Književnost.
381
Šilja na veleč. g. Matijo Seigerschmieda v Zagreb. (Samostan usmiljenih  sester.)
Lovor. List zabavi in pouči. Urednik Rikard Katalinič-Jeretov. Ta list je jedini beletristični v Dalmaciji. Uredništvo je v dobrih rokah; med so-trudniki nahajamo znana imena kakor dr. A. Tresič-Pavičiča, P. Kumičiča, N. Ostojiča, D. Karamana in drugih. Izhaja v Zadru dvakrat na mesec in mu je cena 4 gld. (S št. 1 1. je list zamrl. — Uredn.)
Hrvaški velikošolci bivajoči v Pragi izdajejo političen list z imenom „Hrvatska Misao". Urednik mu je Čeh Franjo Hlavaček. Izhaja vsak mesec in stane 3 gld. Naročnina in vsa pisma pošiljajo se na adreso: Fran Poljak, Praga, Kral. Vinohrady, Korunni trida  č.  841.  III.  poschodeni.
Aeskulap. Ljekarnički časopis. Izhaja 1 o. in 25. vsakega meseca na jedni poli. Stane na leto 4 for.  Vrednik Fileus  pl.   Praunsperger.
Balkan, jedinstvu i bratskoj slogi. Izdao u% sudjelovanje mnogih prijatelja sjedinjenja crkava. Dr. Aleksander pl. Bresztyenszky. Namestu poročila naznanjamo vsebino 2. zvezka: I. Devet viekova. Dr. Bonaventura: Zar papa nije nasljednik sv. Petra? Lector: Leo XIII. i sjedinjenje crkve na istoku. Putna črtica (Jedinstvo starih liturgija [Svršetak].) Palunko: Bratski razgovor o grčkome odijelenju ili Poziv na sjedinjenje. B. B. Bogo-javlenje u istočnoj i zapadnoj crkvi. Poslanica knževačkoga vladike Julija na svoje vjernike . . . Grkveni razdor i socijalna demokracija . . . Tristo-godišnjica sjedinjenja rusinske crkve sa rimsko m u Lavovu ... I. Dictionnaire grec-francais des noms liturgiques en usage dans 1'eglise greque par Leon  Cluguet licencie es lettres.
Sbornik za narodni život i običaje južnih Slavena. Na svijet izdaje Jugoslav. akademija znanosti i umjetnosti. Svezak I. Uredio Prof. Ivan Milčetič. Zagreb. i8g6. Cijena 2 for. 5o novč. 0 namenu tega odličnega zbornika smo že poročali.
V tem prvem zvezku nahajamo doneskov od vseh stranij HrvaŠke, Slavonije, Dalmacije, Bosne in Hercegovine. Akademija se nadeja za drugi zvezek doneskov tudi od Slovencev, kateri v tej smeri že delujejo v Letopisu Matice Slovenske.
Razven omenjenega Sbornika je izdala akademija še:
1.   Rad knjiga CXXVII. razred, filol.-hist. i filos.-jurid.
2.   Rad knjiga CXXVIII. razred, matemat.-prirodoslovni.
3.   -Rad knjiga CXXIX. razred, filol.-hist. i filos.-juridički.
4.  RjeČnik hrvatskoga ili srpskogajez^ika, svezak 16.
5.   Starine knjiga  XXVIII.
Hrvaška znanost je izgubila koncem minulega in začetkom tega leta dva vrla zastopnika, učenjaka duhovnika in ta sta Sime Ljubic in dr. Ivan Crnčič.  (O  Crnčiču glej   Dom  in svet str. 191.)
