DON BOSKO
SALEZIJANSKI VESTNIK 5
Glasilo za salezijansko družino in prijatelje don Boska september-oktober 2006
dvomesečnik | letnik LXXIX | skupna številka 543 | www.donbosko.si
VSEBINA
Tesna povezava med družino in družbo zahteva, da se družina odpira družbi in sodeluje pri njenem razvoju, nasprotno pa mora tudi družba spoštovati in podpirati družino, če hoče nenehno izpolnjevati svojo temeljno dolžnost.
Prav gotovo se družina in družba medsebojno dopolnjujeta pri obrambi in pospeševanju blaginje vseh in vsakega posebej. Toda družba, točneje država, mora priznavati, da je družina »družba z lastnimi in prvobitnimi pravicami«; družba ima zato važno obveznost, da se v odnosu do družine ravna po načelu subsidiarnosti, dopolnilnosti.
Po tem načelu država ne more in ne sme odtegovati družinam tistih nalog, ki jih morejo le-te posamič ali pa svobodno med seboj povezane prav dobro izvrševati, temveč jih mora, kolikor je le mogoče, podpirati in spodbujati. Javna oblast mora v prepričanju, da je blagor družine nenadomestljiva in nad vse važna vrednota, kateri se civilna skupnost ne more odreči, storiti vse, da zagotovi družinam vsakršno pomoč - gospodarsko, socialno, vzgojno, politično in kulturno - ki jo potrebujejo, da morejo ustrezno človeškemu dostojanstvu izpolnjevati svoje obveznosti.
Vzajemno podpiranje in pospeševanje odnosov med družino in družbo je ideal, ki je pogosto in celo zelo daleč od dejanskega stanja, ki kaže njuno medsebojno ločenost, še več, medsebojno nasprotje.
Janez Pavel II., Apostolsko pismo o družini, Družina 1982, CD 16.
10 DON BOSKO VZGOJITELJ
Vzgojna dediščina za Cerkev in svet
dr. Carlo Nanni
V SREDISCU MLADI
Šolska torba
dr. Janez Vodičar
OCE IN UČITELJ
Družina
na poti služenja
Pascual Chavez
SMG
Mladostna prepletanja
mag. Marko Košnik
S POTI
Z Jezusom na Golgoti
Tone Oglar
MISI JO NI
Začarani krog revščine
J ože; A nd o.l še k
31 NASI VZORI
Biser dobrote
France Škrab!
Novi mariborski pomožni škof dr. Peter Štumpf, Maribor, 10. 9. 2006
tih
SALEZIJANSKI VESTNIK
dvomesečnik
Glasilo za salezijansko družino in prijatelje don Boska
Številka 5 | skupna številka 543 Leto 2006 | letnik 79 ISSN 0353-0477
UREDNIK
mag. Marjan Lamovšek
UREJA UREDNIŠKI ODBOR mag. Janez Potočnik, Ivan Turk, s. Marija Žibert, Janez Krnc, mag. Marko Košnik
LEKTORIRANJE Jerneja Kovšca
GRAFIČNA ZASNOVA Toni Anžlovar & MM
RAČUNALNIŠKI PRELOM Marko Suhoveršnik
DISTRIBUCIJA IN STIKI mag. Janez Potočnik
IZDAJATELJ
Salezijanski inšpektorat v Ljubljani
ZALOŽBA
Salve d.o.o. Ljubljana
TISK
Tiskarna Schvvarz, Ljubljana
^ves^ Salezijanski vestnikje „ v, -A . | ustanovil sv. Janez
Bosko, v slovenskem jeziku je začel izhajati I. 1904. Danes Izhaja v 56 narodnih izdajah, v 29 jezikih in v 135 državah.
Darove za vzdrževanje Salezijanskega vestnika in za druge namene lahko nakažete na račun, vpišete namen plačila ter nas obvestite o namenu nakazila. Salezijanci [ Rakovniška 6 | 1000 Ljubljana TRR 24200-9004141717 sklic 00 06
NASLOV UREDNIŠTVA Salezijanski vestnik Rakovniška 6 1000 Ljubljana
telefon: 01/42.73.028 e-pošta: vestnik@salve.si splet: www.donbosko.si
UVODNIK
SADOVI PRIZADEVANJA
MARJAN LAMOVŠEK, urednik
»Košček nebes poplača vse«, je imel navado reči don Bosko in tako dajal obliža na rano mnogih prizadevanj, odpovedi in naporov. Pa ne v takšnem tonu kot oni, ideolog uničevanja celih rodov, ki je bil dejal, da je vera opoj za ljudstvo. Ne. Veliki vzgojitelj, oče in učitelj mladine je bil v to trdno prepričan. Iz tega in za to je živel. Nič mu ni bilo težko v prizadevanju za odreševanje duš. Te vere in tega zaupanja seje učil najprej pri svoji materi, katere 150-letnico smrti bomo v kratkem obhajali, pri materi Marjeti.
V mesecu septembru se zopet odpirajo vrata vzgojno-izobraževalnih ustanov. Mladi prav prek izobraževanja začenjajo doumevati, da spoznavanje novega vedno znova terja prizadevanje, nemalokrat tudi velik napor. Nič manj to ne velja za vzgojo, to je za rast v zrelo osebnost, za usvajanje vrednot in drž, ki človeka naprav-Ijajo plemenitega in krotkega, sposobnega dobrohotnega so-bivanja z drugimi. In vendar, kako vedno znova spoznavamo, kako (pre)malo je v nas takšnega prizadevanja, pa čeprav bi se še kako izplačalo.
Tudi v poletnih mesecih je bilo v okviru raznih pobud salezijanske družine veliko programov in dejavnosti, ki so mladim, ki so se jih udeležili, odprli novih obzorij spoznanj na tej poti prizadevanja za dobro. Oratorij, ta neustavljivi val dobrega veselja, ki iz leta v leto blagodejno oškropi vse več otrok in mladine. Pa duhovne vaje na tisoč in en način, a vedno z istim namenom: poglobiti odnos z Bogom, s seboj in bližnjim. Tudi razna romanja so bila v poletnih dneh za mnoge dobrodošla duhovna in sproščujoča popestritev, pa taborjenja in še kaj. Kdo bi mogel vse izčrpno našteti? Vse to so bila prizadevanja; če so bila iskrena, sadovi ne morejo izostati.
Nekaj od vsega tega je popisanega tudi na teh straneh Salezijanskega vestnika. Da bi nam bih v spodbudo napoti prizadevanja za dobro. Naj nas 5v. Janez Bosko in njegova svetniška mati priporočata pred Bogom, da bi tudi mi nekoč bili deležni koščka nebes.
SALEZIJANSKI VESTNIK | S E P T E M B E R - O K T O B E R 2008 2006
Šolska torba
dr. JANEZ VODIČAR
V teh jesenskih dneh se pogosto zaustavimo s pogledom na velikih šolskih torbah, ki otroke spremljajo na poti v šolo in iz nje. Kar zasmilijo se nam včasih; brezskrbno življenje otroštva smo obtežili z vsakdanjimi skrbmi. Nič več brezskrbne igre; urnik, naloge in učenje, to je zdaj del otroških dni. To, kar nas, odrasle, bremeni iz dneva v dan, se s šolo dokončno začne. Ob vsem zavzemanju za razbremenitev bremena, ki ga otroci morajo nositi, ne gre le za težo, merjeno v kilogramih, ampak predvsem za napor, ki ga šola, vsaj po mnenju mnogih, terja od otrok. Toliko stvari morajo poznati, narediti, da se še sami starši več ne znajdejo.
Kako ne bi pogled na otroke, obremenjene s šolskimi torbami, v nas ne prebudil vsaj malo sočutja, saj se je vendar kruti boj življenja dokončno začel. Nič več ni varne zaščite doma, vrtca, staršev, starih staršev; otrok je prepuščen samemu sebi. V šoli gre za res. Res da počasi, najprej opisno, brez ocen in še malo igrivo, a vsi vemo, da če se otrok dobro ne nauči brati, pisati, reda in osnov računanja, tudi pozneje ne bo visokih ocen. Če pa ocene ostanejo nizke, si zapravi možnost izbire dobre srednje šole in tako naprej vse do poklica in plače, ki temu sledi. Ta šolska torba je kot pravljična skrinjica z vso otrokovo prihodnostjo. Ker se tega zavedamo, nam pogled pomilovanja hitro prekrije resnost odgovornosti. Če otroku že olajšamo nošenje torbe, ga pospremimo z resnim svarilom, naj se pridno uči. Tega ne more nihče namesto njega, sam se mora potruditi, še znamo dodati.
Šolska torba skriva še veliko več v sebi kot le skrinjico, iz katere lahko potegnemo uspešno življenjsko kariero. V njej so knjige, iz katerih se otrok uči. V knjigah so zapisane modrosti iz človeške zgodovine. Ko otroku damo knjigo v torbo, mu zaupamo človeško izkušnjo, zaupamo mu od-
4 SEPTEMBER — OKTOBER 2008 I
V torbi so tudi zvezki. V njih bo pusti! svoje prve poizkuse pisanja, risanja, računanja. Počasi bo sposoben na teh praznih straneh zvezka sam ustvarjati zgodovino. Z zvezki polagamo v torbo ustvarjalno prihodnost. Otroku izrazimo zaupanje, da je sposoben dodati k človeškemu bogastvu kulture in znanosti svoj delež.
Brez svinčnikov, barvic, radirk in podobnih pripomočkov vendar ne gre. Ošiljeno pisalo ni več le igrača, postalo je orodje. Radirka mu pomaga, da se lahko uči, saj njo popravi napake. Ne gre za strah pred neuspehom in zasmehovanjem, gre za zaupanje, da zmore v še tako slabem življenja spet storiti kaj dobrega. Z tem se bo otrok učil, kako iz najbolj vih stvari narediti orodje v korist vseh.
Vse to in še kaj bi lahko našli v torbi, ki se komaj premika na drobnih žicah na poti v šolo. Prav je, da nas kaj bo iz njih. Žal, prevečkrat vidimo v le blestečo kariero, ki bo slavna in bogata Temu pogosto sledijo razočaranja tako strani staršev, otrok in šole. Če bi se dali vsega dostojanstva otroka, ki gre s bo proti šoli, bi nas ocene, točke in toliko ne bremenili. Otroku smo pali vso našo dediščino. Verjamemo da bo znal in hotel ohraniti vse teklih rodov. S šolo izrazimo tudi vanj, da bo zmogel sam ustvarjati, memo, da se je sposoben vživeti v in jo graditi naprej in iz vsakdanjih ustvarjati orodje lepše prihodnosti.
Če bi otroci začutili, kakšno zaupanje sijo na hrbtu, bi gotovo njihova stala lažja. Morda bi celo še kaj dodamo. Ta torba zaupanja Ijica iz lepih minulih dni, je nu ga dne vseh nas. Ne pomilujmo, spoštujmo in zaupajmo učenju.
govornost, da jo bo skrbno negoval in ohranil.
MARIBOR
ŠKOFOVSKO POSVEČENJE DR. PETRA ŠTUMPFA
BENEDIKTBEUERN, NEMČIJA TEČAJ DON BOSCO YOUTH-NET!
Mednarodna mreža organizacij, ki delujejo v don Bosko-vem stilu (Don Bosco Youth-Net / DBYN), je v avgustu za svoje predstavnike organizirala enotedenski izobraževalni tečaj v Benediktbeuernu v Nemčiji (13.-20. avgust). Z njim je želela mlade vzpodbuditi in pripraviti na samostojno izvajanje mednarodnih projektov v okviru DBYN. Mreža trenutno povezuje enajst organizacij iz enajstih evropskih držav, med katerimi je tudi Slovenija. Na tečaj nas je prišlo 32 udeležencev. Poleg Britancev, Maltežanov, Belgijcev, Nizozemcev, Nemcev, Špancev, Slovakov, Poljakov, Avstrijke in Italijana smo se ga udeležili tudi trije mladi slovenski predstavniki na čelu z Markom Kočnikom. Program dela je bil zelo pester in je zajemal vpogled v celoten proces organizacije mednarodnega mladinskega projekta. Tako smo se seznanili z možnostmi subvencij za take projekte s strani posebnega sklada Evropske unije, z vsemi papirji, ki jih takšen vložek zahteva, z načini oblikovanja mednarodnih in lokalnih pripravljalnih ekip ter mnogimi drugimi uporabnimi podatki. Še posebej pa nas je obogatila praktična izkušnja in učenje skupinskega dela ter spoznanje, da nam mora biti vsem skupen don Bo-skovslog dela z mladimi. Poleg dela je teden zaznamovalo tudi sklepanje novih prijateljstev, spoznavanje drugačnih kultur in načinov dela, zabava, klepet, raftanje in še in še. Nemčijo smo zapustili polni novih idej in navdušenja za še večjo obogatitev salezijanskih programov v Sloveniji prav s pomočjo novih mednarodnih poznanstev. Tilen Mlakar
V'
' mariborski stolnici sv. Janeza Krstnika je bil v nedeljo, 10. septembra, v škofa posvečen duhovnik iz salezijanske družbe msgr. dr. Peter Štumpf. Posvetil ga je mariborski nadškof dr. Franc Kramber-ger, škofa soposvečevalca pa sta bila dr. Marjan Turnšek, škof rojstne škofije novoposvečenega škofa, in dr. Anton Stres, čigar mesto pomožnega škofa mariborske nadš-| kofije novoposvečeni škof Peter prevzema, potem ko je bil dr. Stres imenovan za prvega škofa novou-
Dr. Peter Štumpf, mariborski pomožni škof stanOVljene Celjske Škofije.
Ob škofih posvečevalcih so bili še vsi drugi škofje iz slovenske škofovske konference ter msgr. Stanislav Hočevar, sdb, iz beograjske nadškofije, pridružil pa se jim je tudi msgr. Ruvesi Gaston, sdb, iz afriškega Konga. Z novoposvečenim škofom ju druži prijateljstvo še izza bogoslovskih let, ki sta jih skupaj preživela v don Boskovem Torinu. Tudi velika množica duhovnikov (nad 200) in do zadnjega kotička napolnjena stolnica z verniki iz mariborske nadškofije in iz župnij, kjer je novi škof pastoralno deloval - vse to je na slovesnosti posvečenja ustvarilo ozračje globokega duhovnega dogajanja, domačnosti ter občutja, da je novi pomožni škof med verniki in duhovniki nadškofije, v kateri bo deloval, lepo sprejet. Brez ubranega in umetelno izraženega petja solistov in združenih pevskih zborov iz župnij Ljubljana Rakovnik, Ljubljana Kodeljevo ter Maribor - sv. Janez Bosko pod vodstvom Marka Ušeničnika, ob spremljavi simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik, bi bil okrnjen mozaik lepe in duhovno bogate svečanosti škofovskega posvečenja. »Bodi s teboj, Mati Marija!« je v duhu svojega škofovskega gesla msgr. Štumpf zaželel vsem, še zlasti vsem tistim, ki so s svojim trudom doprinesli k lepemu in pomenljivemu dogodku, ter vsem tistim, ki v njegovem življenju zavzemajo pomembno mesto, začenši z očetom Jožefom in materjo Genovefo. Ob tem dogodku je Jože Zadravec pripravil kratko monografijo o novem škofu, ki jo lahko dobite pri založbi Salve.	M. L.
