bhajs "ü «Un raaoa mMJ ta limed dally txeept Boatays a»4 Hollidajt. LETO—YEAR xxm GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE rnm JiMUT M, Mi«, al «h* >M> tO*m s» a* ti oomanm w tunk i. 1it». A 1 UradaUki is «pravnUk! proitoeii I Mm SM7 S. UwndaU Ars. 11 — y A Off k* of PubltaaUoai i ZSftT Sooth UwndaU Ato, t Takfkose, KookwoU 4004 Chicago, III., torek, 27. maj« (May 27), 1930. Subscription 00 IViirlH I STBV.—NUMBER 124 Nooverjeva administracija nehvaležna farmarjem Nova gonja proti radikalcem Nezadovoljstvo med farmarji narašča. Predsednik izgublja se-upanje y poljedelskih državah Washington, D. C. — (F. P.) . - Ameriški časopisi so obširno ,Ja zbo1rn ca kongresa spreje- la resolucijo sa preiskavo komunističnih aktivnosti v Združenih državah poročali o dogodku, ko so bil člani nižje zbornice kongresa grožnjo "aretacije" prisiljeni vrniti se v zbornico, ko je bila na dnevnem redu predloga o ibi ranju podatkov o poljskih pri delkih v inozemskih državah Časopisje pa ni poročalo, da je baš ta predloga povzročila raz dor med člani zbornice, ki se si »o strinjali s taktiko, ki jo vodi Hooverjeva administracija. Hoover, ko je bil tajnik trgovinskega departmenta, se je spri s poljedelskim tajnikom Wallacem glede vprašanja ju risdikcije o zbiranju trgovskih informacij, ki se tičejo farmar jev. Hoover je takrat skušal dobiti pod svojo kontrolo' statistični biro poljedelskega departmenta, da bi tako imel vse podatke o svetovni trgovini v svojem področju. Hoover je navsezadnje izposloval potrebne a-propriacije za vzdrževanje statističnega biroja v korist tovar narjev, toda kongres ni storil ničesar za ustanovitev sličnega biroja za farmarje. Kongresnik Ketcham je sponsor predloge, ki bi koristila ameriškim farmarjem in obenem bi zvezni farmski odbor imel pri rokah potrebne informacije glede poljskih pridelkov po vsem svetu, od katerih so odvisne cene na trgu. Bitko prbti predlogi je vodil kongresnik Wood iz Indiane, pristaš administracije. Pozneje se mu je pridružil Jtudi, JMja Stafford iz Mtilwaukeeja argumentiral, da imajo ameriška poslaništva v inozemstvu iwsebne urade, ki zbirajo podatke o poljskih pridelkih. Debata je trajala več dni in končno je bila predloga sprejeta. Skoro v istem času je bila v senatu sprejeta «lična predloga. Kongresniki iz poljedelskih držav bodo sedaj skušali adopti-rati predlogo, ki je bila sprejeta v seniku in katera bolj odgovarja zahtevam farmarjev. Gotovo je že sedaj, da bosta Wood in Stafford napela vse sile, da zavlečeta razpravo, da tako preprečita akcijo. • Nadaljne rislovHw tola vce v Michel in Tire Co. prenehala z o-bratom M iIItown, N. J.— (F. P.) — Z zatvoritvijo tovarne Michelin Ti-'e Co. je na stotine tujerodnih delavcev izgubilo delo. Ta družba je dosledno upoalovala tujerodce, ki so prihajali iz Francije, da Jih je laglje izkoriščala. Pred dvema letoma so se delavci uprli in zastavkalt, toda iz boja so prišli poraženi. Le majhno število teh delavcev govori angleščino, zato Jim ho težko dobiti delo drugje v tem ¿asu industrijske depresije. Večina je ostala v kompanijskih i arakah, ker nima sredstev, da se izseli v druge kraje. Odstavitve delavcev so na dnevnem redu tudi v okoliških me-ntih. V Pleinfieldu, kjer ima ln-'< »-national Truck Co. svoje tovarne, je bilo pred kratkim od-»lovljenlh osemsto delavcev. Hlinoiskl premogovniki se odpl-raje _ Harrisburg, tli. — Tukajšnji FMemogovnik No. 10, ki je nekaj ' "t "počival. Je ponovno zeobra-toval 24. maja. 450 rudarjev se je vrnilo na delo. Washington, D. C. — (F. P.) — Nižja zbornica je odglasova la z 210 proti 18 glasovom za sprejetje resolucije, da se uvede preiskava glede komunističnih aktivnosti in propagande v A meriki. Debata o resoluciji je trajala sanio 40 minut, nakar je bila dana na glasovanje. Kon grešnik Ramseer je pobijal resolucijo