarec z vodo, da se ne zasuši. Spodnji del stolpa svetilnika (5) je iz enega kosa. Da bi obdržal čim bolj pravilno osemkotno obliko, nanj in obenem vanj z vrha prilepite del 6. Zvezdasto obli¬ kovani del 7, pri katerem vse »izrastke« zavihajte navzdol in navznoter, prilepite na del 6. Po¬ magajte si z večjim izvijačem, ki ga potisnete v notranjost in služi kot obtežitev med sušenjem le¬ pila (slika 4). Ne pozabite na osem zarez ob zunanjem robu dela 6 (slika 5), ki jih je najbolje že pred preoblikovanjem nekoli¬ ko razširiti (npr. z majhnim izvi¬ jačem), da bo mogoče vanje brez težav potisniti tanke ste¬ bričke ograje (11). S preostalimi tremi sestavnimi deli (8, 9 in 10) ne bi smeli imeti težav (slika 6). Sestavite jih in prilepite drugega na drugega, cel stolp pa na kon¬ cu prilepite k desnemu spred¬ njemu vogalu skladišča (slika 7). Narejeni izdelek prilepite na kos debelejšega kartona. Tega lahko še pobarvate ali pa iz pa¬ pirja oziroma lesa in papirne ka¬ še naredite kar cel otok ali del obale. In še nekaj koristnih nasve¬ tov. Posamezne sestavne dele prepogibajte prek ostrega roba mize. Če je ta zaobljen, si poma¬ gajte z gladko obrušeno bukovo deščico z ostrimi robovi, ki jo z manjšo mizarsko svoro pritrdite na delovno površino. V primeru, da se vam na mestu pregiba ali kje drugje odrgne barva, jo po¬ pravite z barvnimi svinčniki ali v skrajnem primeru s flomastri. Enako velja za vidne bele robove (npr. na koncu strehe ali ograje), ki jih pobarvajte po možnosti še pred lepljenjem. Vedno počakaj¬ te, da se lepilo, ki ga nanašajte z majhnim čopičem in le na zavih¬ ke, popolnoma posuši; šele nato nadaljujete s sestavljanjem. Po¬ magajte si s pinceto in ščipalka¬ mi za perilo, da bodo stiki trdni, enakomerni in ravni. Slika 3- obvezni uporabi ustrezne podlage za reza¬ nje), čeprav gre seveda tudi s škarjami. Najprej izrežite stene skladišča (1 in 2). Zavihke, namenjene lepljenju na druge dele, obrnite navznoter. Del 1 prepognite pod pravim kotom, del 2 pa ima obliko črke Z, pri čemer štrleči pravokotni del zavihajte navzven. Streha (3) je iz enega kosa, ki ga preganete po slemenu, nadstrešek nad vho¬ dom pa ima sleme premaknjeno nekoliko v levo. Na zadnjem desnem delu strehe je Slika 4. »izrastek«, ki se po prepognitvi navzdol spre¬ meni v podporni steber. Podobno je pri delu 4; temu je treba izrezati odprtino med stebroma, stranska dela zavihati nazaj, spod¬ njega pa spodvihati navznoter. Vse štiri kose papirja sedaj že lahko natančno zlepite. Za lepljenje uporabite lepilo za les UHU coli express, vendar pa ga ne smete nanašati neposredno iz plastenke. Najbolje je ne¬ kaj kapelj lepila kaniti v manjšo poso¬ dico ali pokrovček stekleničke od Slika 6. Slika 5. 