6 SEPTEMBER™ OKTOBER 2006 I SALEZI JAMSKI VESTNIK
ZGODILO SE JE
Oratorijsko dogajanje v Podgorici (Črna gora)
Praznik zaobljub sester HMP na Bledu
PODGORICA, ČG PESTRO POČITNIŠKO DOGAJANJE_
Ker zna biti v Črni gori, še posebej v Podgorici, poletje zelo vroče, večino mladinskih programov izvedemo takoj na začetku počitniških dni. Letošnje poletje smo pričeli s srečanjem otrok barske nadš-kofije, ki smo ga poimenovali kar Čar-na Morača, saj smo se v veliki meri zgledovali po podobnih programih, kot so: Čarno jezero, Čarna Mura, Čar-no morje. Geslo je bilo Svetost = radost. Animatorji iz naše župnije so se za ta program resnično potrudili in pripravili 20 različnih delavnic, kjer so otroci zlahka našli kaj zanimivega. Na pomoč so priskočili tudi animatorji drugih župnij. Programa se je udeležilo več kot 500 otrok. Temu dogodku je kmalu sledil za otroke težko pričakovani oratorij. Dva tedna so mladi in otroci preživeli v družbi starih Rimljanov, jih spoznavali, in se od njih učili. Dopoldanski zgodbi so sledile zanimive delavnice, ki so bile kot vedno zelo praktične; od izdelovanja okvirjev za fotografije, izdelovanje mask, svetilk, akvarijev ... in to vse iz papirja ali kartona. In kakšen bi bil ora-torijski dan brez igre in seveda tudi morja? Letos smo se dodobra ogreli za oratorijsko različico bejzbola. Po oratorijskem dogajanju smo z manjšo skupinico animatorjev obiskali don Boskove kraje. Cilj našega potovanja ni bil izlet, ampak od bliže spoznati don Boska, kraje, kjer je živel, predvsem pa njegovo delo za mlade. Tako smo obiskali Colle, Ca-stellnuovo, Chieri, Torino. V njegovo zgodbo smo vpletli še zgodbo Dominika Savija. Poleg vsega smo obiskali tudi različne salezijanske ustanove v Piemontu ter na poti domov tudi v Sloveniji. Utrnile so se nam nove ideje za delo v našem mladinskem centru. V mesecu avgustu so prišli na svoj račun ministranti. Skupaj z župnikom so se odpravili v črnogorske gore, kjer so nekaj dni preživeli pod šotori. Za ministrante so bili to nepozabni do-
o >
o o
o o
godki, ki so skupino povezali in ji dali novega zagona.
Da nam je vse to uspelo se moramo zahvaliti našim dragim dobrotnikom, predvsem Karitasu iz Beltincev ter sa-lezijanski skupnosti iz Št. Primoža na Koroškem. To so priložnosti, da se tudi naša cerkvena občestva povezujejo med seboj.	V. Gane
BLED
REDOVNE ZAOBLJUBE SESTER HMP
V soboto, 5. avgusta, je bil za nas, sestre hčere Marije Pomočnice, velik praznik. V župnijski cerkvi sv. Martina na Bledu je svoje prve redovne zaobljube izpovedala s. Metka Kastelic. S. Metka prihaja iz župnije Notranje Gorice. Na popolno po-daritev Bogu se je pripravljala eno leto na Bledu, nato pa še štiri leta v Rimu. Pred vstopom k sestram je bila dejav-
SALEZIJANSKI VESTNIK | 
na skavtinja, članica SKŽ in uslužbenka na občini Brezovica. Tako na njen praznik niso prišle samo sestre HMP in njeni domači, ampak tudi mnogi župljani, skavti in drugi prijatelji. Praznik Marije Snežne je praznik obletnice zaobljub za sestre HMP Letošnji je bil poseben za s. Rezko Kraj-nik, ki je slavila 50 let zaobljub, ter za s. Ivanko Zakrajšek, s. Miro Peče, s. Bernardo Žibert in s. Ireno Novak, ki so slavile 25 let zvestobe v sale-zijanskem redovnem poklicu. Slovesno somaševanje je vodil novoime-novani mariborski pomožni škof dr. Peter Štumpf, v homiliji pa nas je nagovoril salezijanski inšpektor dr. Alojzij Slavko Snoj. Za vse sestre HMP je bil ta dan priložnost, da obnovimo našo zavzetost za to, da »ostajamo v Božji ljubezni« zato, da bi jo mogle dajati naprej mnogim mladim, h katerim smo poslane.	s.Marija Imperl
SEPTEM BE R~ OKTOBE R 2006 7
MORNESE, ITALIJA ANIMATORJI PRI IZVIRIH
Animatorji, ki sodelujejo s sestrami hčerami Marije Pomočnice po raznih krajih Slovenije, se med seboj srečujejo in povezujejo na razne načine. Vsako poletje se dobijo na t.i. tednu animatorjev. Letos smo se skupaj odpravili v Mornese, rojstni kraj sv. Marije D. Mazzarello, soustanoviteljice sester HMP Pot do majhnega kraja v severozahodni Italiji nas je peljala mimo Padove, kjer smo se ustavili in si ogledali mladinski center sester salezijank (HMP). Presenečeni smo obstali nad velikim kompleksom zgradb, v katerem se dnevno zvrsti blizu tisoč otrok in mladih od vrtca do konca srednje šole. Imajo mnoge športne in gledališko-tilmske dejavnosti, prek katerih sestre in drugi vzgojitelji mladim pomagajo, da postajajo dobri kristjani in pošteni državljani. Naše dneve smo preživljali v Mornesah in
okolici. Preprost kraj je postal velik in pomemben zaradi preproste in velike svetnice sv. Marije D. Mazzarello, ki je skupaj z don Boskom ustanovila sestre salezijanke. Obiskovali smo kraje, ki jih je zaznamovala pot sv. M. Mazzarello in se ob njih vsak dan poglabljali v eno od življenjskih tem. Spoznavanje naše svetnice, osebno in skupinsko delo, pogovori po skupinah in molitveno branje Svetega pisma (Lectio Divina), spoved, osebni pogovori in vsakdanja sv. maša, vesela razvedrila in prijateljsko druženje ... so zaznamovali naše petdnevno bivanje v Mornesah. Zadnji dan smo se odpravili v Torino. Na griču Colle Don Bosco v bližini Torina smo si ogledali don Boskovo rojstno hišo, svetišče na 'griču mladinskih blagrov', kot ga je poimenoval papež Janez Pavel II., obhajali sv. mašo in v spominu odšli v čase don Boskove mladosti. Popoldan smo preživeli v Valdoc-cu, salezijanskem delu Torina, kjer je don Bosko po Božjem navdihu in Mari-
Animatorji ob kipu sv. Janeza Boska v Valdoccu (Torino)
Množica romarjev pri Kraljici miru na Kureščku
jinem vodstvu storil čudovite reči za množice mladih. O tem nam še danes govorijo v muzej preurejene don Boskove sobice, veličastno svetišče Marije Pomočnice in drugi objekti za mlade, predvsem pa oratorij, ki je skozi vse poletje dnevno napolnjen s tisoč otroki in mladimi.
»Delaj vsako stvar ob pravem času, na pravem mestu in samo iz ljubezni do Boga!« Te besede sv. Marije Dominike Mazzarello nagovarjajo tudi nas danes. Skušamo jih živeti in ob tem doživljamo mnogo notranjega veselja.
s. Marija Imperl
KUREŠČEK
ROMARSKI SHOD_
Tudi letošnja zadnja avgustovska nedelja je na Kureščku zbrala veliko množico na tradicionalno zaobljubljeno romanje k Mariji kraljici miru. Slovesno ehvaristično daritev je vodil ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik. Ob oltarju na prostem, na trati pod 1992. leta obnovljeno cerkvijo, so se mu ob so-maševanju pridružili številni duhovniki, med njimi salezijanski inšpektor dr. Alojzij Slavko Snoj in pa rektor svetišča na Kureščku Anton Košir. V svoji homiliji je škof med drugim poudaril pomen zaupanja v Marijo kraljico miru. Spomnil je na veliko romanje v letu 1940, ki ga je vodil tedanji ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman, tik pred začetkom druge svetovne vojne na slovenskih tleh. Tedaj je bila dana obljuba, da bo na Kureščku vsako leto romanje za Marijino priprošnjo za mir. In ta obljuba, je ob koncu letošnjega romanja dejal rektor svetišča Košir, se ni izvrševala natanko 50 let. Šele leta 1990 so si verniki upali zbirati na ruševinah po vojni uničene cerkve in izpolnjevati dano obljubo. Letošnje romanje je izzvenelo tudi v zahvalo Bogu, da je slovenski narod pred 15 leti zaživel v samostojni državi in ob tem čutil mogočno Marijino pomoč in varstvo.	M.L.
8 SEPTEMBER™ OKTOBER 2006 I SALEZI JAMSKI VESTNIK
tkiv
ŽEUMLJE
NOVO ŠOLSKO LETO
Čas oddiha, čas veselja. Za maturante Gimnazije Želimlje je bil z veseljem zaznamovan predvsem dan, ko so bili objavljeni rezultati mature. Že šesto leto zapored so vsi uspešno opravili zrelostno preizkušnjo, povprečno pa so dosegli 23,98 točk (povprečje v Sloveniji 19,90). Med 50 maturanti je le pet maturantov doseglo manj kot 20 točk, štirje pa so se vpisali med zlate maturante.
Novo šolsko leto je prineslo nove obraze na hodnike gimnazije v Želimljem. Šola se je napolnila kot še nikoli, saj je 1. septembra v šolske
Učenci prvega razreda Gimnazije Želimlje v letu 2006/07
klopi sedlo 270 dijakov. V Domu Janeza Boska bo v tem šolskem letu živelo 178 dijakov. Nasmejani obrazi v šolskih klopeh pa kažejo, da so se
dijaki s počitnic vrnili polni novih moči. Marsikdo med njimi je že težko čakal na srečanje z novimi in starimi prijatelji.	P.P.
PLANINA USKOVNICA USKOVNIŠKI TEDNI
Malo manj kot tristo mladih se je tudi letos udeležilo Uskovniških tednov, enaindvajsetih po vrsti. Pesem, sproščenost, zabava, hoja po kraljestvu Zlatoroga tja do Vodnikove koče na planini Voje - vse to je dopolnjevalo pester in vsebinsko bogat program, ki je letos postregel z razmišljanjem o družini. K osvetljevanju tega širokega tematskega sklopa so
vsak na svoj način prispevali predavatelji: zakonca Godeša, dr. Tomaž Erzar, dr. Darinka Klančar, dr. Andrej Poznič in dr. Ivan Štuhec. Popoldanski pogovori po skupinah pa so udeležencem pomagali razmišljati tako o družini, iz katere izhajajo, kot o tisti, ki si jo nameravajo ustvariti.
K bogato doživetemu tednu je vsekakor pripomoglo celotno dogajanje na Uskovnici - od izvrino pripravljenih svetih maš do izražanja najrazličnejših talentov med tradicinalnim
kulturnim večerom. Celo pomivanje posode ima na Uskovnici svoj čar. Seveda petkovega popoldneva ni mogoče obiti zaradi pestrega duhovnega dogajanja. Tako Uskovnica še vedno privablja mnogo mladih, ki iščejo poti v življenje in se vprašujejo o svojem poslanstvu in kje naj ga uresničujejo. Druženje, pogovori, razmišljanje in molitev so gotovo sredstva, ki jim na tej poti razločevanja pomagajo.
M.L.
Ena od skupin na Uskovniških tednih; v ozadju očak Triglav
SALEZIJANSKI VESTNIK | SEPTEM BE R~ OKTOBE R 2006 9
DON BOSKO VZGOJITELJ
dr. CARLO NANNI
VZGOJNA DEDIŠČINA
ZA CERKEV IN SVET
strast st sprejem ljudi, sk
on Boskov preventivni sistem je kulturna, pedagoška in vzgojna dediščina Cerkve in italijanske, evropske in svetovne laiške vzgojne kulture. Je torej dar, ki je vsem na volj o. Vsebuje visoko vredne človeške in medverske prvine.
In vendar, kakor smo pripomnili, je don Bosko v svojem življenju kazal vse kreposti svojega ljudstva, astijske pokrajine in Piemonta.
A njegove misli in njegova pastoralna in vzgojna ljubezen niso poznale meja.
Te vidike preventivnega sistema omenjam, ker smo vsi poklicani, naj bomo pripadniki svoje države s polno predanostjo in ne samo po službi. Moramo pa biti sposobni odpreti se drugim ravnem državljanstva: biti n.pr. evropski državljani (kakor nas poziva evropska ustava) in državljani sveta (kot je svetovna politična želja, ki je privedla do razglasitve Listine človekovih pravic in ki je skušala ustvariti politično podobo v Organizaciji združenih narodov). V nas to neizprosno silijo proizvodni in trgovinski dejavniki, ki delujejo v močni mednarodni in svetovni povezavi, tudi takrat, ko delajo na krajevni in državni ravni.
Kot Cerkev Jezusa Kristusa nas poganja Sveti Duh, naj bomo zares »katoliški«, to je odprti za razsežnosti vesoljnega bratstva v sedanjosti in preko nje. Vprašanje je zamotano. Veličasten in strah vzbujajoč pojav, ki se vedno jasneje približuje, globalizacija, govori o njegovi prostranosti in tveganosti. In kaj naj rečemo o sistemu družbenega obveščanja, ki skrajšuje razdalje na ničlo, ki pa more odpraviti čut za resničnost in človeka zapreti v najbolj zaprto privatno življenje? In zapletene silnice, ki vodijo v spoprijeme ljudstev, pripadnikov narodov, vere in verstev?