Sime Ljubic, porojen je 24. vel. travna 1. 1822. v Starem Gradu na otoku Hvaru v Dalmaciji. Ljudsko šolo je dovršil doma, gimnazijo, filozofijo in bogoslovske nauke deloma v Dubrovniku, Spljetu in Zadru. Dijak se je pečal s pesništvom, narodno zgodovino in jezikoslovjem in pri-občeval doneske v hrvaški „Zori Dalmatinski". Tedaj je napisal tudi svojo prvo numizmatično razpravo. V četrtem letu bogoslovja 1. 1846. je izdal v Zadru »Običaji kod Vlaha u Dalmaciji" in „Riba-renje i ribarsko prigovaranje Petra Hektoroviča", in to sta bili prvi knjigi natisnjeni v Dalmaciji v Gajevem pravopisu. Kot kapelan je imel v svojem rodnem mestu privatno gimnazijo in ob jednem marljivo zbiral grŠko-latinske stare denarje in napise. Tudi pozneje, ko je bil prestavljen zaradi odločnega narodnega mišljenja i odstavljen od službe, delal je marljivo in spisal »Pjenezoslovje dalmatinsko". L. 1852. ga vidimo župnika v njega rojstvenem mestu. Zbiral je tvarino za bijografični zbornik dalmatinski in za arheologijo. Ko je uvidel, da za arheologijo nima dovolj pomoČkov v rodnem mestu, šel je v svet in sicer na Dunaj, kjer je bil 1. 1854. potrjen za učitelja slovanskega slovstva. Čez dve leti je neumorno deloval v raznoternih arhivih in prepisaval jugoslovanske spominike. Seznanil se je tukaj tudi s Theodorom Mommsenom. Arheološke sestavke je priobčeval v Bulletinu arheološkega zavoda v Rimu. Na Dunaju dovršil je tudi delo: Dicionario biografico degli uomini illustri della Dalmacia" in pošiljal sestavke slovstvene, kritične, arheološke in politične v dalmatinske časopise. L. 1857. se je vrnil v domovino in bil v Spljetu nastavljen za učitelja na gimnaziji. Njegovo delovanje in njegov ugled nista dala miru njegovim nasprotnikom; zopet so ga zatožili na Dunaj, kamor se je sam Šel opravičevat. Predno pa je dobil odlok v svoji pravdi, došla mu je ponudba, katera je povsem odločila o njegovem poznejšem delovanju. Minister Bach mu je ponudil podporo, ako hoče iti v Benetke, da ondi najde neke diplomatske dokaze za turško posest v Dalmaciji pri Kleku in Suturinu. Ljubic je seveda vesel sprejel to ponudbo in odšel v Benetke, kjer je čez tri leta svojega bivanja zopet iz raznoternih arhivov nabral neprecenljivega blaga za jugoslovansko zgodovino. Od tega je izdala akademija doslej že pet zvezkov, a ima ga Še veliko. V Benetkah je izdal tudi več italijanskih knjig, tičočih se zgodovine slovanske. Vojska 1. 1859. ga je prisilila, da je odšel iz Italije in sicer v Osiek za profesorja. Leta 1863. so ga nastavili na predlog Račkega na Reki. Tukaj je nadaljeval svoje slovstveno delovanje. Kot profesor hrvaščine   je   izprevidel,  da   učenci   nimajo dobre
382
Književnost.
šolske knjige, zato je sestavil in 1. 1864. natisnil na Reki prvi zvezek z nadpisom : „Ogledalo književne poviesti j\igoslavenske za podučavanje mla-deži". Drugi del je izdal 1. 1869. Ob tem času je bila zasnovana tudi Jugoslovanska akademija v Zagrebu in med prvimi 16 akademiki je bil tudi Ljubic. L. 187 1. so ga imenovali ravnateljem na arheološkem muzeju v Zagrebu in tako je dospel na svoje idealno mesto. Tukaj je izdajal svoja „Monumenta Slavorum meridionalium" ili „Listine
0   odnošajih južnoga Slovenstva i mletačke republike", v desetih zvezkih od leta 960—1469, potem tri zvezke Commissiones et relationes od 1. 1433. do
1 571. — Statut mesta Budve, Skradina in otoka Hvara itd. Ako povemo, da je Ljubic sam nabral preko polovice vseh spominikov, katere je izdala v več nego 30 letih, akademija, moramo se čuditi njegovi vstrajnosti in marljivosti. Znani ruski učenjak Vladimir Lamanski ga je imenoval hrvaškega Mura-torija.
Pa tudi kot arheolog je bil neumoren. Sad njegovega proučanja je bilo znamenito delo: »Opis jugoslavenskih novaca", Zagreb 1875. Zato delo je bil od več stranij odlikovan. To delo je prvo te vrste v hrvaškem in sploh v jugoslovanskem slovstvu in bo še dolgo ostalo. Kot ravnatelj arheološkega muzeja je izdajal „Viestnik arkeologičkoga društva" 1879—1893. Osem desetin vseh sestavkov je njegovih.
To je v kratkem popisano njegovo delovanje, in te vrstice naj kažejo, kako zaslužen je bil za Hrvate in sploh za Jugoslovane Sime Ljubic. Zadnja leta svojega življenja je bival v svojem rojstvenem mestu Hvaru, kjer je imel lepo posestvo. Umrl je dne   19. vinotoka minulega leta.
Druge književnosti.