36 februar 2002 -ul- ZA SPRETNE ROKE februar 2002 Prepletene čestitke ALENKA PAVKO-ČUDEN Ni še daleč čas, ko so poštarji vsako¬ dnevno zasuli nabiralnike s čestitkami. Dober mesec predaha je prišel prav, zdaj pa so na vrsti nove priložnosti. Najprej je tu Valentinovo, nato dan žena, pa materin¬ ski dan in velika noč ... S prepletanjem papirnih trakov (slika 1) lahko nastanejo vse vrste izdelkov; naj¬ enostavnejše med njimi so čestitke. Potrebujete raznovrsten papir, mode¬ larski nož, rezalno podlogo ter papir za čestitke ali že kupljene čestitke z oken¬ cem. Ostanke darilnega ovojnega papirja narežite v trakove poljubne širine. Pri tem upoštevajte, da se ožji trakovi hitreje strgajo, zato pretanek papir zanje ni pri¬ meren. Ročno izdelan tanjši, prosojni pa¬ pir preganite v čestitko (slika 2). Pripravi¬ te štiri papirnate vstavke; njihova širina naj bo približno enaka tretjini širine če¬ stitke, višina pa 2 mm manjša, kot višina čestitke. Prečno jih zarežite in pustite na vsaki strani pribl. 1 cm neprerezanega robu (slika 1). Vstavke prepletite s poljub¬ nimi trakovi. Papir za čestitko prečno za¬ režite z modelarskim nožem, kot kaže sli¬ ka 3. Širina zareze naj bo 2 mm širša od ši¬ rine vstavka. Vstavke potisnite skozi reže (slika 4) ter zgoraj in spodaj nevidno pri- Slika 1. Papir zarežite tako, da ostane rob neprerezan, in v zareze vpeljite trakove. Slika 4. Vpeljite prepleteni vstavek. Slika 3■ Zarežite papir za čestitko. Slika 5. Čestitka iz prosojnega papirja s pre¬ pletenimi vstavki lepite na čestitko. Lice in hrbet prednje in zadnje strani čestitke natančno zlepite. Na tako zarezani čestitki ni prav veliko prostora za pisanje, saj so z vstavki okra¬ šene vse štiri strani (slika 5). Če želite Slika 6. Kartonasta čestitka z okencem in prepletenim vstavkom vpeljati le en vstavek, zarežite le prednjo stran. Prepletete lahko tudi trakove različ¬ nih širin in iz različnega papirja ter jih vstavite v čestitko z okencem (slika 6). Za Valentinovo bo najprimernejša čestitka z okencem v obliki srca. Poleg platnovega prepleta lahko poskusite tudi kak drug preplet, npr. takšen, kot ga kaže slika 7. Slika 7. Poskusite lahko različne vrste pre¬ pleta. 38 februar 2002 TI3.I 6 Okrašene košarice ALENKA PAVKO - ČUDEN Darila je mogoče zaviti ali pa jih ponuditi v kaki drugi embalaži, na pri¬ mer v pletenih košaricah. Te so na¬ prodaj v trgovinah z izdelki domače obrti; s košaricami vseh velikosti, vrst in oblik je dobro založena trgovina Dom na ljubljanski tržnici. Košarico z navpičnimi režami lah¬ ko okrasite na hiter in otroško lahek način. Skozi reže vpeljite okrasni tek¬ stilni trak in ga zavežite v pentljo. Konca traku prepognite po dolžini in poševno odrežite, da dobite razceplje¬ no konico (slika 1). Če vam naravna barva košarice ni všeč, jo prelakirajte s prosojnim ali prekrivnim lakom za les, npr. Ambient (Belinka) ali hobij- skim lakom za les. Gosteje pleteno košarico okrasite s steklenimi koraldami; lahko so okro¬ gle, valjaste ali kake druge oblike. Pri¬ merne so tudi lesene. Na košarico jih pritrdite s tanko žico, ki jo nevidno prepletite v strukturo košare, na me¬ stih, kjer je žica na lični strani košare, pa nanizajte koralde. Če