Na križpotjih življenja
Človeško življenje poteka v prepletanju notranjosti in zunanjosti, privatnosti in javnosti, zgodovine in onostranstva. Konkretno pa je posajena v kulturo določene dežele (države), toda ne zato, da bi to postalo meja ali nepremostljiva pregrada, ampak da bi občutili lastno omejitev ter bi se, izhajajoč iz trdnega temelja, mogli srečevati in trdno sodelovati z drugimi.
Dejansko in pravno je naša svoboda, kakor smo že rekli, v bistvu »so-svoboda«, to je, da raste ali da je ovirana znotraj družbenega sožitja, ki ne more dati vsega od sebe brez pozornosti do nastajajočih potreb in brez prizadevanja vseh in vsakogar za napredek sveta. Meje vzgojno-pastoralnih prizadevanj obstajajo v Cerkvi in v svetu. Kot je dejal veliki mislec, ki je navdihoval II. vatikanski cerkveni zbor, Romano Guardini, »je država v nas«, ne pa zunaj nas. Že sveti Avguštin je dejal, da »meje Božje države«, tiste, v katero Bog kliče kristjane in segajo preko meja in človeških pomanjkljivosti, potekajo po sredi našega srca«. Sicer pa iz srca prihaja dobro in zlo, kot pravi evangelij. Sveti Duh, dar vstalega Gospoda vernikom, je dan, da bi bili sol zemlje in luč sveta.
10 SEPTEMBER™ OKTOBER 2006 I SALEZI JAMSKI VESTNIK
Don Bosko je mlade jetnike hotel obvarovati pred duhovnim in človeškim propadanjem
Zamisel o oratorijih se je don
Bosku porodila ob obiskih ječ mesta Torina. V teh prostorih duhovne In telesne bede je bilo mnogo fantov v najlepših letih, nadarjenih, dobrega srca, sposobnih ustanoviti srečne družine in delati v čast domovine. Pa vendar so bili
tam v zaporu, ponižani, družba pa se jih je sramovala. Če bi pretresli razloge za njihovo zlo usodo, bi uvideli, da so bili nesrečni večinoma bolj zaradi pomanjkljive vzgoje kot zaradi hudobije. Ugotovili bi tudi, da ko jim je kdo dal občutiti človeško dostojanstvo, da ima človek ra-
zum in si mora s poštenim delom služIti svoj kruh in ne s krajo, skratka, ko je v njih zabrnela struna moralnega in verskega načela, so v srcu občutili neko zadovoljstvo, ki si ga niso znali razložiti, ki pa je v njih vzbudilo željo, da bi tudi oni postali boljši. In res so mnogi že v ječi spremenili svoje vedenje, drugi pa so po prihodu iz ječe živeli tako, da jih ni bilo treba vanjo ponovno privesti.
Dejstva sama so potrjevala, da so ti fantje postali nesrečni zaradi pomanjkanja moralnega in verskega pouka in da sta ti dve vzgojni sredstvi mogli učinkovito prispevati, da so ostali dobri, kadar so to bili, In jih spet pridobiti, da so se uprli objestnežem, kadar so prišli iz kazenskega zavoda.
Meje, ki obstajajo in ki jih je toliko, ne morejo biti opravičilo, da »bi se brigali sami zase«, češ, saj »tako delajo vsi«.
Kot pravi krščanska tradicija, živimo svoje človeško in versko življenje v svetu, a se ne umikamo iz njega. Živimo v svetu, to je v času, v zgodovini, v prepletanju kultur, znotraj procesov ekonomske proizvodnje in prepletanju socialne, politične, krajevne, pokrajinske, državne, mednarodne in svetovne moči. Toda kot »romarji« hrepenimo po polnosti združenja z Bogom v njegovem kraljestvu resnice, ljubezni, pravičnosti in miru.
Zahteva po oblikovanju
Zavoljo tega pred vsakim krščanskim vzgojiteljem in pravzaprav pred vsakomer, ki hoče vzgajati po preventivnem sistemu, stojijo tri velike izobrazbene zahteve:
■ Nujno je socialno in cerkveno oblikovanje. Konkretno moramo kot kristjani nujno
poznati in si prisvojiti, tako osebno kot v skupini, velike ideje evangelija in njegovih bla-grov, kot tudi se počutiti v soglasju z velikimi cilji II. vatikanskega cerkvenega zbora, hkrati pa tudi v soglasju z velikimi načeli državne ustave in razglasitvijo človekovih pravic. Žalostno bi bilo, če bi morali priznati, da nismo nikoli prebrali vsaj enega evangelija.
■ Pomembno je živeti po tem, kar verujemo in upamo, ter to uresničiti v vsakdanjo lastno duhovnost kot odgovor na nove zahteve današnje kulture. Tisti, ki se navdihuje ob don Bosku, mora živeti in v družbenem življenju uresničiti salezijansko duhovnost v slogu, ki prihaja od »očeta in učitelja mladine«: preventivni sistem ni koristen samo za vzgojo. Velja tudi za to, da bomo kot državljani živeli po »razumu, veri in ljubeznivosti«; v učinkoviti in soodgovorni delavnosti, v pogumu, prosti in odprti za novosti in za spremembe, v prepričanju, da je v
vsakem, še tako zavrženem človeku, točka, ki je dovzetna za dobro, v zaupanju, da »tistim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu« (Rim 8,28); ter vedno polni Gospodovega veselja.
■ Na višjem nivoju moramo živeti in uresničevati vse to, in to skupaj, kot »učlovečeni« in »odprti vesoljnemu svetu«: po zgledu in po poti Jezusa, ki je umrl za svoje ljudstvo in za odrešenje vsega sveta, na obzorju tistega Boga, ki ga v veri izpovedujemo kot našega Očeta in Očeta vseh, čigar usmiljenje in zvestoba traja »od roda do roda«.
Da bi pri vzgoji »postali vsem vse«
To bo ekumenski način uresničevanja tiste žeje po odrešenju, ki je nenehno gorela v don Boskovem srcu, ki sije zato prilastil geslo »da mihi animas, cetera tolle« (Daj mi duše, drugo me ne zanima) in je pri delu za vzgojo mladih kot sveti Pavel in kot sveti Frančišek Šaleški »postal vsem vse«.	I
SALEZIJANSKI VESTNIK | S E P T E M B E R - O K T O B E R 2008 11
¿podoba te razprave Je Jezus, ki si pri zadnji večerji opaše predpasnik:: in umije noge svojim učencem; podobno don
K „o in mama Marjeta, oratoriju popravljata cevije in krpata
mnogi starši, misijonarji, prostovoljci, voditelji oratorijev, učitelji, ki so, v vsej preprostosti, »dali življenje« za druge.
DRUŽINA NA POTI SLUŽENJA
Prva sestavina za srečno družino je drža pripravljenosti na služenje. Živita jo najprej zakonca eden do drugega, nato v odnosu do otrok in drugih članov družine. Družina, kjer ta drža ne pride do izraza, pusti, da mimo nje odteka velika skrivnost življenja: prava uresničitev in sreča ne prihaja od tega, da smo postreženi, pač pa, da stre-žemo. Tako trdi sv. Pavel: bolje je dajati kot prejemati. Gre za ljubeznivo služenje, svobodno podarjeno, z željo osrečiti drugega. To je najpomembnejši razlog, ki ga motivira.
Družina je izvrstno vad-bišče za ljubezen do bližnjega. Mnogo otrok in mladih meni, da je potrebno to izjemno krščansko krepost živeti predvsem zunaj, v kakšni ustanovi za bolne, med reveži, klošarji ali v misij onih v Afriki. Ni tako redko srečati mlade prostovoljce, ki so herojsko velikodušni v najbolj oddaljenih barakarskih naseljih, v svojem domu pa so majhni mogočni gospodovalci. Družina je pred vsem drugim mesto, kjer se otroci naučijo živeti za ...V mirni in konstruktivni družini bi ljubeznivo služenje moralo biti vedno na dnevnem redu. Pomembno je tudi otroke naučiti, da ne gre le za praktično stvar, kako preprečiti, da bi bila dela v družini vedno le na ramenih ene osebe.
Drža služenja je mnogo več kot le pripravljenost opraviti kako delo. V konstruktivni družini se vsi zavedajo, da je narediti kaj koristnega v blagor drugih (pa čeprav gre le za pomivanje posode, likanje pe-
BESEDILO: dr. PASCUAL CHÁVEZ V. ILUSTRACIJA: UMBERTO GAMBA
rila) lepo in plemenito. Vsi so prepričani, da je opravljanje dejanj služenja, čeprav čisto vsakdanjih, ki ne prinašajo velikih priznanj, nekaj zelo pomembnega. In da to prinaša zadovoljstvo.
Držo služenja je v družini potrebno vedno znova obujati. Čeprav telo prejema veliko pozornosti, se dogaja, da pustimo odmreti korenine srca. Samo starši lahko vzgajajo čustva. Da resnično opazijo čustvene potrebe in globoke potrebe drugih. Otroci morajo biti vključeni v odkritje, da je bližnji nekdo, ki je blizu in ne nekaj abstraktnega. To so mama, oče, bratje, sestre, stari starši itn.
V družinah se gotovo že izvršujejo razne oblike služenja. Težava je vtem, da se mnogi člani družin tega preprosto ne zavedajo. Ko je družina zbrana pri obedu ali je v avtomobilu, recimo na daljši poti, lahko starši o teh dejanjih služenja spregovorijo. Dovolj je ugotoviti, kaj kateri družinski člani delajo (kdo kuha, pere, lika, kdo odnaša smeti ...). Pri vsem tem je pomembno, da oseba, ki določena dejanja opravlja, čuti, da je njeno delo
spoštovano in da je to delo v blagor vse družine. To pa ne pomeni, da mora oseba, ki je naprošena za neko opravilo, to opravilo avtomatično izpolniti. Drža služenja, smo rekli, je vprašanje svobode, in ta vključuje tudi odgovor ne.
Dejanja služenja ne smemo navezovati na izraze ljubezni ali na povračilo v denarju. Izrazi ljubezni ne bi nikoli smeli biti predmet »pogodb« z otroki.
Naslednji korak je razširiti držo služenja izven družine. Krščanski pojem ljubeznivega služenja pomeni razširiti krog tistih, ki jim je služenje namenjeno, ki vključuje sosede, skupnost, ki ji družina pripada, in še širše.
Da bi starši otroke vzgojili za dejavno ljubezen, morajo biti sami vzor in vodniki. Rek »delajte tisto, kar vam rečem, ne tistega, kar delam« ne funkcionira skoraj nikoli, najmanj, ko gre za pridobivanje drže služenja zunaj družine. Starši, ki bi otrokom radi vcepili veselje in zadovoljstvo, ki izhaja iz služenja drugim, lahko to storijo predvsem s svojo izkušnjo. Če sami redno sodelujejo v kaki dejavnosti ali prostovoljni organizaciji, lahko tudi otroke vključijo v kakšen specifičen projekt. Župnija, mladinski center, vas, mestna četrt nudijo veliko priložnosti za to.
Sočasno je pomembno govoriti z otroki o razlogih za služenje drugim osebam in o tem, kakšno zadovoljstvo to prinaša, da gre za porajanje trajnejših prijateljstev ali preprosto za mir srca.	i
SALEZIJANSKI VESTNIK | SEPTEM BE R~ OKTOBE R 2006 13
KRALJICA MIRU
Kraljica miru na Kureščku
BESEDILO: s. MARIJA ŽIBERT
Hebrejska beseda »šalom« (mir) starozaveznim prerokom pomeni povzetek vseh dobrin odrešenja, tisto, kar seje docela uresničilo s prihodom Mesija ob »dopolnitvi časov«.
Vsebina miru je v novi zavezi še dopolnjena in poglobljena. Mir je učinek tistega odrešenja, ki ga prinaša Mesija v času izpolnitve nekdanjih Božjih obljub in zajema celotnega človeka z dušo in telesom; je torej nekaj vzporednega z bogatim svetopisemskim pojmom življenja.
Marija; prinašalka, kraljica miru
Kot Mati Kneza miru (Iz 9, 6) in kot sodelavka pri našem odrešenju je Marija velikodušno prispevala in še vedno prispeva k obnovitvi miru človeštva z Bogom, s tem pa tudi k miru in spravi ljudi med seboj. Kot sredni-ca vseh milosti (seveda v popolni odvisnosti od Kristusa) ima Marija moč prinašati ljudem mir vesti s tem, da jim izprosi osvobojenje od greha, ki zastruplja ne le človekovo razmerje do Boga, ampak tudi odnose ljudi med seboj. Brezmadežna Devica pomaga k zmagi nad strastmi in skušnjavami, ki človeka stalno ogrožajo, ko mu ho-
čejo skaliti tisto globoko harmonijo z Bogom, iz katere priteka najčistejša človekova notranja sreča in ki je obenem najbolj plodovit temelj prizadevanj za mir med narodi.
Prošnja za mir danes
H Kraljici miru Cerkev že dolga stoletja z zaupanjem dviga svoje molitve in ji posveča cerkve in oltarje. Marijo kot posebno priprošnjico za mir omenja sloveča, zelo priljubljena himna »Ave, maris stella« (Zdrava, morska zvezda). Marijo imenujemo morsko zvezdo predvsem zato, ker nam prava pobožnost do nje odpre oči za resnične vrednote, za pravo razvrstitev vrednot, za katere se v življenju trudimo. To pa je za mir v globokem pomenu besede nekaj odločilnega.
Zatekanje k Mariji Kraljici miru se je na novo poživilo v času prve svetovne vojne, posebno po prizadevanju papeža Benedikta XV., ki je leta 1917 odredil, da se vstavi v lavretan-ske litanije Matere Božje vzklik: »Kraljica miru, prosi za nas!«
Kraljica miru na Kureščku
Naši predniki so že stoletja častili Marijo in se ji priporočali kot Kraljici miru v cerkvici na Kureščku, ki je ena izmed ižanskih podružnic. Pred reformo cesarja Jožefa II. je imela tam svoj sedež bratovščina Kraljice miru. Jeseni 1940 je tedanji ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman vodil veliko romanje na Kurešček, da bi prosili za mir. Takrat so obljubili, da bodo vsako leto obnovili romanje. Začetek druge svetovne vojne in nadaljnji dogodki v zvezi z njo pa so to preprečili. Ob koncu vojne je bila cerkvica uničena, Marijin
kip pa je bil prenesen v župnijsko cerkev vŽelimljem. V povojnih letih je bilo vloženega mnogo truda, da bi cerkvico rešili popolnega propada, a je bilo vse zaman. Tako so bili vedno redkejši tisti, ki so sploh še upali misliti na to.