Deutsche Einfliisse auf die Anfange dez bohmischen Romantik. Mit einem Anhang: Kolldr in Jena und beim Wartburgfest. Von dr. Mathias Murko. Gra^. Verlags-Buchhandlung „Styria". l8qj. — Objavivši v glasilu dunajske cesarske akademije znanosti) leta 1890. razpravo „Die Geschichte von den sieben Weisen bei den Slaven", iskal si je dr. Murko, tako pripoveduje v predgovoru naše knjige sam, primerne tvarine v novejši slovstveni zgodovini za spis, s katerim bi se nastanil kot docent na vseučilišču. Zanimal ga je zlasti preporod slovanskih narodov v našem stoletju. Se kot vseučiliški dijak, baveč se največ z lingvistiko pa s slovansko in germansko filo-logijo, je bil iz predavanj prof. E. Schmidta razbral, da je na ta preporod mnogo vplivala nemška romantika. Najmanj so zapazili, pravi g pisec, ta vpliv Jugoslovani, ki so glede na slovstveno  zgo-
dovino sploh zelo na slabem. V posebnem spisu o Stanku Vrazu je sklenil torej dr. M. pokazati, kako so vplivali Nemci na jednega izmej najbolj simpatiških zastopnikov slovanske romantike. Priznava tudi, da ga je St. Vraz zanimal še tudi zato, ker je bil mladostni prijatelj Miklošičev. Ob jednem je hotel torej tudi pokazati, kako je Miklošič, največji slovanski jezikoslovec, občeval v mladih letih s pesniki, romantiki jugoslovanskimi, prav kakor njegov vzornik, Nemec Jakob Grimm, ter zlagal v mladosti celo pesmice. A na St. Vraza niso vplivali Nemci le naravnost, ampak tudi posredno, zlasti po Čehih, Hanki, Čelakovskem, Šafafiku, Kollarju in Erbenu. Govoriti je hotel torej v uvodu v ono razpravo, kako so vplivali Nemci na omenjene češke slovstvenike pa tudi poljske in ruske, in kako so le-ti dalje na Stanka Vraza. Toda tvarina mu je rastla pod roko in narastla tako, da se je odločil pisati o nemškem vplivu na severne Slovane v posebni razpravi, a tudi ta bi bila preobširna, zato se je omejil najprej le na Cehe in na vpliv, ki so ga prejeli od Nemcev. In ta razprava, ki je pa kar cela knjiga, obsegajoča 373 stranij, zagledala je pod prej omenjenim naslovom beli dan. Zdi se, da je gospod pisatelj, vspodbujen po predavanjih prof. Schmidta, našel zlato žilo, s katero res lepo bogati slovstveno zgodovino vseh slovanskih narodov. In kar vidi se mu: čim globlje koplje, tem večji zakladi se mu odpirajo. Slovencem je že podal nekaj tega najdenega blaga, ko je v Letopisu Matice Slovenske za 1. 1894. spisal razpravo: Jan Kolldr (str. 62—137)- A tedaj je objavil le prvi del razprave. Čudno se nam je zdelo, zakaj prvemu delu ni sledil niti 1. 1895. niti 1. 1896. drugi del. Spis gotovo nima ostati „torso", marveč vzrok slutimo sedaj ta, da se je gospodu pisatelju med spisovanjem Kollarjevega življenja in delovanja razširilo obzorje tako, da je videl isti nemški vpliv kakor na Kollarju tudi na drugih zastopnikih češkega preporodnega slovstva: Čelakovskem, Kamarytu idr., Palackem in Šafafiku. Sedaj Šele pride najbrže v naš Letopis tudi drugi del razprave o J. Kollarju. Nemški vpliv na Čehe in Slovane v obče je bil deloma negativen, deloma pozitiven. Negativen je bil v tem, da so se n. pr. Čehi prav tako izkušali otresti nemškega pritiska, nemškega jezika v šolah in uradih, kakoi Nemci francoskega po slavnih bojih zoper Napoleona. Pozitivno pa so vplivali nemški romantiki (Avgust in Friderik Schlegel, Ludovik Tieck, Karol Brentano, Fouque idr.) s tem, da so nasproti klasicizmu poudarjali ljubezen do narodnosti in povrat v katoliški srednji vek Ljubezen do narodnosti, do domovine, so sprejeli Češki romantiki brez premi-njevanja, toda povrat v srednji vek so si prikrojili po svoje, zakaj njih srednji vek nosi v sebi ideje Husove, krivoverske nauke »čeških bratov", in prvi češki romantiki so bili skoro sami protestantje ali potomci  „čeških bratov", kakor  Palacky,  Safafik,