nimate žice, lahko uporabite tudi sukanec ali laks, koralde pa nanizajte s šivanko. Izbrati morate dovolj tanko šivanko oz. koral¬ de z dovolj velikim luknjicami, da jih dopušča, pa se poskusite tudi v cveto¬ vih, listih ipd. Gosto prepleteno košarico z do¬ volj gladko površino lahko okrasite tudi z motivi s papirnatih prtičkov. O t. i. servietni tehniki smo veliko pisali že v nekaj zaporednih številkah revije TIM lanskega letnika ter v eni zadnjih številk. Pri lakiranju motiva, izrezane¬ ga iz vrhnje plasti papirnatega prtička in položenega na površino košarice, je treba biti posebno pazljiv, da se pa¬ pir ne raztrga na robovih pletiva. Po¬ tegi čopiča naj bodo lahni. Lakirajte majhne površine od sredine motiva Slika 1. Košarico prelakirajte s prosojnim lakom za les, v reže vpelji¬ te tekstilni okrasni trak in ga zavežite v pentljo. Slika 2. V strukturo košarice nevidno vpletite tanko žico in nanjo nanizajte steklene koralde. Slika 3. Gosto prepleteno košarico z dovolj ravno po¬ vršino lahko okrasite tudi s t. i.. servietno tehniko. boste lahko nanizali. Košarico navzven in sproti dopustite prilagaja- okrasite s fantazijskimi vzorci nje papirja površini košarice. (slika 2), če preplet košarice to V košarico lahko vpletete tudi umet¬ ne cvetove. Z umetnim cvetjem vseh vrst so pona¬ vadi dobro zalo¬ žene veleblagov¬ nice in trgovine z izdelki za opremo stanovanj. Izberi¬ te cvetove, ki po barvi in velikosti ustrezajo košari¬ ci, peclji pa naj bodo dovolj dol¬ gi. Porežite jih z veje in vpletite v košarico. Vpletite tudi liste; če so njihovi peclji pre¬ kratki, jih pritrdi¬ te z lepilom, ki se nanaša z lepilno pištolo. Slika 4. V spomladansko košarico vpletite umetno cvetje. TKI 6 februar 2002 39 o UGANKARSKI KOTIČEK R O O A K I 0 S M E E T T K 1 O O Š L A O R K K B A R D K O M A G O I B M P N U A P S S T K I H K N A S D M I R B O V O R A T A I O J A Č T E A K S O K 0 G G V 1 N K E R B O G K J T S T E C E T I K L N V E J O M E S T O J N A L S L O B R L K O R O N P K I O L O N E T L A N I A V I N O D D O M I F I L K K P 0 I S L 1 E I Z N J K I A L A N U J N O A V K T A S J R A A K L O E S D E O L M P E J E A J D N R E A T N E J L E O Ž N E R T O U T R O A M Tematska osmerosmerka Pri tej uganki so vse besede že vpisa¬ ne v polja. Da reševanje ne bi bilo preveč preprosto, se skrivajo v os¬ mih smereh: vodoravno, navpično ter po obeh diagonalah - in to naprej oziroma nazaj. Vsaka beseda je pove¬ zana z drugimi z vsaj eno črko. Ker je osmerosmerka tematska, se vse bese¬ de nanašajo na eno temo; ta je v na¬ šem primeru šport. Uganko rešujete tako, da poiščete vseh 46 pojmov (eden je sestavljen iz dveh besed), ki so podani po abecednem redu, ter jih sproti prečrtujete v liku in seznamu. Na koncu vam bo ostalo 14 neprečr- tanih črk, ki dajo, brane po vrsti, re¬ šitev. Ta je sestavljena iz dveh besed in povezana z največjim letošnjim športnim dogodkom na svetu. BADMINTON - BALINANJE - BIATLON - BOKS - DIRKE - GIMNASTIKA - GOLF - HOKEJ - JADRANJE - JUDO - KAJAK - KANU - KARATE - KAS - KOLO -KO¬ ŠARKA - KRIKET - KROS - LIKI - LOV - METI - MODELARSTVO - MOTOCIK¬ LIZEM - MOTORNO LETENJE - NOGO¬ MET - ODBOJKA - OUT - FAK -PLAVA¬ NJE - PLES - POLO - RAGBI - ROKO¬ BORBA - ROKOMET - ROLKA - SET - SKI - SKIRO - SKOKI - SMUČANJE - TEKI - TENIS - TURA - UTEŽ - VATER¬ POLO - VESLANJE Izpusti črke V vsaki od sedmih navpično vpisanih besed izpustite po eno črko, da dobi¬ te nove besede znanega pomena. Da naloga ne bi bila preveč lahka, so opi¬ si podani v pomešanem vrstnem redu. Izpuščene črke nato prenesite v spodnjo prazno vrsto, kjer boste prebrali rešitev. 1 2 3 4 5 6 7 radij - tepec, bedak - priprava za zapenja¬ nje - ime znane ameriške pevke Lear - geometrijski lik (sploščen krog) - pol¬ krožni del odrezanega hlebca ali štruce - delavec v gledališču, ki maskira igralce Rešitvi ugank prepišite na dopisnico (ne trgajte revije!) in najkasneje do 20. februarja pošljite na naslov: Tehniška založba Slovenije, Lepi pot 6, 1000 Ljubljana (s pripisom »Timove ugan¬ ke«), Trije izžrebani reševalci bodo pre¬ jeli sestavljanke lesenih hišic proizvajal¬ ca Walachia. Rešitve ugank iz januarske številke revije TIM: Številčnica I: Sneženi mož Zlogovna izpolnjevanka: Veselo pu¬ stovanje Številčnica II: Znanje, ki se vsak dan ne izpopolnjuje, se zmanjšuje. Nagrade za vsaj dve pravilno rešeni uganki prejmejo: 1. Simon Kravos, C. na Lenivec 12, 6210 Sežana 2. Rok Pajer, Malgajeva 13, 2380 Slovenj Gradec 3. Igor Peloz, C. na Čuklje 23, Vrtojba, 5290 Šempeter UGODNOSTI IN NAGRADE ZA NAROČNIKE REVIJE TIM Za vse, ki želite prejemati revijo Tim na dom, objavljamo naročilnico. Lahko jo prefotokopirate ali kar prepišete in izpolnjeno pošljete na naslov: Tehniška založba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 1000 Ljubljana. Prejeli boste položnico za plačilo naročnine ter si tako zagotovili nespre¬ menjeno ceno revije, poleg tega pa še 20-odstotni popust pri nakupu knjig in priročnikov naše založbe. Izmed izpolnjenih naročilnic, ki bodo najkasneje do 20. februarja 2002 prispele na naš naslov, bomo izžrebali tri dobitnike lepih knjižnih nagrad. Med novimi naročniki smo tokrat izžrebali tri: To so: 1. Rok Žigante, Podgorje 4A, 6216 Podgorje, Mirko Holcinger, C. na Pečovje 13, 3220 Štore in Ro¬ bert Špacapan, Otoki 22, 4228 Železniki. Čestitamo! NAROČILNICA Nepreklicno (do pisne odpovedi) naročam revijo TIM. Naročnino bom poravnal po položnici. Ime in priimek: Naslov: Poštna številka in kraj: Datum:Podpis: Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani. 40 februar 2002 6 v rcjssrrjr 1- Gregor Harih je model F3J mystery predelal v elektromotorno različico z motorjem Ultra 1600/6, ki ga napaja 14 celic s kapacite¬ to 1700 mAh. Model s tako izbranim pogonom lahko ostane v zra¬ ku 30 minut tudi brez pomoči termike. 