V začetku devetdesetih let pa je, tako se zdi, Marija sama dala znamenje in prosila, da se 'obnovi molitev na tem pozabljenem in zapuščenem kraju' (F. Š. 9.12.1989). Bilo je neverjetno, toda ljudje so začeli ponovno prihajati na Kurešček, da bi tam molili; začele so se darovati sv. maše na zasilno pripravljenem prostoru. Mnogi so bili pripravljeni pomagati z delom in denarnimi prispevki, tako da so dela stekla proti pričakovanju.
30. avgusta 1992 je takratni slovenski metropolit in ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar skupaj z več kot pet tisoč romarji pozdravil in v slovesni procesiji pospremil milostni kip Kraljice miru v obnovljeno in na novo blagoslovljeno svetišče. V naslednjih letih je cerkvica dobila še drugo opremo (orgle, zvonove), poslikana je bila zunanja kapela in urejena okolica.
Cerkev se o nadnaravnem značaju Marijinih sporočil s Kureščka ni izrekla. Vsak vernik jih torej more sprejeti kot spodbudo za poglobitev osebne vere ali verskega občestva.
Povzeto in prirejeno po Leto svetnikov 3, Ljubljana 1972 in Glas Kraljice miru s Kureščka, C KM 2003.
14 SEPTEMBER™ OKTOBER 2006 I 
SALEZI JAMSKI VESTNIK
MOLIVCI
NAJLEPŠA VAZA
Spoštovani molivci in molivke za duhovne poklice in vsi, ki čutite v srcu, da je skrb za duhovne poklice naša skupna naloga.
Preden sem začel s pisanjem tega pisma, sem pogledal elektronsko pošto in tam našel zapisano zgodbo. Na koncu je bil pripis »povej naprej«. Zato jo želim povedati tudi vam. Vsak od nas pa lahko iz nje izlušči konkretno sporočilo.
aj >
o E
fl3
O O
V trgovini s porcelanom je na vidnem mestu stala tako lepa vaza, da jo je vsak, ki je prišel v trgovino, želel kupiti. Nekega dne sta prišla mimo mož in žena ter občudovala njeno lepoto. Ugotavljala sta se, da je to najlepša vaza, ki sta jo kdaj videla in da jo morata kupiti. Tedaj je vaza spregovorila: Nisem bila vedno tako lepa. Bil je čas, ko sem bila samo kos gline, brez oblike, neprivlačna na pogled. Nihče me ni maral. Nekoč je mimo prišel lončar ter se odločil, da bo iz mene naredil čudovito vazo. Odnesel me je v svojo delavnico in me dal v vodo. Bila je mrzla, zelo me je zeblo. Prosila sem ga, naj neha. Dejal je le: »Ne še!« Potem me je posadil na vrteč podstavek in me začel oblikovati. Vrtelo se je zelo hitro in bolečina je bila velika; bala sem se, da ne bom preživela. Prosila sem ga, naj neha. Odgovoril je le: »Ne še!« Nato me je postavil na polico in me pustil tam nekaj dni. Vpraševala sem ga, zakaj to dela. Povedala sem mu, da me je strah in da me njegovo početje zelo boli. Lončar pa se je samo nasmehnil in dejal: »Ne še!« Po nekaj dneh me je dal v pečico. Bilo je zelo vroče in rotila sem ga, da naj me vzame ven. Dušila sem se in kričala, prepričana, da ne bom preživela. Lončar pa je stal tam, me gledal ter govoril: »Ne še!« Končno me je vzel ven in bila sem - živa. Dovolj ml je bilo. Hotela sem, naj neha, a ni popustil. Še več, namočil me je še v barvo. Vonj je bil tako močan, da sem se dušila, jokala in prosila. A on je mirno odgovarjal kot prej: »Ne še!« Končno je odnehal. Prinesel mi je ogledalo. Ko sem se pogledala v ogledalo, nisem mogla verjeti. V ogledalu sem zagledala najlepšo vazo, kar sem jih kdaj videla ... Da sem postala tako lepa, je bilo potrebno veliko bolečine, potrpljenja in časa ...
Ko razmišljam o tej zgodbi, se mi zdi, da je v njej opjsana tudi pot duhovnega poklica. Če kandidat za du-hovništvo ali redovništvo hoče postati lepa Gospodova vaza, mora iti skozi proces oblikovanja.
Bog, ki kliče v duhovni poklic, pogosto preseneča. Izbira neobdelano glino In jo potem postopoma gnete. To je navadno dolg proces, zahteven, včasih boleč, pa vendar na koncu osrečujoč, kakor nam pripoveduje zgornja zgodba.
Dragi mladi, ki čutite, da vas Gospod vabi na pot posvečenega življenja, pojdite v avanturo Božjih načrtov in dovolite večnemu Lončarju, da iz vas naredi kaj lepega in koristnega v procesu odrešenja. Molivci za duhovne poklice vas bomo spremljali z molitvijo.
V začetku septembra je bilo letno škofijsko molitveno srečanje za duhovne poklice v Marijinih svetiščih na Brezjah, Ptujski Gori, Sveti gori In Zaplazu. Marija, ki nam je podarila Velikega duhovnika, naj tudi po naši molitvi Izprosi novih duhovnih poklicev, ki jih današnji svet močno potrebuje.
IVAN TURK, voditelj SMZ
SEPTEMBER
Molimo za vse ljudi dobre volje v Sloveniji, da bi ustanovitev novih škofij in imenovanje novih škofov sprejeli v veri, upanju in ljubezni,
OKTOBER
Molimo, da bi se v naše družine vrnila molitev rožnega venca. Družina, ki moli, ostane skupaj.
NOVEMBER
Molimo za žrtve vojne po vsem svetu. Posebej prosimo Božjega usmiljenja za tiste, ki so se v večnost preselili nepripravljeni, brez svetih zakramentov.
MOLITVENI NAMENI
SALEZIJANSKI VESTNIK | SEPTEM BE R~ OKTOBE R 2006 15
Mednarodno srečanje. Čuti se don Boskov duh. Prijaznost, domačnost, ustvarjalnost, duhovnost ... Pogovarjal sem se z Johnom iz Velike Britanije. O družini. Zanimalo meje namreč, iz kakšne družine prihaja. Opisal jo je na kratko in v nadaljevanju dodal, da pri njih nihče več ne gleda na družino kot na nekaj samoumevnega. Sedaj, pravi, se živi
dw»s m ¿P-ti »*5i a* ¡/%
rtlgBCe.
Mladostna prepletanja -
odnosi, stiki, srečanja - nas obogatijo. V njih zaznavamo silnice svoje mladostne duše. Velikokrat kažejo na naše nemirno iskanje. Neprestano iščemo. Iščemo odgovore, nove poti, nova spoznanja in nove izkušnje.
Mladi Evropejci v zelo odmevni anketni kampanji najvišje postavljajo vrednoto miru in svobode. Ti dve vrednoti sta po
njihovem mnenju tudi nujni prvi pogoj vseh drugih vrednot. Sta temeljni ideji in vodilo njihovih iskanj. Toda dostikrat gre za iskanja, ki so prazna in ne ponujajo odgovorov. Ne nasitijo srca. Umesenijo se v miselnosti, ki postavlja v ospredje lastni užitek in pravico do osebne (subjektivne) svobode, in mir, ki temelji samo na osebni zadovoljitvi potreb. Mnogi mladi sicer dosežejo visoko stopnjo
Govoriti o družini je težko, saj »tradicionalno dobrih« družin v okolici ni veliko. Toliko drugih načinov je, kako živeti skupaj. Potrdil je, da tudi sam o družini razmišlja na bolj »sodoben« način. Z mojo pripombo, da je družina temelj in da tudi katoliška Cerkev na tem vztraja, sem spodbudil cel plaz novih razmišljaj. Največja ovira za njega je Rim, papež oz. katoliška Cerkev. On je sicer njen član, vendar ga moti togost Cerkve. Vprašuje se, zakaj bi moral delati tako, kot mu naroča Rim. Ob tem so mi na misel prišle don Boskove besede: »Papeževa beseda mora biti naše pravilo v vsem in za vse« (MB VI 494) ter »Vsak trud je majhen, kadar gre za Cerkev in papeža« (MB V 577).
Optimističen pogled na družino
človeške kulture, vendar ne več kot to. Podobni so čudoviti vrtnici, ki (o)vene v krasni vazi brez vode. Vrtnica je lepa, vendar ovene, še preden izpolni svojo nalogo.
Don Bosko je vedel, da
tako kot vsako živo bitje potrebuje vodo, tako tudi mlad človek potrebuje trdne vrednote in dobro okolje. V preprostih odnosih in v vsakdanjih okoliščinah je prepoznaval zunanjost in notranjost mladih. Ponudil jim je to, kar je imel, samega sebe do zadnjega diha. Varen dom, šolo, dvorišče in župnijo. Še več. Povedal jim je o Jezusu Kristusu, vključil jih je v Cerkev. Vse v enem paketu. V paketu svetosti.
Prepletanja mladih v don
Boskovem duhu so prava le, če so to globoka srečanja, ki vsebujejo celoten paket, paket svetosti. Če so vraščena v Cerkev, v Kristusa. Ni prav, da bi izbirali samo tisto, kar nam ugaja, zvrnili pa tisto, kar nam ne. Poklicani smo, da v slogu don Bo-ska v sebi gojimo pravo ljubezen do človeka in Cerkve, kajti oboje je znamenje Božje ljubezni med nami. Vrhovni predstojnik nas z novim vezilom za leto 2007 vabi, da usmerimo svoje osebne cilje in dejavnost v prizadevanje za kvaliteto življenja. Ne samo pol paketa, ampak celega, da bi vsi imeli življenje v obilju.
Gašper, poletje se nagiba h koncu. Kako si ga preživel?
Razburljivo, zanimivo in polno novih doživetij, spoznanj. Moje želje proti koncu Izpitnega obdobja, da bom poletje prespal, ker je bilo med izpiti bolj malo spanja, se na srečo niso uresničile. Začelo se je z anlmiranjem na ora-toriju, nadaljeval sem s kolesarjenjem po slovenski obali, svojo enomesečno odsotnost od doma pa sem sklenil na Eurlzonu, ki mi je prinesel ogromno novih idej in možnosti, kako preživeti preostanek poletja.
Bil si na Eurizonu. Kaj pravzaprav je to?
Eurizon je evropsko srečanje salezijanske mladine, ki ga vsako leto pripravi druga država. Letos je skupine iz desetih evropskih držav od 23. do 29. julija gostila Slovaška v Bratislavi. Slovenske barve smo zastopali vodstvo mladinskega društva Heres (društvo bivših in sedanjih dijakov Gimnazije Želim-Ije) s prijatelji.
Povej kaj o svojih vtisih in vtisih tistih, ki so bili s teboj na Slovaškem.
»Feel the power of sTearn« (začuti moč salezijanske skupine) je bila letošnja tema Eurizona, ki nas je povezovala in vodila skozi cel teden našega druženja. Poleg miru, osebne poglobitve vere in kar nekaj trdnih mednarodnih prijateljstev so dobri pogovori, zabave do zgodnjega jutra, adrenalinske avanture, zabavna odkrivanja mestnih lepot, poceni pivo in ogromno drugih norih doživetij tisto, kar me navdušuje in spominja na to, kako drugačna, polna je lahko zabava, ki jo vodi On. Več o Eurizonu si lahko preberete na www.heres.si.
Ali ta izkušnja Eurizona lahko obogati tudi mlade v Sloveniji? Na kakšen način?
Da. Prav moč »salezijanske« skupine, skupnosti je tista, ki lahko mlade zelo obogati. V času, ko se brišejo meje med državami, te lahko prav taka izkušnja spodbudi, kako pomembno je »zbrisati mejo« do sočloveka in Boga, kajti le skupaj lahko uspemo.
Med letošnjim šolskim letom smo se veliko pogovarjali o družini. Se strinjaš, da je bilo vezilo pisano na kožo mladim? Tvoja spoznanja?
Vezilo me je skozi celo leto spremljalo na srečanjih za pare (skupina Mi2), na poseben način pa se me je dotaknilo na postnih duhovnih vajah na Bledu. Zdi se mi, da je bila tema družina nam mladim pisana na kožo bolj, kot si mogoče predstavljamo. Razvrednotenje družine in nesmisel poroke nas danes spremljata na vsakem koraku. Prav zato se mi zdi pomembno in hkrati nujno, da se nam pokaže optimističen pogled na družino in pomen poroke. Vezilo pa nas je spodbujalo, da nam družina postane način življenja, za katerega se bomo z veseljem odločali In ne še ena nadloga v življenju.
Bi lahko iz svojih izkušenj na kratko opisal, kako doživljaš don Boska?
Spoznal sem ga tekom šolanja v Želim-Ijem, doživljam in doumevam pa ga iz dneva v dan prek posameznih salezijan-cev. Ko pomislim na don Boska, se spomnim besed oče, učitelj in prijatelj. Don Boska v mojih očeh predstavljajo nekateri njegovi nasledniki, ki me učijo, prav tako kot je on učil svoje fante. S svojimi nasveti in izkušnjami mi pomagajo rasti in so moji dobri prijatelji.
SALEZIJANSKI VESTNIK | SEPTEM BE R~ OKTOBE R 2006 17
Z Jezusom na Golgoti
BESEDILO
IN FOTO: TONE CIGLAR
Priti v Jeruzalem., v središče, kjer se je odigrala drama odrešenja, kraj, kjer je bil prvi človek postavljen v raj, kraj, kjer je človek odpadel od Boga kot črvivo jabolko, kraj, kjer Jezus s križem spet človeku odklene raj. Jeruzalem: središče sveta, zgodovine in odrešenja.
Zaradi greha in zavračanja Boga se tu še vedno vije križev pot. Tisočletne oljke v Getsema-niju še hranijo spomin na krvavi pot; Jezus še vedno ob pogledu na Jeruzalem joka; po ulicah še vedno odmeva: Križaj ga; še vedno od povsod kriki nemočnih, ki jih nihče ne posluša, saj oblastnikom ni mar, kaj je resnica, ampak le, kaj je korist; kam-
ni na Golgoti še vedno ječijo ob odmevanju kladiva; Jezusov krik: "Oče, odpusti jim ...!" tudi še vedno odmeva ...
Trpljenje našega Gospod Jezusa Kristusa - danes v naših bratih in sestrah. Število postaj ni določeno, število obsojenih pa nepredvidljivo ...
Na križev pot sem šel brez križa, v udobnih supergah, da me ne bi žulile; v topli vetrovki, da me ne bi prepihalo; z nekaj vate za ušesa in za nemirno vest, da ne bi vsega slišal in dojel; s precejšnjo mero previdnosti, da se mi ne bi kaj neprijetnega zgodilo - kako naj sicer poročam o tej poti! In s fotografskim aparatom, saj je dogodke vendar treba arhivirati.
