58o
Listek.
bode zelo po ceni in se upa, da ne preseže 2 gold. Razpošiljalo se bode proti povzetju, oziroma proti predplačilu zneska. Naročila sprejemlje že sedaj »Goriška tiskarna(< A. Gabršček v Gorici/ Ta slovar bo tudi za Hrvate prikladen. Ta knjiga v tem obsegu je prva med Slovenci, in radi tega jo toplo priporočamo vsem omikanim Slovencem.
Gedichte von Franz Prešeren. Aus dem Slovenischen von Alois Rudolf. — Gospod prevodilec, korektor v c. kr. dvorni in državni tiskarnici na Dunaju, nam je sam poslal na ogled in v blagohotno oceno ta prevod, ki obsega »Rosamunda von Auersperg«, »Die Wiederbe-stattung« in »Die Arznei der Liebe« ter je ponatisnjen iz letnika »Herbst-bliiten«, ki ga izdaje penzijsko podporno društvo c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju. Prevod se prav čedno čita — samo v »Rozamundi« so se vedoma ali nevedoma prezrle izvirnikove asonance — in nam vnovič dokazuje, koliko privlačno silo ima naš Prešeren do inorodcev, kako se med njimi vedno in vedno oglašajo novi občudovalci Prešernove romantike ter se poskušajo v manj ali bolj dovršenih prevodih. To vedno zatekanje tujcev, zlasti Nemcev, k neusahljivemu viru Prešernove poezije nas po pravici navdaja z iskrenim ponosom in veseljem; kajti vprav ta pojav nam je nov dokaz, da je Prešeren — kar je prvi trdil in dokazal Stritar, slava mu zategadelj — svetovne cene pesnik in svetovni klasik, in baš mnogoteri njega prevodi v tuje jezike nam ga gotovo in za stalno vvrste v svetovno literaturo kot prvega slovenskega zastopnika.
Dr. Fridtjof Nansen: »Na severni točnu« i. t. d. (»Na severni tečaj«). Česky preklad rediguje dr. Jifi Guth. — Komaj je završeno prekrasno profesorja Korenskega potopisno delo: »Cesta kolem sveta«, ki leži zdaj na naši mizi v dveh velikih knjigah, pa je že začel znani marljivi založnik Otto v Pragi izdajati prevod znamenitega spisa Nansenove ekspe-dicije na severni tečaj Tudi to delo je krasno. Nansen dokazuje z njim, da ni samo neustrašen junak v borbi z velikanskimi zaprekami ledenega sveta, nego tudi duhovit pisatelj. Prevod njegovega zanimivega norveškega dela izhaja v 13 evropskih jezikih, med temi v češkem, ruskem in poljskem. In slovanski jugr — Človeku sili sarkazem v pero — no,   molčimo raje [
A. Aškerc.
Listnica uredništva. J. Ivč: Žal, to pot nerabno. — Sga: Ko ste zapisali n. pr. verz: »Objel je temo temni mrak« — oprostite, aH ste takrat razumeli sami sebe ?  —
Z o r i n: Seveda nezrelo. — Ž.: Kaj ne da ? Naši najmlajši pesniki, naši Aleksandrovi, Boruti, Mihajlovi, Nikolajevi, Radiči, Trošani, Zori in še nekateri drugi ter naše Vide pričajo na glas, da vir slovenske poezije še ni usahnil. Pa samo ustvarjajoči genij in ljubezen do umetnosti in svobodomiselnih idej priganjata naše mlade poete k delu, apatija našega občinstva za lepo književnost gotovo ne!  —