2. Z RV-modelom za zračne boje mig-3 v merilu 1:12 proizvajal¬ cev MM modeli in Top-modeltehnik leti tudi Tomaž Starin iz Ljub¬ ljane. Podatki o modelu: razpetina kril 880 mm, dolžina 740 mm, masa 910 g, motor MWS 2,5 cm 3 , elisa 7 x 4 ali 8 x 4 (20.000 vrt./ min), krmiljenje - višina, nagib in plin. Trup modela je iz steklene tkanine in epoksidne smole, krilo pa je stiroporno in prekrito z oplato iz furnirja. 3. Prastara Airfixova figura Napoleonovega vojaka v merilu 1 : 32 z naslovom »La guarde imperiale« je z izvrstno predelavo, dopolni¬ tvami in zelo dobrim barvnim zaključkom avtorja Dejana Kruleja zasijala v polnem lesku in pred leti na maketarskih tekmovanjih v Sloveniji osvojila vsa prva mesta v svoji kategoriji (KI - figure). 4. Revellov sherman M4A1 v merilu 1 : 72 je delo Avgusta Kladuš- ka iz Ljubljane. V tem merilu sicer zelo verodostojni maketi je Av¬ gust dodal še izjemno dober končni videz, česar sodniki na lanskih maketarskih tekmovanjih seveda niso spregledali, zato so izdelek nagradili s kar nekaj uvrstitvami med najboljše. 5. Na lanskem tekmovanju za pokal MMK Logatec je zmaga v kate¬ goriji 1 : 144 pripadla Samu Štempiharju in njegovi maketi airbusa A 320 v privlačni barvni shemi britanskega letalskega prevoznika British Midland. Foto: S. Harih, A. Kogovšek, J. Miljevič in T. Starin L ! 6 • februar 2002 TIKI 6 . februar 2002 • 17 A / T II opiata, balza 1 mm ir I nosna letvica 10 x 5 mm X XI —- - if - - luknja za vijak Spoj krilnih polovic okrepimo s 60 mm Širokim pasom tkanine 120 g/m 2 . A Prerez A-A trak-,z ba iz e zgornja opiata, zgornja nosilna 1 rnm balza 1 mm letvica 5x4 nosna letvica 10 x 5 mm zgornja letvica 10 x 1 mm zaključna trikotna letev 18x5 mm spodnja opiata, / pokončna deščica, spodnja letvica balza 1 mm / balza 1,5 mm 10 x 1 mm luknje za kable krmilnika spodnja nosilna letvica 5x4 mm prečne letvice 5x3 mm korenski del stabilizatorja G1 Opiata iz balzove vezane plošče 3 mm. /X V hladilna odprtina luknja za vijak 94° Šablona iz kartona za pomoč pri namestitvi notranjih reber. Ojačitev ima enako obliko G1 /B3, G2/VP2 kot stranica, dodan j' le utor za del G4 G3/VP3 © VEKTRA Rebro iz 1,5 mm debele balze, 18 kosov. T2/B3 Oblika pogonske baterije 8 x SANY0 N700AR. T4/VP2 T6/VP2 Prednji rob opiate ne smemo prilepiti na rebro T4. Utor za bovden. zgornja opiata, balza 3 mm Na prednji rob opiate nalepimo 10 mm širok kos iz trše balze 3 mm. 5 spodnja opiata, balza 3 mm © Pomen oznak: T5/VP3 Debelina (mm) Oznaka Material: dela VP = vezana plošča B=balza Utora za rep zarežemo poševno. 5.5 Zaključek trupa naredimo iz dveh Izvrtati luknjo premera 3 mm. Prerez C-C T7/B3 T8/B3 T9/B3 T10/B3 Na stranska robova odprtine, ki nam omogoča dostop do servomehanizmov, nalepimo balzo 3x5 mm. Priporočeni hodi krmil: funkcija višine:+/—1 0° funkcija smeri: +/— 10° to O ►i n i * ■*> n iSI 6 • februar 2002 TIH 6 • februar 2002 • 21 TISI 6 • februar 2002 TISI 6 • februar 2002 • 23 78 id 60 LD Kosovnica: Raketoplan kategorije S4 VICTOR Konstruiral: Jože Čuden Merilo 1 :1 o i i i o 45 LO *