Izrael, Palestina, Jeruzalem ... judje, kristjani, muslimani ..., vsi hočejo biti na enem kraju doma. Zato je mesto miru bilo največkrat porušeno.
Pilati, morda zelo daleč od tod, vedno znova ustvarjajo razmere, da ljudje tukaj sami sodijo drug drugemu, medtem ko oni uživajo sadove demokracije, saj za vse vedo, kaj je resnica. Tako se odpravim na Golgoto sredi vrveža, ka-
kršen je najbrž bil tudi takrat.
Pa glej, že me v navzkrižju zaustavita ubogi Arabec in zanemarjeni otrok: "One dollar -en dolar!" bo za ves dan dovolj.
Tudi naprej nič ne bo s spokojno pobožnostjo; zavijanje sirene sporoča, daje nekdo padel v krvi; žrtvi, če je še živa, je treba pomagati.
Skozi okno brez šip vidim mater, ki si v predirnem joku puli lase, saj so ji mobilizirali sina, ki se bo moral prostovoljno razstreliti.
Za prvim vogalom pridirja vojaška patrulja, kajti vsaka noč ima svojo moč, v kateri so mnogi zasejali veliko gorja.
Že naslednji trenutek pri-vrešči skupina šolarjev; Bog ve, kaj se bodo danes učili. Njihove oči so polne strahu in nemira: radi bi bili še brezskrbni otroci, pa se že morajo soočati s sovraštvom.
Pa ta smrad in kupi smeti, na vsakem koraku je kaj, da se spotaknem.
V trenutku je tukaj špalir trgovcev, kramarjev in prekupčevalcev; za osovražene zelence ti prodajo vse, celo s tričetrtin-skim popustom.
18 SEPTEMBER-OKTOBER 2006 I SALEZUANSKI VESTNIK
b/ fcKxbO
PO SVETOPISEMSKIH KRAJIH
Cerkev Božjega groba v Jeruzalemu
Pot pa se vzpenja višje in višje. Kaj bi bilo, če me ne bi spodbujal omamni vonj kave, peciva in drugih dobrot, ki jih ponujajo z obeh strani. In že sem mislil le na svoj lačni želodec.
Samo glej, tudi na križevem potu imam oči na preži: razgaljena evropska turistka, ki jo vsak žarek sonca spodbudi, da kaj vrže s sebe; kako pomilovalno gleda in snema arabsko zastrtost!
In že sem tam, kjer hoče vsak na kraj, kjer je nekdo izkrvavel do zadnje kaplje krvi. In od sramu sem si moral obrisati potno čelo.
Množica, glasna kot na sejmišču, me zmede, da sem za nekaj časa pozabil, da opravljam križev pot. Vrvež 21. februarja 2005 je podoben tistemu na prvi veliki petek: gneča, bliski aparatov, radovednost, spominki, prerivanje množic ... Vsaj udarci kladiva bi nenehno morali odmevati. Od časa do časa tudi klic Jezusove zavrženosti: "Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil" (Mt 27,46)? Ali izpoved papeža Pavla VI.: "Prišli smo kot zločinci, ki se vračajo na kraj zločina!"
Splazil sem se prav tja, kjer je stal križ, sklonjen, da bi padla name kaplja odrešenja. Ču-
tim, da sem še neodrešen, še vedno levi razbojnik. Tako rad bi zašepetal z desnim: "Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo" (Lk 23,42)! Ne upam dvigniti pogleda, da bi se srečal z Marijo in njeno bolečino, in tudi ne z Janezom in njegovo zvesto ljubeznijo. O Juda, zakaj nisi prišel na Golgoto, ampak si krenil v Himonsko dolino; potem bi prekleti štrik z veseljem zalučal daleč od sebe.
Oče, odpusti nam, saj res ne vemo, kaj delamo (prim. Lk 23,34). Sprejmi, prosim, Jezusovo žrtev tudi za moje odrešenje. Zahvaljena sv. Helena, da si iskala Gospodov križ, znamenje njegovih muk in našega odrešenja.
Samo še malo, saj niti ni bilo tako hudo; sedaj je treba še samo malo navzdol, kamor nesejo nekoga v grob. Potem sem le stopil naprej, v vrsto, kjer menih, varuh Božjega groba, ljubeznivo poskrbi, da se nihče v grobu predolgo ne zadrži. Tako se je srečno končal moj jeruzalemski križev pot brez križa. Saj, življenje je treba živeti, ne gledati nazaj, ampak naprej.
Takrat pa v sanjah ali v videnju, tega ne vem, podobno kot
Peter pred Rimom, tudi jaz doživim: "Quo vadiš, Domine? Gospod Jezus, kako pa da ti greš v nasprotno smer od moje?" "Grem, da namesto tebe še enkrat prehodim križev pot s križem obložen."
Ta dan sem v mislih kar naprej iskal Kalvarijo, križ in Njega, tik pred tem, da izdihne, in milo prosil: Gospod, tudi mene se spomni v svojem kraljestvu (prim. Lk 23,42).
Kaj vse je šlo čez Kalvarijo v 2000 letih?! Kolikokrat je sonce otemnelo, kolikokrat se je zrušil v prah ves Jeruzalem, ne samo tempeljska zavesa, koliko krvavih muk, vzdihov pobitih ..., moj Bog, mar si nas res zapustil?
Pohitel sem do zidu žalovanja ... Jeruzalem, to ni le kraj v Sveti deželi, to je predvsem moja duša in dogajanje v njej. Tudi zid žalovanja se vije po dolgem in počez čez vso zemeljsko oblo kot opomin, da še vedno križamo Boga in zavračamo odrešenje. Naslonjen na zid sem se bridko zjokal kot Peter ob srečanju z Jezusovim pogledom. In za hip se mi je zazdelo, da vidim Jezusa, kako se dviga nad Jeruzalem in kaže pravo smer naših poti ...	i
SALEZIJANSKI VESTNIK | SEPTEM BE R~ OKTOBE R 2006 19
M I S I J O N I
BESEDILO: JOŽE ANDOLSEK
Egipt
ZAČARANI KROG REVŠČINE
Salezijanec Jože Andolšek, ki že vrsto let deluje na avstrijskem Koroškem, kjer na Zvezni gimnaziji in Zvezni realni gimnaziji za Slovence v Celovcu poučuje verouk, z misijonskimi akcijami osvešča mlade, da postajajo dovzetni za trpljenje in bedo svojih vrstnikov v t. i. tretjem svetu. Tokrat o tem, kako je obiskal Egipt,
"T" "T zgodnji jutranji uri, ko \ j se je zaslišal iz minare-f tov glas imama, ki j e vabil k jutranjemu slavljenju Alaha, nas je letalo pripeljalo v največje afriško mesto, Kairo. Na letališču nas je pričakal naš sobrat Franc Zajtl, ki je bil vse dni naš spremljevalec.
Egipt, dežela mogočnih piramid, bogate preteklosti, zamaknjena v skrivnostnost že nekega davno minulega časa. To je kraj, kamor radi prihajajo sodobni turistični nomadi, da potešijo svojo radovednost in da napolnijo svojo življenjsko čašo z novimi doživetji.
Kairo, glavo mesto Egipta. V svoji mogočnosti hrani 20 milijonov prebivalcev. Njegova temna stran pa je petdeset tisoč sme-tiščarjev, potisnjenih na rob družbe in oropanih vsakega člo-
veškega dostojanstva. In prišli smo zaradi njih, da bi zaznali njihov utrip življenja, da bi v senci piramid začutili njihovo bolečino in jim pomagali.
Po polnoči se odpravijo z vprego, ki jo vleče osel, v mesto, kjer začnejo zbirati najrazličnejše odpadke. Najvažnejši so odpadki hrane, s katero hranijo najprej sami sebe, nato svinje, koze, pse ... Tu gre le za preživetje. Razmere, v katerih živijo ti ljudje, so nevredne človeškega življenja, saj si delijo prostor s svinjami, psi, žal tudi s podganami. Otroci s povečanimi zenicami, rumeno roženico, si želijo mleka, kruha in človeške topline.
50 odstotkov dojenčkov umre v prvem letu starosti zaradi tifusa, tuberkuloze, podhranjenosti, pa tudi zaradi ugriza podgan. Ljudje, ki nimajo oseb-
nih izkaznic, ne osnovne zdravniške oskrbe, ne vedo, ali bodo preživeli dan. Spremljevalec, ki je z nami, nam pravi: »Otroci umirajo, toda smetiščarji ne bodo nikoli izumrli.«
Veliko jih je prišlo v ta začarani krog revščine, da bi lajšali bedo, pa so zaradi neznosnih razmer odšli. Ostala je le sestra Emanuela, ki je na Sorboni končala teologijo in francosko književnost, sestra Sara, s. Marija Gabiš. Te žene v vsakem teh ponižanih zaznajo obličje Njega, ki je rekel: »Kar ste storili tem mojim najmanjšim bratom, sestram, ste meni storili!« Učijo jih pisati in brati, saj jih je 80 odstotkov nepismenih.
Smo gostje osemčlanske družine, ki živi v majhni baraki iz pločevine in kartona. Pomagamo jim prebirati smeti, plasti-
20 SEPTEMBER—OKTOBER 2006 I SALEZiJANSKI VESTNIK
ko, med vso to kramo se najde košček kruha, ki so ga bogati vrgli v smetnjak. Obljubimo jim, da ga naslednji dan prinesemo za vso družino. V njihovih očeh in obrazu se pojavi zadovoljstvo.
V pozni večerni uri se ločimo od njih vedoč, da se zopet srečamo, ko jim bomo prinesli svež kruh. Med potjo v salezijan-sko skupnost smo bili povsem tiho, vsak z mislijo pri njih. Ta večer mi hrana ni prijala.
Ne vem, koliko sem jim po daril, vem pa to, da sem njihov dolžnik. Tega, kar sem od njih prejel, ni mogoče poplačati v denarju, je pa ta zanje nujno potreben, ker mnogokrat nimajo niti za košček kruha, s katerim bi nasitili svoje otroke. To me priganja, da v okolju, v katerem živim, o tem seznanjam ljudi, tudi mlade, da bi od vsega, kar imajo, zmogli deliti tudi z drugimi.
Srebrnomašno slavje v Zaloščah
Misijonar Danilo Lisjak - srebrnomašnik
Iz Gome v Kongu je prihitel v domovino misijonar Danilo Lisjak, da bi se Bogu zahvalil za 25 let duhovništva in 20 let misijonskega dela v Ruandi, Burundiju in v Kongu. Na spominsko podobico je zapisal: "Vse je bila ena sama milost." Zaveda se, da ga je Bog reševal tudi iz nemogočih položajev. Hkrati čuti nujo, da nadaljuje z misijonskim oznanjevanjem, zato je dopisal: "Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence" (Mt 28,19a). Bogu smo hvaležni zanj in za g. Vilija Poljanska, ki tudi že 9 let deluje v Afriki. Skupaj sta prispela v domovino pred novimi nalogami in izzivi. Zahvalno srebrnomašno slavje je najprej obhajal 15. avgusta na Rakovniku pri Mariji Pomočnici, v nedeljo 20. avgusta pa v domači župniji v Dornberku, v podružni cerkvi v Zaloščah. Zahvaljujeta se tudi vsem dobrotnikom, brez katerih bi bilo njuno delo v Afriki močno okrnjeno.
Kdor se želi podrobneje seznaniti z misijonskimi akcijami g. Andolška, lahko uredništvo SV zaprosi za DVD s kratkimi video posnetki (naslov gl. str. 3).
KEREČEV SKLAD
Od 23. junija do 31. avgusta 2006 ste darovali:
Boršič L., Brodarič M., Ferkolj L., Fučka A., Gomboši C., Hribernik P, Kolenc M., Lubej A., Mešiček A., Mihelčič M., Oblak M., Okom H., Rebec K., Strniša A., Šircelj F., Štu-hec F., Turk M., Urbanija L., Vidmar M., Zorko K. in nekateri neimenovani dobrotniki.
Darujete lahko za posamezne misijonarje ali splošno za misi-jone, in sicer oddate dar osebno na Rakovniku, po poštni nakaznici oziroma na transakcijski račun Salezijanskega vestnika (gl. str. 3) s pripisom "MIS".
Vsem iskren »Bog plačaj!«,
ZA SALEZIJANSKE MISIJONarjE
Razstava Srečevanja s Kitajsko
V Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) v Ljubljani je minister za kulturo RS dr. Vaško Simoniti 31. 8. odprl razstavo Srečevanja s Kitajsko: 200 let slovenskih odkrivanj kitajske kulture. Razstava razkriva bogastvo kitajskih zbirk, ki jih hrani SEM, in prvič doslej v takšnem obsegu razgrinja zgodbe njihovih zbiralcev. Dopolnjujejo jo dragoceni kitajski predmeti, izposojeni iz dvanajstih slovenskih ustanov, med njimi iz misijonske zbirke Salezijanskega inšpektorata v Ljubljani. Na razstavi se tako predstavljata tudi salezljanca Jožef Kerec (1892-1974) in Andrej Majcen (19041999), ki sta kot misijonarja dolga leta delovala na Kitajskem. Odprtja razstave sta se udeležila tudi salezljanski inšpektor dr. Alojzij Slavko Snoj in Inšpektorialni delegat za misijone Tone Ciglar. Razstava bo na ogled do 14. aprila 2007.
Inšpektor dr. Snoj in T. Ciglar v družbi ministra Simonitija in avtorja razstave R. Čeplaka Mencina
SALEZIJANSKI VEST NIK
SEPTEMBER — OKTOBER 2008 21
NAJ VAM GOSPOD POVRNE
Za obnovo Rakovnika ste od 23. junija do 31. avgusta 2006 darovali:
Božič M., Bregar Zupančič S., Cingerle V., Ču-jec A, Drnovšek M., Drobnič S., Gomboc E., Grebene M., Gregorič M., Hladnik P, Hribernik P, Hrvatin M., Jančar M., Jurca i.. KaplerA., Kavčič Am., Kavčič An., Klinkon R„ Komljanec L., Kordan A., Kovačič J., Krese M., Lubej A., Lukan M., Luštrek A., Macerl L, MarovtS., MavričJ.M., Mavric M., Mešiček A., Milavec L., Mivšek F, Mivšek i., Mohorčič M., Napast S.F., Oražmovi, Osoinikov, Papež M., PečlinA, PetkovšekJ., Potočnik F., Prhavc J., Remšak M., Repenšek J., Rihar A., Rogan A., Rozoničnikovi, Sadar M., Sa-iezijanci Trstenik, Šolar J., Suša, Šircelj F., Škrablovi, Tesovnik I., Trdan V., Ulčar F., Urba-nija S., Vidmar M., Zorko K., župnija Rakovnik in drugi neimenovani dobrotniki.