z Žgočimi besedami in je primerjal gonjo, ki bo sledila, srednjeveškemu preganjanju čarovnic. Dejal je, da zagovorniki resolucije nameravajo s to skemo odvrniti pozornost ljudstva od vprašanja brezposelnosti in industrijske depresije. Med osemnajstimi člani opozicije je bilo deset republikancev in o-sem demokratov. Ramseyer je dejal, da so voditelji ameriškega delavstva, ki so prišli v Washington govorili odkritosrčno o delavskih problemih, ki čakajo rešitve; o brezposelnosti delavcev in slabemu položaju farmarjev ter o depresiji, ki je udarila ameriško ljudstvo in zmanjšala njegovo nakupovalno moč. Za te stvari' se kongresniki ne brigajo in se niti ne pogiobe v pereče probleme, ki čakajo rešitve. Mesto tega so se odločili za gonjo proti radi-in govore o puntarskem Štirje ubiti v butlegarski bitki l*paato, Ark. — V bitki na fevohrtrje med dvema gangama "utlecarjev zadnjo nedeljo v tem T»«tu so Mti štirje moški ubiti fr o«*« ranjenih. Čejo uničiti trgovsko organizacijO, ki je izdala dvesto milijonov dolarjev za naročila v Ameriki. Kongresnik Fish je napadal tretjo Internaclonalo, češ, da se je zarotila proti ameriškim kapitalističnim industrijam, da jih uniči. Svetovna revolucija je v programu komunistične stran-ce, je kričal Fish. Komunisti povzročajo stavke, izgrede in zločine. Apeliral je na demokrate iz južnih držav, ki so prej aplavdirali kongresniku Ram-seyerju, naj pomislijo, da so komunistični agitatorji v glavnem odgovorni za nepokoj med tekstilnimi delavci na jugu in da hujskajo zamorce na upor. Svoj govor je končal s pozivom, naj vlada deportira vse tujerodne komuniste. Kongresnik Johnson je potem vprašal Fisha, kam naj se deportira tisoč Rusov, proti katerim je bila dvignjena obtožba radikalizma, ker nimajo Združene države nobene pogodbe • Sovjetsko utiijo. "Deportirajmo jih na kakšen oddaljen otok," je odvrnil Fish, "na katerem bodo razvijali svojo pogubno propagando." Na vprašanje, naj imenuje ta otok, je Fish molčal. na ladji "Petit Pa-Irobno o ka- 200 romarjev Pariz, 26. maja. risienne" poroča tastrofi na fra ki je utonil v^lemenu zadnjo sredo v Rdečem morju. Ns perni-ku je bik> 1600 mohamedancev, ki so romali v svoje sveto mesto Meko v Arabiji in dvesto romarjev je našlo smrt v ognju. Petdeset muslimanov je izvršHo samomor, ko so videli, da ni rešitve za njih. 1324etni višnjevi zakop izvajan v New Jerseyju Trenton, N. J.—Na zahtevo dešnih pastirjev je zakon 4s leta 1798 proti grehu na Gospodov dan stopil ponovno v moč zadnjo nedeljo. Aretirani nI bil nihče, toda policija si je zsbeležila Imena vseh o-seb, ki so kupovale grocerije, cigarete ali gasolin in ki so igrale golf, tenis in žogo ter igrale radio ali piano. Vse te osebe bodo obtožene kršenja ijenega starega zakona. Wilbur naklonjen irasta elektrika Tajna pogajanja z Electric Bond * Share Co. prišla na dan WaahingtonTDTc. — (F. P.) — Judson King, tajnik National Popular Government lige, je preprečil načrt tajnika za notranje zadeve, ki je nameraval izročiti vodne sile pri Flathead Indijanski rezervaciji v zapadni Montani v izkoriščanje trustu elektrike. Ko je King izvedel, da se je Wilbur tajno pogajal z zastopniki Electric Bond & Share Co., je takoj obvestil člane senatnega odseka za indijanske zadeve. Načelnik odseka senator Frazier je potem poklical Wilburja na zaslišanje, da odsek izve pogoje, predno pride do podpisa pogodbe. Wilbur je bil nejevoljen, ko je moral odgovarjati na vprašanja, ker J« mislil, da ima kot načelnik zvezne elektrarske komisije popolno oblast voditi pogajanja, zato je hotel vso stvar izvršiti tajno. < ja, v katerem ga je opozoril, da je bil ves napor senatorjev in kongresrtikov, ki so bili zainteresirani v pogoje, katere je Wilbur stavil trustu, zaman In vsa zadeva je bila zavita v tajnost. • "Zvijače te elektrarske družbe," Je dejal