Svoje prispevke lahko izročite osebno ali nakažete na naslov: Salezijanci, Rakovniška 6 1000 Ljubljana TRR 24200-9004141717, sklic 00 06
Pri nakazilih na račun navedite oznako 'RAK' ter nas tudi obvestite o namenu nakazila.
Oratorijsko dogajanje na Rakovniku, poletje 2006
Ob novem začetku
Prvič vam pišem na tej strani Sa-lezijanskega vestnika, na kateri vas seznanjamo z našim življenjem in delom na Rakovniku. Izteklo se je šest let, v katerih sem opravljal službo redovnega predstojnika ali inšpektorja slovenskih salezijancev. Z novim šolskim letom me je novi inšpektor dr. Alojzij Slavko Snoj imenoval za ravnatelja salezijanske skupnosti na Rakovniku. Ob tem se Iskreno zahvaljujem dosedanjemu rakovniškemu ravnatelju g. Janezu Potočniku, ki je zadnjih šest let opravljal to službo in s svojim zavzetim in požrtvovalnim delom odločilno prispeval k prenovi velikega dela rakovniškega zavoda. O vsem, kar se je v teh zadnjih letih dogajalo na Rakovniku, nas je sproti obveščal tudi na straneh Salezijanskega vestnika. Veseli nas, da bo g. Potočnik tudi v prihodnje ostal na Rakovniku in bo skupaj z menoj še naprej na različne načine v stiku z vami. Hkrati pa je prevzel nove naloge in obveznosti v salezijanski založbi Salve. Z novim šolskim letom je tudi rakovniška župnija dobila novega župnika g. Franca Brečka, ki
je v tej službi zamenjal dosedanjega župnika in dekana ter novega mariborskega pomožnega škofa dr. Petra Štumpfa. Prepričani smo, da mu bodo mnoge izkušnje dela z mladimi na Skali ter župniško delo v Škocjanu pri Novem mestu in v Sevnici v veliko korist pri delu v rakovniški župniji. Še eno večjo spremembo nam je prineslo letošnje poletje. Z delom v rakovniški salezijanski skupnosti so prenehale sestre hčere Marije Pomočnice. Tako smo morali poiskati nove moči za delo v gospodinjstvu. Salezijanci smo hvaležni sestram za skoraj šestdesetletno delo na Rakovniku in jim želimo veliko blagoslova pri njihovem delu z mladino. Vsi, ki prihajajo na Rakovnik, so to poletje ob cesti pred cerkvijo opazili veliko informacijsko tablo, ki prikazuje različne »dele« Rakovnika. Postavili smo jo z namenom, da bi se vsi, ki Rakovnika še ne poznajo, lažje znašli in kar najlažje prišli tja, kamor so namenjeni. Mnogi, ki so si ogledovali ta »zemljevid Rakovnika«, so priznali, da so šele sedaj odkrili, kaj vse obsega »salezijanski Rakovnik«:
22 SEPTEMBER™ OKTOBER 2006 I SALEZI JAMSKI VESTNIK
romarsko cerkev Marije Pomočnice, župnišče, saiezijanski mladinski center, glasbeno šolo, študentski dom, založbo Salve, Skalo, Mladinski ceh, formacijsko ali bogoslovsko skupnost, inšpektorialno hišo (grad), prostore sa-lezijanske skupnosti idr. Naloga predstojnika ali ravnatelja skupnosti je predvsem v tem, da usklajuje in povezuje vse te različne dejavnosti in ustanove. Med vsemi ustanovami in programi, ki obstajajo na Rakovniku, zavzema posebno mesto t. i. formacijska skupnost. Njej je zaupana skrb za vzgojo novih salezijanskih poklicev, brez katerih naše delo ne bi imelo prihodnosti. Vsi vemo, da kandidatov za duhovne poklice danes ni veliko. Zato smo hvaležni Bogu za mlade fante, ki so odgovorili na Božji klic in hočejo svoje življenje - kot nekoč Don Bosko - podariti mladim. Veseli smo,
da je Tone Grm uspešno zaključil leto noviciata in z izpovedjo redovnih zaobljub na praznik Marijinega rojstva postal salezijanec. Istega dne sta v Pinerolu, v bližini Don Boskovega rojstnega kraja, Primož Korošec in Janez Suhoveršnik vstopila v noviciat. Želimo jima, da bi se čez leto vrnila v Slovenijo kot sobrata salezijanca. V želji, da bi mladim, ki razmišljajo o svojem poklicu, omogočili neposredno izkušnjo sale-zijanskega življenja, bomo tudi letos povabili fante na nekajdnevno bivanje med bogoslovci v formacijski skupnosti. Program Pridi in poglej - PIP je primerna oblika pomoči mladim, ki še odkrivajo svoj poklic in svoje mesto v svetu in v Cerkvi. Vse vabim, da bi na različne načine pomagali mladim v letih iskanja in odločanja in jih zavzeto spremljali s svojo molitvijo. Vse pa naj nas povezuje misel na sv. Janeza Boska, velikega prijatelja in vzgojitelja mladega rodu, ki je »najdragocenejši del človeške družbe«. S hvaležnostjo in s spominom pri rakov-niški Mariji Pomočnici!
LOJZE DOBRAVEC
ravnatelj Salezijanskega zavoda Rakovnik

JEM
Trideset nasvetov za nmle stark
ZDRUŽENJE MARIJE POMOČNICE
Če bi bolj zaupali!
Ponovno vas nagovarjam o Združenju Marije Pomočnice. Upam, da spremljate ta poročila in se morda celo že navdušujete, da bi pobliže spoznali to skupino sa-lezijanske družine.
Za spodbudo naj navedem še kakšno don Boskovo misel, ki se je porodila iz njegove življenjske izkušnje. Verjetno ste že slišali, da so Marijo Pomočnico klicali kar don Boskova Marija. Takole: "Kdor sam od sebe naredi malo, naredi z Marijino pomočjo veliko. Vedno govorite in oznanjajte, da Marija Pomočnica podeli posebne milosti, tudi izredne in čudežne, tistemu, ki se ukvarja s krščansko vzgojo zapuščene mladine dejansko, samo z nasvetom, z dobrim zgledom ali preprosto z molitvijo." Zares se moramo zamisliti, koliko se zavedamo te izjemne priložnosti, da lahko častimo Marijo Pomočnico in se ji priporočamo. V rakovniškem svetišču domuje kot kraljica, ki nas vse vabi k svojemu prestolu.
Don Bosko nam nadalje izpričuje: "Storite, kar morete, Bog bo storil to, česar mi ne moremo storiti. Vse zaupajte Jezusu Kristusu v Najsvetejšem zakramentu in Mariji Pomočnici, pa boste videli, kaj so čudeži." Če smo iskreni, moramo priznati, da smo bili deležni že velikih milosti, ki nam jih je izprosila Marija. Koliko pa bi jih še, če bi bolj zaupali, jo ljubili in širili njeno
24 SEPTEMBER™ OKTOBER 2006 
češčenje! Ljudje smo dostikrat pač taki, da sklepamo roke, ko kaj potrebujemo, ko pa prejmemo milost, pozabimo na zahvalo, kakor nas na to opozarja znan pregovor: "Kadar prosi, zlata usta nosi, kadar vrača, hrbet obrača."
Kolikim nevarnostim bi se lahko izognili, če bi bolj zaupali v Marijo in seji priporočali! Komu naj matere zaupate svoje otroke? Katoliška Cerkev bi bila zelo osiromašena, če matere ne bi svojih otrok izročale in posvečale Mariji. In seveda mladi. Koliko bolečin stranpoti bi bilo prihranjenih, če bi v mladostnih viharjih ob sebi imeli Marijo kot mater, ki za svojega otroka stori vse, da ga obvaruje nevarnosti.
Don Bosko, ki se je ves izročil Mariji, je sicer v življenju prestal veliko hudih trenutkov, doživel marsikaj neprijetnega, vendar je ob koncu življenja izjavil: "Ne moremo pogrešiti, Marija nas vodi!" In toliko dobrega je storil, da kar strmimo. Pa iskreno priznava: "Če bi bolj veroval in zaupal v Marijino priprošnjo, bi lahko storil še stokrat toliko."
Presenetljivo, koliko dobrega lahko stori samo en človek. Kaj šele, če jih je sto, dvesto ali več, in to povezanih v združenje! To so naše življenjske priložnosti. Bog nam jih ponuja.
V naše dobro.
Tone Ciglar
I SALEZI JAMSKI VESTNIK
ZA RAST KULTURE iN OMIKE
priporoča JOŽE ZADRAVEC
Živeti z dobro knjigo!
Redovnikom je med duhovnimi vajami pridigar ob izpraševanju vesti postavil tudi naslednje vprašanje: »Koliko knjig - in ali sploh kakšno - sem prebral v času od zadnjih duhovnih vaj?« Kako zelo sem mu bil hvaležen! Moja izkušnja z duhovnimi ljudmi potrjuje, da je bilo vprašanje povsem umestno. Akademik Anton Trstenjak je mnogokrat dejal: Ne bojim se človeka, ki veliko bere, temveč človeka, ki premalo ali nič ne bere!
Trije možje se klatijo
Jerome Klapka Jerome, DIDAKTA, Radovljica
Domala ni knjige, v kateri bralec ne bi našel kaj presenetljivega, vabljivega, domiselnega in življenjskega. Delček sebe bomo našli v počitniškem klatenju treh Angležev po evropskih mestih pred prvo svetovno vojno. Pripoved je idejno nadaljevanje romana istega pisca z isto zasedbo Trije možje v čolnu, da o psu ne govorimo - bralna in prodajna uspešnica. V romanopisnem besedilu Trije možje se klatijo se v štirinajstih poglavjih prepletajo prvine zgodovinskega romana, pustolovskega romana, nacionalnega romana, kulturološko obarvanega romana ter satire s kancem samolronlje. Romanopisec Jerome Klapka Jerome je imel v življenju štiri ambicije: urejevati uspešen časopis, napisati uspešno Igro, napisati uspešno knjigo in biti poslanec v parlamentu. Od štirih želja so se mu tri uresničile.
Kratka zgodovina skoraj vsega
Bili Bryson, prev. Mlrjam Galičič, MLADINSKA KNJIGA, Založba
nega besedila v šestih obsežnih poglavjih (30 sporočilnih enot), opisuje velikanski bivanjski lok, konča pa se z zanimivim naslovom Zbogom. Pomenljiva je sklepna misel: «Kot ljudje smo srečni dvakratno. Ne le da imamo možnost obstajanja, ampak imamo tudi izjemno sposobnost (samo)zavedanja. S tem se nam odpira tudi množica načinov, da svet naredimo lepši.«
Svetilniki
Berta Golob, Celjska MOHORJEVA DRUŽBA
Prisrčna odprtost sočloveku, drobne vsakdanje radosti, naključna srečanja - včasih tako razveseljivo odrešilna - so nekatere temeljne prvine, ki jih je pisateljica zgostila v dvajset kratkih pripovedi. Božji rokopis dneva in noči, jutra in večera je pregleden tistemu, ki si je prisvojil navado, da svetin ljudi nagovarja z jezikom ljubezni. Tako plete dragoceno vezenino človečnosti, prijateljske bližine in topline. Golobova v to smer napoti bralca že z mislijo, ubesedeno na začetku pripovedne misije: »Srečanja povezujemo s srečo. Sreča je srečati dobre ljudi. Zaradi njih lahko postajamo boljši. Srečujmo se.«
Vstopite
Rudi Mlinar, Celjska MOHORJEVA DRUŽBA
Z naslovom prve kratke pripovedi »Vstopite« je večer-niški pisatelj Mlinar poimenoval zbirko osemindvajsetih kratkih pripoved-
MOM
nih enot. Mozaik dogodkov, ki zarisujejo življenje v širokem razponu različnosti in drugačnosti, povezuje namreč rdeča nit, ubesedena v miselnem drobcu prve pripovedne enote v prizoru ob kapelici: »Vstopite vase... nič se vam ne mudi, počasi se spustite skozi svoje življenje in presenečeno spoznate, da to niti ni tako hudo, kakor ste si predstavljali ... Nad vami je kip, je njegova iztegnjena roka, ki odganja nepovabljene in vabi ljudi, ki Iščejo samoto, spoznanje. Molite. Spomnite se vseh tistih besed, iz katerih so sestavljene molitve, pa so bile toliko let potisnjene v stranski kot vašega življenja.« Mlinar je zaresni romar, ki v talilnici vsakodnevnih dogodkov vabi k zbranosti in odkrivanju Svetega.
Razsevki podob
Marijan Tršar, Celjska MOHORJEVA DRUŽBA
Kako dobro se ujema dvajset prlčevanjskih »razsevkov« s poglavitno izpovedjo likovnih umetnin. Slikarju, pesniku in pisatelju se svet podarja v tistem najbolj bistvenem: z jezikom besede In lika odkrivati in pripovedovati sledi Božjega, resničnega in Svetega, prisluhniti temu, kar dobrotno sporoča Božji rokopis, izpisan v naravi in dogodkih, v človeku in svetu. Vse smeri Tršarjevega besednega in likovnega izražanja (slikar, grafik, kritik, esejist, pesnik, pisatelj) izhajajo iz iste horizontale, vrtinca življenja, in vodijo v isto vertikalo (v kateri se prepleta Božje, nadnaravno, duhovno, kulturno, etično moralno, resnično ...). Vsak človek je Sonce zase; Bog ga je priklical k življenju ter mu odtisnil svojo podobo. Vinko Šmajs je svoje prebliske In refleksije o življenju in ljudeh zgostil v črtice s skupnim naslovom Sonce mojega življenja.