King, "so znane ameriškemu ljudstvu, zato je potrebno, da se Javnost seznani s podrobnostim! pogajanj, ki Jih Je Wilbur vodil z zastopniki Electric Bond & Share Co." Na odločno zahtevo senatorja Frazierja Je bil Wilbur končno prisiljen pojasniti pogoje. Senatorji Wheeler, Walsh, Mc-Master in Pine, so obsipali Wilburja z vprašanji in tako so zbrali dovolj dokazov, da so potem odločno nastopili proti na-dsljnim pogajanjem. Zadeva Je bila nato. izročena v rešitev zveznemu justičnemu depart* mentu in Wilbur, ki Je koketiral trustom elektrike, je doživel novo blsmažo. < Starostna pokojnina v Mary-4* landu Salisbury, Md.— Delegatje na konvenciji državne delavske federacije, ki se Je vršila v Um mestu, so obširno razpravljali o načrtih za državno starostno pokojnino. Končno Je blls spre-eta resolucija In izvoljen poseben odbor, ki naj študira to vprašanje ter ga pozneje pred-oži članstvu v odobritev. Fe-parniku, ¿tracijs bo predložila načrt članom državne legislature, ko se •nlde ns zasedanje prihodnjo esen. Organize torično d*-\o dar jI Pit t* »ton, Pa. — Uradniki prvega rudarskega distrikta sklicujejo zborovanja med rudarji v okolišu tega mesta, na katerih jih poaivajp. naj se zopet pridružijo rudarski uniji. Rudarji v tem okraju so izstopili iz unije pred dvema letoma vsled spora, ki je nastal radi kontraktnega J< _ Miss Johnson priletela v Avstra-Hje Port Darwin, Avstralija, 26. maja. — Miss Amy Johnson, angleška prvakinja-letalka, Je do-■pola včeraj semkaj na svojem poletu is Anglije. Trllndvajeet-fetna deklica, ki Je letela sama v majhnem aeroplančku, Je dokon-fala polet v 19 dneh. Med potjo je imela precej zamude. 60 omeb eteaftle v KumuniJi Bukarešta. 26. maja. — Okoli ftO vasi Je prizadetih vsled po-vodnJI v Molds v i jI. Neko nepotrjeno poročilo se glasi, da je eo kmetov utonilo. J Pinchot je bil Mfeilairan za go-vernerskega kandidata vzlic opoziciji od strani državne delavske federacije Harrisburg. Pa. Z- (F. P.) — Tradicionalna politika Ameriške delavske federacije, ki se o-čituje v geslu nagraditve prijateljev in kaznovanju sovražnikov, je doživela novo blamažo, ko je dobil nominacijo za governor ja Pinchot vilic opoziciji delavskih voditeljev v državi PennsylvaiPinchot je bil edini izmed kandidatov, ki je o-svojil delavsko platformo in ob« ljubil, da se bo boril proti in-junkcijam, za odpravo železarske in premogovne policije ter "yellow dog" popodb, toda državna delavska federacija se je izjavila sa Francis Shunk Browna, reakcionarnega politi-kaša, katerega^ podpirala Va-rejeva politična mašina In ki ni niti z eno besedo omenil, da se bo zavzemal za delavsko zakonodajo v slučaju, da bo nominl-ran. Pinchotova zmaga pomeni zo-petni poraz John L. Lewisa, predsednika stare rudarske unije. Lewis se je oddolžil Plncho-tu, ki je posredoval pri poravnavi dveh rudarskih stavk na polju trdega premoga, s pozivom na rudarje, naj glasujejo za Browna. Rudarji so bili pa bolj pametni kdt Lewis in so ignorirali njegov nasvet ln oddali svoje glasove Pinchotu. Delavski voditelji v Pennsyl-vaniji so igrali silo žalostno vlogo, ker so odkkujli podporo kandidatu, Id Je bil kot gover ner države Še nsjbotj naklonjen delavskim organizacijam. Voditelji so se podali pritisku Jams J. Devisa, ki je kandidiral za zveznega senatorja proti Grundyju, Davis je namreč zahteval, da se delavska federacija izjavi sa Browne, ki Je kan didiral na njegovi listi. Delavski voditelji se sedsj o-pravlčujejo, da niso mogli postopati drugače, kajti njihov glavni nsmen je bil, ds porazijo Grundyja. Umivajo si roke, ksr so vstopili v zvezo s korup-no Varejevo maši no, toda madeža ne bodo tako kmalu Izbrisali. Sentiment za ustanovitev delavske stranke, ki se v tem boju ni preveč očitno kazal, ker so bile vse delavske sile zainteresirane na poraz Grundyja, bo znova oživel sedaj, ko Je glavna nevarnost^ prešla. Ta sentiment Je posebno močan v tekstilnih distriktlh PhlladelphiJe, v Readings Pittsburghu in neksterlh drugih Industrijskih središčih, ki bo nekegs dne izbruhnil ns dsn vzlic zavoženi politiki de-avskih voditeljev. Gonje proti radikalcem. New York. — Gonja proti radikalcem je dosegla svoj višek v februarju in marcu, ko je bilo nad osemsto člsnov komunistične stranke aretiranih v navalu njihove zborovanjs. Tsko ameriške civil- Ameriški ponarejeni zobje vrišejo po vsem svetu Washlngton. D. C.