Marijan Trior
RAZSEVKI PODOB
To je tisto, kar ustreza naši radovednosti, našim Iskanjem: od kod -
smo, kdaj so se dogajale prelomne stvari in kaj je bilo vmes. Kaj pravijo o tem izvedenci za koz-mologijo, astronomijo, paleontologijo, geolo-_
g i j o, kemijo, fiziko ...? Skoraj 500 strani, tematsko razveseljivo zgošče-
SALEZ1JANSKI VESTNIK | S E P T E M B E R - O K T O B E R 2006 25
ZALOŽBA SALVE X
salve
Bližnjice do samozavesti
Sarah Litvinoff, prev. Mija Michelizza MLADINSKA KNJIGA, Založba_
Dekalog je najuspešnejša pot, da prav uravnavamo svoje življenje v odnosu do božje in zemeljske stvarnosti, bližnjice do samozavesti pa je dekalog ali deset izbranih poglavij, v katerih so zgoščene izkušnje ljudi, kako v vrtincu življenja najti pravo ravnovesje, ki pomirja, osrečuje in razveseljuje. Skoraj katekizemsko se vrstijo odrešilni koraki ksa-mozavesti, sporočilni že z naslovi: Ukrepajte, Dvignite raven energije, Pripravite si zalogo samozavesti, Bodite iskreni do sebe, Opravite s strahovi, Ohranite dobre odnose, Ukrepajte, dokler ni učinka, Izboljšajte trenutno stanje, Iz-ženite duhove preteklosti, Spremenite mišljenje. V sklepu so še enkrat strnjene vse stopnice kot bližnjice k samozavesti. Svetovalka Sarah opisuje, kako premagati ovire, opraviti s strahovi, kako se naučiti pozitivnega mišljenja, pridobiti več energije in se tako razviti v osebo, ki je zadovoljna in samozavestna.
Skrivno oko
Janez Kajzer, MLADINSKA KNJIGA, Založba
Oko, Suzi, Uho so naslovni vzkliki zbirke zapisov pisatelja, novinarja, Slovenca. Če me dan s svojimi mnogoterimi pikrimi dogodivščinami dotolče, se zalistam v Kajzerjeve meditacije. Na koncu sem srečen. Razveseljujejo me njegova razmišljujoča iskanja, njegovi iskreni odzivi na dogodke v slovenskem družbenem in kulturnem življenju. V normalna in zdrava človeška hotenja seže tudi sporočilo knjige Energija uspeha. Povsem umestno je mnenje nekega kritika: »Če želite povečati raven energije, zadovoljstva, miru in produktivnosti v življenju, potem je to knjiga za vas... V njej najdete praktične napotke, kako uvesti določene obrede in spremeniti navade. Energija uspeha lahko spremeni vaše življenje.« i
Jožef Klekl st. kot publicist v prizadevanju za ohranitev katoliške vere v Slovenski krajini (Prekmurju)
Dr. Peter Štumpf, doktorska disertacija
Pred škofovskim posvečenjem se Peter Štumpf legitimira še s knjižno izdajo doktorske disertacije, v katero je zajel svoje dolgoletno raziskovalno delo o publicistični dejavnosti Jožefa Klekla st. (1874-1948), osrednje osebnosti prekmurskega duhovnega spomina. Ob Kleklovi duhovni podobi se vzporedno zarisujejo tudi zgodovinska obzorja Slovenske krajine v časovnem razponu različnih narodov, ver, kulture in družbenih dogajanj. Ob petnajstletnici slovenske državne samostojnosti in nastanku nove murskosoboške škofije je Štumpfova disertacija odličen prispevek v spoznavanju zgodovine Slovenske krajine ter miselnosti prekmurskega človeka včeraj in danes. Še toliko bolj v našem času, ko na državni ravni praznujemo obletnice priključitve Prekmurcev k matičnemu narodu. Klekl st. je s svojo publicistično dušno-pastirsko dejavnostjo največ storil za poglobitev vere med prekmurskim ljudstvom in pripravil pot priključitvi Prek-murja ostali Sloveniji. Knjiga obsega 300 strani; dodatek: nad sedemdeset dragocenih dokumentarnih fotografij.
Vsa njegova križpotja
Rudi Mlinar-Ivana Vatovec
Poskus literarizira-ti življenjsko zgodbo Franceta Špeli-ča (partizana, komunista, konvertita,
duhovnika, vidca) še ne pomeni pisati roman, mnogo prej je to izpoved življenjskega pričevanja, ki poskuša biti literatura, a mu to v nobenem primeru ne uspe; zaman bi v tem pisanju iskali prvine literarne umetnosti, bralca pa privabljajo življenjska naključja, večerniška kramljanja in avtorjeva domišljijska dopolnjevanja.
Notranje ozdravljenje za novo življenje
P James Manjackal, prevod iz angleščine Nuša Grasseli, Salve, zbirka »Duh in življenje«
Drobna knjižica (148 strani) pričevanj karizmatične-ga pridigarja v mnogih deželah sveta, ki roti ljudi, naj se spreobrnejo, naj se spokorijo, da bi dosegli notranje ozdravljenje. V osem razdelkov je zajeta galerija življenjskih situacij, iz katerih se je mogoče odreševati na splav spreobrnjenja.
Glej, trkam
P James Manjackal, prevod Iz angleščine Nuša Grasseli, Salve, zbirka »Duh in življenje«
Kako se prav in dobro spovedati? Drobna knjižica (156 strani) je teologija zakramenta sprave v malem. V šestih oddelkih (Jezus ljubi grešnike, Kaj je greh, Kaj je potrebno za dobro spoved, Kaj je vest, Izpraševanje vesti, Kako opraviti spoved, Sadovi dobre zakramentalne spovedi) je strnjeno vse, kar mora kristjan vedeti o odločilnem zakramentu sprave in kako prav ukrepati.
PRIPRAVA ZA TISK | ZALOŽBA | VIDEO j TRGOVINA
Rakovniška 6 | Ljubljana	trgovina je odprta
01 427 73 10	vsak delovni dan 8.00-18.00
info@salve.si	ob sobotah 8.00 -13.00
www.salve.si	ter ob romarskih shodih
26 SEPTEMBER™ OKTOBER 2006 I SALEZI JAMSKI VESTNIK
^ SALEZIJANSKI VESTNIK
VSAK DRUGI
MESEC DON BOSKO PRI TEBI DOMA!
Salezijanski vestnik podarjamo tistim, ki ga želijo.
Leta 1877 ga je ustanovil sv. Janez Bosko, v slovenskem jeziku izhaja od leta 1904.
Po don Boskovi zamisli je SV dar vsem (torej zastonj), ki s simpatijo spremljajo salezijansko delo med mladimi in v misijonih. Hvaležni pa smo za vsak dar, ki nam pomaga pri kritju stroškov.
Ponudite ga svojim sorodnikom in prijateljem.
Takoj nam sporočite spremembo naslova.
Naslov: SALEZIJANSKI VESTNIK
Rakovniška 6 1000 LJUBLJANA
tel.: 01/42.73.028 faks: 01/42.80.579
BLED, SESTRE HMP MARIJIN DOM V DO-GRADNJI
Naročniki Salezijanskega vestnika, člani Masne zveze in molivci za duhovne poklice
Bezek Ivan, Kamnik Božič Albina, Škofja Loka Bratkovič Franc, Vitomarci Dimnik Eva, Ljubljana Černilogar Marica, Šebrelje Erman Krista, Mokronog Flis Pavla, Celje Golavšek Martin, Galicija,
oče novinke HMP llešič Feliks, Vitomarci Inkret Jožefa, Vojnik Jošt Marija, Slovenske Konjice Kavaš Frančiška, Ižakovci Kosmač Slavka, Radomlje Kurinčič Rudolf, Libušnje Mirt Jože, Blanca Mohar Pavla, Loški potok Perša Alojz, Duplek Pire Jože, Ljubljana Pozderec Ana, Rova Senica Jožefa, Ljubljana Sukič Ana, Martinje Trobec Helena, Ljubljana
Vsako poletje doslej se je v Marijinem domu na Bledu razlegal otroški živžav. Letos pa ga je zamenjalo brnenje strojev in delavci, ki pridno hitijo z zidavo. Sestre bi namreč rade čimprej znova sprejemale mlade in jim ponudile prijetno domače okolje in jim omogočile dobro vzgojo ter srečanje z Bogom v duhovnih vajah in drugih duhovno-vzgojnih programih. Kapela in dvorana ter nekaj sobic novonastale zgradbe so že dobile zunanje stene, sedaj gradimo notranje stene in pripravljamo prehod med Marijinim domom in hišo sester, kjer je kuhinja tudi za mlade. Kot don Bosko in Marija Mazzarello smo tudi me začele z zelo skromnimi sredstvi in z velikim zaupanjem v Božjo previdnost, ki se po-služi dobrih ljudi. Hvala vsem tistim bralcem Salezijanskega vestnika, ki ste že darovali za gradnjo. Tako v Njegovem imenu ponovno prosimo za pomoč vse, ki ste nam pripravljeni pomagati pri gradnji in s tem storiti nekaj dobrega za mlade. Svoj, četudi majhen, znesek lahko nakažete na TRR 07000-0000835648 ali ga izročite osebno v kateri od naših skupnosti. Gospod vam bo vse bogato povrnil. Me pa se vas že sedaj spominjamo v hvaležni molitvi.
s. Marija Imperl
Gradnja Marijinega doma pri sestrah HMP na Bledu
27 SEPTEMBER — OKTOBER 2008 I
mm
I VSI NA RAKOVNIKU lepo pozdravljeni. V zaupanju v Božjo pomoč vam zaželim veliko zdravja in naj vas Bog in Mati Božja podpirata, da boste zmogli opravljati poslanstvo, ki vam je zaupano. Naj vam povem, da smo lepo počastili mesec maj in nebeško mater Marijo pomočnico, njo, ki je naša mati. Pri vaški kapeli smo se zbirali: molitvena skupina, veliko otrok ter drugi verniki. Otroci so brali šmar-nlce, molili rožni venec in tudi petja ni manjkalo. Lepo je bilo. Pošiljam vam dar v zahvalo Bogu in Mariji za vse dobrote in milosti, ki jih prejemamo. Angela
I SPOŠTOVANI, prek Salezijan-skega vestnika bi se rada zahvalila Salezijanskemu zavodu v Veržeju, kjer sem bila skupaj s svojo hčerko Petro ter varovanci in vzgojitelji iz Varstveno delovnega centra iz Žalca in Velenja. Želim se zahvaliti tudi vsem vzgojiteljem, ki so bili z nami na letovanju, za skrbno varovanje ter izjemno sočutje, ki sem ga videla v odnosu vzgojiteljev do varovancev. Tega ne znam opisati z besedami. Iskreno se zahvaljujem cenjenemu g. ravnatelju Ivanu Turku. Vsak dan nas je prišel pozdravit, nas povprašal po počutju ter nam zaželel prijeten dan. Pripravil nam je pevske vaje za sveto mašo, nam pripovedoval ter prikazal film o zgodovini in obnovi Marijanišča. Zadnji dan je daroval sveto mašo. Hvala tudi sestram salezijankam za prijazne besede in dobre želje za naše otroke in za nas. S hvaležnostjo pozdravljam vse, ki ste omogočili našim duševno prizadetim otrokom srečne in zadovoljne dni ter prijetne vtise, ki jih bodo spremljali še dolgo po tem letovanju.
Petrina mama
Geslo tokratne križanke pošljite do 20. oktobra 2006
na uredništvo Salezijanskega vestnika.
Izžrebali bomo 5 nagrajencev.
1.	nagrada: 3-dnevni paket za eno osebo - bivanje v penzionu Mavrica, Salezijanski zavod Veržej, s kopanjem v Termah Banovci;
2.	nagrada: knjiga
V. Schauber, Svetniki / varuhi, zavetniki, vzori (založba Salve);
3.-5.	nagrada: knjiga
T. Bosco, Za vas živim (založba Salve).
I VERA
Zmeraj imej tako vero, kot nekoč so jo imeli vsi očaki in preroki, ki na zemlji so živeli.
V	veri Noe barko teše, drug' se posmehujejo, on pa le v Boga zaupa, ko vode naraščajo.
V	veri Abraham odide,
na Kaldejskem več ne bo; sina vzame, gre k daritvi na odkazano goro.
V	veri Mojzes morje udari, da se stene narede,
da po suhem Božje ljudstvo skoz' Rdeče morje gre.
Vsa okinčana Judita gre nad Holofernata; v Božjo zmago ves prepričan David zmaga Goljata.
V	veri žena se dotakne roba obleke Jezusa; Peter pa slovesno reče: »Sin Boga si živega!«
V	veri spuščajo skoz' streho mrtvoudnega moža;
v veri sestri pričakali obujenje Lazarja.
V	veri je razbojnik prosil: »Spomni se me Ti, trpin!« Stotnik pa pod križem pravi: »Ta zares je Božji Sin!«
Andrej
Rešitev križanke SV 4/2006
tj				«s»		m	S	JE	S.	'H,e	
i				R	»	v	t	s	»	A	L
			ray	0	F	E	«	z	1	V	A
¿if			M,	B	E		«	B	0	T	
			C	'	n i . R j 1		1!1		N	is?	•r-
Hjlf	JUL		E	D	E	■	A i H		0	s	*
BSMSI '	R	E	L	A	«	D	•ar	K	-	E	T
um I M	-			M-	*	1	W	A	>	&	*
Hi A	0	0	B	E	—.	•	0			A	L
Url N		»	»	R	#	«	0	R	A	«	*
	M	#		e	R	*	s	*	S.		»
11! R	E	s	E	0	A	SEE	A	i	>	t	T
Hi A			R	i	*	H	K	•	C	«	»

"Kako vam je lahko baraba ušla iz zgradbe?" se čudi komandir. "Ali niste zasedli vseh izhodov?" "Smo!" odvrne policist Ivo. "Morda je ušel skozi vhod!"
"Vse, kar moj sin napiše, ljudje z veseljem preberejo." "Piše romane?" "Ne, jedilne liste."

Janez gre s prijateljico v kino, pred vhodom si kupi čokolado, ki jo med predvajanjem odvije in začne grizljati. "A je dobra?" ga vpraša prijateljica. "Odlična. Škoda, da si je nisi kupila še ti."
"Mravlje delajo brez odmora več kot
pol dneva, in to vsak dan", razlaga
profesorica biologije.
"Kaj nam to pove?"
"Da imajo slabo organiziran sindikat",
se oglasi Miha.
"Janez, ves dan si doma, pa nisi zinil še nobene besede!" reče žena. "Saj vendar veš, daje nevljudno nekomu upadati v besedo."
"In kam si dal jurja od včeraj?" je žena presenečeno vprašala moža, ko jo je ta zaprosil za tisočaka. "Čudež se je zgodil. Spremenil seje v vino!"
"Janezek, povej mi, koliko je tri krat dve," vpraša učiteljica. "Šest." "Sedi, pet."
"Aja, saj res, pet", je zmeden Janezek.
28 SEPTEMBER™ OKTOBER 2006 I 
SALEZI JAMSKI VESTNIK
NAGRADNA KRIŽANKA
Be rjSHi' JÍ ^SkW^TííM				SESTAVILA M.N.	MORNAR IZ RISANK	NEPRE-MOČUIVA VETROVKA	ČLAN RADIKALNE STRANKE, RADIKALEC	SALEZIJANSKI VESTNIK	PESNIK, KI IZPOVEDUJE SVOJA ČUSTVA	IVA ZUPANČIČ	NEPOTREBNA ŽENSKA	JAPONSKA NABIRALKA BISEROV
				DVOJICA				ODPRTINA V STENI				
mwk i' wm								NAJVEČJI PTIČ TEKAČ				
			1 jMJi^M	ONANUA								
				RUŠENJE ZEMLJE						PEGAN ALJAŽ		
				PREDENO, ŠTRENA						GRŠKA ČRKA		
	iiyxii											NAJVIŠJA KARTA
SALEZIJANSKI VESTNIK	MAKEDONSKO KOLO	SONAROD-NJAK						SPLET ŽENSKIH LAS				
		SREDNJA VREDNOST						NASELJE PRI DOMŽALAH				
OVOJ, OVITEK, ZAVOJ					PREŠERNOVA PESEM				NEKD. SLOV. SMUČARKA KATJA	REPUBLIKA SLOVENIJA		
					KRAJ PRI ZADRU					VLADIMIR BRLEK		
UMETNA SVILA NA CELULOZNI OSNOVI						KRAJ NAD N. GORICO						KRVNI SORODNIK PO OČETOVI STRANI
						IZUMITELJ NIKOLA						
KAR ODSEVA SE KAŽE NA POVRŠINI							LJUB. KIPAR FRANCESCO					
							ŠKOT. FILOZ. THOMAS					
SALEZIJANSKI VESTNIK	POTOVALNI NAČRT									NOVA GORICA		
	SUŠILNIKZA LASE									DIVJA MAČKA		
PREKRŠEK PRI IGRAH Z ŽOGO					MOŠKO IME							
					KEM.EL AMERICIJ							
RASTLINA Z ENIM KLICNIM USTOM												
PREDLOG			MADŽARSKI PESNIK LASZLO						ČEBELJA TVORBA V PANJU			
Nagrajenci
prejšnje nagradne križanke
1.	nagrada: 3-dnevni paket za eno osebo
-	bivanje v penzionu Mavrica, Salezijanski zavod Veržej, s kopanjem v Termah Banovci: Franci PAVLI, C. Tončke Čečeve 71,1420 Trbovlje.
2.	nagrada: knjiga V. Schauber, Svetniki
-	varuhi, zavetniki, vzori (založba Salve): Klemen PERKO, Bevke 121,1358 Log.
3.	nagrada: knjiga T. Bosco, Za vas živim (založba Salve): Marija FURJAN, Ul. br. Dobrotinškov 22, 3000 Celje. Jernej KRAJŠEK, Prožinska vas 23 a, 3220 Štore pri Celju. Simon TURŠIČ, Župeča vas 54, 8263 Cerklje ob Krki.
Geslo v prejšnji nagradni križanki je bilo: Ciril in Metod
ODDIH IN DUHOVNA OKREPITEV V VERŽEJU
V Penzionu Mavrica*** Vam ponujamo prijetno preživljanje počitnic v mirnem okolju, kjer je veliko možnosti za sprostitev in rekreacijo. V povsem obnovljeni hiši so lepo opremljene sobe s čajnimi kuhinjami. V tišini hišne kapele lahko najdete mir in se notranje obogatite.
Bližnje panonske terme (Radenci, Banovci, Moravske toplice, Lendava in Ptuj) Vam nudijo veselje in sprostitev v termalni in navadni vodi. Posebej ugodni so paketi pet- ali sedemdnevnega bivanja s polpenzionom in kopanjem. Vabljeni.
INFORMACIJE IN REZERVACIJE: Penzion Mavrica Puščenjakova ulica 1, 9241 Veržej Tel: 02 588 90 60 | GSM: 051 370 377 penzionmavrica@siol.net www.donbosko.si/verzej
SALEZIJANSKI VESTNIK | SEPTEM BE R~ OKTOBE R 2006 29
Obvestila
\ i
s*&
f /v i / \ l i ' i

mt
šmmimiSiM
RITEM DUHA praznuje letos 5. rojstni dan. Koncert bo 21. oktobra, ob 19.30 v dvorani UŠC Leona Štuklja v Mariboru. Slišali bomo dvanajst novih avtorskih skladb, glasovali bomo za svojega favorita, se prijetno zabavali in družili ob duhovni ritmični glasbi. Spremljaj informacije in novice na spletni strani www.ritemduha.net. Pridi in praznuj z nami!
Koprivnik - DUHOVNE VAJE SMD
20.-24. september (od srede do nedelje). Duhovne vaje sale-zijanske mladinske duhovnosti. Namenjene udeležencem ra-kovniške duhovne šole za animatorje (DUŠA) in drugim mladim iz Salezijanskega mladinskega gibanja (študentom in mladim v poklicih).
Informacije In prijave: Marko Košnik, s. Marija Imperl
Rakovnik - MISIJONSKA VAS
20.-22. oktober (petek - nedelja). Tudi letos bo možnost ogleda misijonske vasi in raznih misijonskih prireditev na Rakovniku. Vsak večer od petka do nedelje bo misijonsko obarvana sv. maša. Podrobnejši razpored bo objavljen v Družini, Misijonskih obzorjih in na Radiu Ognjišče. Prijatelji misijonov, vabljeni.
Ankaran - ČARNO MORJE
7. oktober.
Informacije in prijave: Jakob Trček
Celje - SREČANJE MINISTRANTOV
7. oktober, srečanje ministrantov salezijanskih župnij. Informacije in prijave: Jamnik Boštjan
POSVET VODITELJEV ORATORIJA
23. september - RAKOVNIK; 9.00-16.00 ^ 30. september - VERŽEJ; 9.00-16.00 ij Informacije In prijave: Jure Babnik	C
ZBOR SMG - Želimlje
3.-4. november, zbor salezijanskega mladinskega gibanja. Informacije: Marko Košnik
www.donbosko.si
Vabljeni k spremljanju dogodkov iz salezijanskega življenja na internetu, na prenovljenem portalu donBosko.si
PROJEKT 8:0 ZA EN SVET
Projekt 8:0 za en svet je namenjen promociji Razvojnih ciljev tisočletja v Sloveniji.
Leta 2000 je na pobudo OZN 189 voditeljev držav sprejelo Milenijsko deklaracijo in Razvojne cilje tisočletja. Deklaracija predstavlja partnerstvo med bogatimi in revnimi državami za boj proti skrajni revščini in za doseganje bolj dostojnega življenja.
Razvojni cilji tisočletja
Manj revščine in lakote Šolo vsem otrokom Enakost med spoloma Nižja umrljivost otrok Boljše zdravje mater Boj proti boleznim Trajnostni razvoj okolja Partnerstvo za razvoj
Žoga za boljše poznavanje Razvojnih ciljev tisočletja
Izvajalec projekta v Sloveniji je Društvo Mladinski ceh s podporo Ministrstva za zunanje zadeve RS.
DUŠA - DUhovna Šola za Animatorje na Rakovniku
Enoletni program za mlade iz Salezijanskega mladinskega gibanja: starejše dijake, študente in mlade v poklicih. Srečanja so enkrat mesečno, običajno tretjo nedeljo v mesecu, z začetkom ob 17. uri in trajajo 3-4 ure.
1.	srečanje - nedelja, 15. oktober.
2.	srečanje - nedelja, 19. november.
Nadaljnja srečanja: 17. december, 21. januar, 18. februar,
18. marec, 15. april, 20. maj, junij.
Informacije in prijave: Marko Košnik, s. Marija Imperl
INFO
Jure BABNIK | Rakovniška 6 | 1000 Ljubljana | 01 427.13.42 j 041 856.452 | jure.babnik@salve.si s. Marija IMPERL j Rakovniška 21 j 1000 Ljubljana j 01 42.88.376
Boštjan JAMNIK [ Glavni trg 15 | 8290 Sevnica | 07 816.16.80 j 031 486.554 | bostjan.jamnik@salve.si Janez KRNC | Puščenjakova 1 j 9241 Veržej j 02 588.90.60 j 041 357.640 | janez.krnc@salve.si Marko KOŠNIK j Rakovniška 6 j 1000 Ljubljana j 01 427.30.39 j 051 337.556 | marko.kosnik@salve.si Peter PUČNIK j Želimlje 46 | 1291 Škofljica | 01 470.21.23 | 040 360.729 | peter.pucnik@zelimlje.si IvanTURK | Puščenjakova 1 j 9241 Veržej j 02 588.90.60 | 031 358.018 j ivan.turk@salve.si Jakob TRČEK I Oljčna pot 18 j 6280 Ankaran I 05 652.12.12 ( jakob.trcek@siol.net
30 S F' P T E M 8 E R OKTOBER 2 O iS 6 I S A L E Z i J A N S K I VESTNIK
FRANCE ŠKRABL
Deset let je bila Marjeta v domu svojega sina. Deset let dela in skrbi. Približal pa se je čas njenega odhoda s tega sveta. Proti sredini novembra leta 1856 je zbolela. Zdravnik je prepozno ugotovil, da ima pljučnico, in ji ni mogel več pomagati. Ko je čutila, da se ji približuje smrt, se je vdala v Božjo voljo. Kratko pred smrtjo je v svoji ljubezni izrazila svojemu sinu zadnjo željo:
"Zaupaj tistim, ki s tabo delajo v Božjem vinogradu ... Poslavljam se s tega sveta in svoje delo v oratoriju prelagam v druge roke, toda Božja mati bo tvoje prošnje sprejemala. Pri svojem delu ne išči zunanjega priznanja in časti, ampak Božjo čast, temelj vsega pa naj bo resnično uboštvo. Nekatere imaš, ki imajo radi uboštvo pri drugih, in ne pri sebi. Resnični pouk je v tem, da delaš tisto, kar od drugih pričakuješ. Če bo v tvojem domu uboštvo, bo to prineslo Božji blagoslov."
To je bila dediščina, ki jo je mati Janeza Boska zapustila svojemu sinu in s tem celi salezijan-ski družini. Ta njena želja je postala osrednja točka redovnih pravil salezijanske družbe, ki jo je ustanovil Janez Bosko.
Tudi sinu Jožefu, ki je prihitel k njeni bolniški postelji, je dala dobre nasvete za vzgojo in prihodnost njegovih otrok. Posvarila ga je pred napačnim častihlepjem in mu priporočila, da z dobrimi deli
podpirajo oratorij. Potem se je še enkrat obrnila k sinu Janezu in mu rekla naslednje lepe besede:
"Bog ve, kako sem te v času svojega življenja ljubila. Upam, da te bom v večnosti še bolj. Imam mirno vest; v vsem sem izvrševala svojo dolžnost, kolikor sem mogla. Mogoče se zdi, da sem bila v nekaterih stvareh prestroga, toda ni bilo tako, to je bil le klic dolžnosti, ki me je priganjal k temu. Reci dragim fantom, da sem delala zanje in jim pokazala materinsko naklonjenost. Priporoči jim, da zame veliko molijo in vsaj enkrat darujejo sveto obhajilo."
Po nekaj trenutkih molka je končno rekla sinu Janezu:
"Tako, dragi Janez, zdaj grem! Zelo me boli, ko vidim tebe tako žalostnega. Vem, da bi trpel, če bi me videl, kako se poslavljam. Na svidenje! Pomisli na to, daje to zemeljsko življenje sestavljeno iz trpljenja. Pravi prijatelji so v večnem življenju. Pojdi v svojo sobo in moli zame."
Tudi ta večer je Janez Bosko ubogal svojo mater kot vedno v življenju.
25. novembra 1856, proti tretji uri zjutraj, je mama Marjeta potem, ko je prejela zakramente za umirajoče, ob navzočnosti spovednika g. Alasonattija svojo dušo izročila v Božje roke.
Hitro zatem sta se ob smrtni postelji matere našla oba sinova,
Janez in Jožef, da bi molila za dušni mir drage pokojnice. Fantje iz oratorij a niso mogli doumeti, da matere Marjete ni več. Janez Bosko je zbral fante in jih tolažil: "Zdaj smo izgubili mater, toda prepričan sem, da nam bo pomagala iz nebes. Bila je svetnica."
Potem je prosil fante, da molijo za njegovo mater, sam pa je zanjo daroval sveto mašo.
Janez Bosko štiri leta zatem v svojih Spominih pripoveduje o doživetju v zvezi s svojo materjo.
Nekega dne v avgustu 1860. leta se mu je zdelo, kot da bi jo srečal v bližini cerkve Consolata ob samostanskih zidovih konventa svete Ane na cestnem vogalu, ko je hotel zaviti k oratoriju svetega Frančiška Asiškega. Njen pogled je bil lep. "Ja,kaj! Ti si!" ji pravi Janez Bosko. "Ali nisi umrla?" - "Seveda sem umrla, toda živim," je odvrnila Marjeta. - "Si srečna?" - "Zelo srečna." Potem jo je Janez Bosko spraševal o različnih stvareh, tudi o tem, če je takoj po smrti prišla v nebesa. Marjeta je odgovorila, da ne. Potem je hotel zvedeti, če so v nebesih nekateri fantje, katerih imena ji je povedal. Marjeta je odgovorila, da so. Potem poroča, kako jo je prosil, da bi mu posredovala predslutnjo nebeškega veličastva. Končno se je mati poslovila od njega s temile besedami: "Pričakujem te, kajti midva morava ostati vedno skupaj."	I SE NADALJUJE
SALEZIJANSKI VEST NIK	SEPTEMBER — OKTOBER 2008 31
SALEZIJANSKI MLADINSKI CENTER SEVNICA
»Mladi za mlade.« Tako bi lahko imenovali Salezi-janski mladinski center v Sevnici, ki že od leta 1997 odpira vrata mladim iz Sevnice in širše okolice, ki želijo na koristen način preživeti svoj prosti čas in ga podariti tudi drugim. Vsak dan odprta igralnica, oratorij, počitniški dnevi v Ankaranu, varstvo
otrok med počitnicami, duhovne vaje, mesečni izleti, sobotni živ-žav, predavanja za mlade, športni turnirji ... Vse to in še mnogo drugega daje čutiti, da je don Bosko danes v Sevnici še kako živ. Začutite ga tudi vi in se oglasite v našem Salezijanskem mladinskem centru.
Salezijanski mladinski center Sevnica
Glavni trg 15 | 8290 Sevnica	•
tel. 07/81.61.680 | gsm 041/813.318	jjftC
info(rt)smc-sevnica.si | www.smc-sevnica.si	j « i