—Ameriški umetni sob je so v akciji po vsem svetu. Kakor porota trgovinski department. je M-lo v prvem četrtletju 1930 eksportiranlh 7,648,713 umetnih zobovij v vrednosti $:i58,-908. Pred enim letom v tem Čssu je snašal ekaport ti, 102,-910 v vrednosti $314,430. Vlada je rado* dirna z nasveti na poroča Unija zs ne^vobodŠčine. • Radio v Joliet, lil. — Zadnjo nedeljo so Jetniki v državni kaznilnici dve url poslušsll petje, godbo, rasne šaljive povesti In poročila o žogsnju i« zunanjega sveta. Bil Je prvi radloprograra sa jetnike. Mnogi stari jetniki, ki so v posmrtnem zaporu, §o kar strmeli, ko so pr^lč »llšall radio. Hovjetsfca naročila la brea- Milwaukee. Wis. » Z Ugotovi JenJem naročil od Sovjetske unije Je bilo pri Ailis-Chslmers Co. vel delsvcev; odslovi jeni h. ostali pa delajo le par dni v tednu. Omenjens družba je isde-lovsls f>oJJsk# strele is Sovjet-slu» unijo. X Urednik giaaila zadružne lige ee norčuje Iz poljedelskih ekspertov _ Washington, D, C. — (F. P.) — Ameriški farmar bo postal vrtoglav, ako bo poslušal vsako-jake nasvete, ki mu jih dajejo rasni trgovski in vladni poljedelski eksperti, pravi CedrJc Long, urednik glasila, ki ga Izdaja Ameriška zadruftna liga. V kakšni konfuzijl se nahajajo "eksperti", Je razvidno is ltja-ve načelnika zveznega farmar-skega biroja Leggeja, bivšega predsednika International Harvester korporacije. Legge pri* diguje farmarjem, naj omejijo produkcijo pšenice, ovsa, bombaža in drugih pridelkov, da se tako dvigne cena na trgu. Na drugi strani je sveznl poljedelski department, ki troii milijone dolarjev, da pomaga farmarjem do večje produkcije, da dobe več bušlov pšenice nu skru zemlje več Jajec od kokoši in več koruze za odebelltev prašičev. Long vprašuje farmarje, kdaj brfdo zadeli sami reševati probleme, ne da bi poslulšlt nasvete, ki dežujejo na nje od vseh strani. Svetuje Jim, naj se prično zanimati za zadružno gi banje, kateremu nasprotujejo bankirji in prekupčevalci in v katerem bodo našli najhitrejšo pot, da se iznebljo izkoriščevalcev, ki preže na farmarje In delavce. t kosvMsIJs krojsil» sBlJe llillmsn ponovno nominlrgn ss predsednika eni je. Delegatje sprejeli večje število važnih resolucij • Toronto, Kanada. — (K. P.) — Sidney Hlllman ni imel nobenega protikandidata In je bil soglasno nominlran sa deseti termin kot predsednik Amalgs-mated Clothing Workers unije. Tajnik Schlosberg In podpredsednik Jscob Potofsky sU bila istotako nomlnirana brez opozicije. Končno besedo bo izreklo članstvo unije potom Referendume. Tskrst bo članstvo Izvolilo tudi druge člane eksskutlvne-ga odbora. Delegatje so polsg Clevelan-ds uključlli tudi Baltimore v organizatorlčno kampanjo. Krojaška unija Js bila v Baltlmoru jako močmi do 1. 1920, pozneje ps ss je pričelo število članstve krčiti in Js psdlo na okrog tri ti-soč članov. Predsednik Hlllman, ki je ob otvoritvi konvencije izjavil, da es bo unija spustila v bo j ss 40 ur dela v tednu, kakor hitro bo tončano unijoniziranje krojsš-klh delsvcev v vseh mestlk, kjer Js razvita oblačilna industrij s, js! dejal, da bo unija urgirela strogo enforslranje 44 ur dela v tednu, ki je v veljavi «e deset let Vprašanje financiranje bod«■■■!. a n« a » <«■ p*» * J» mulmi. à» m mm SM m m* Cegar je zrak? Vod« in zrak sU prosta. Vsak človek svobodno pije vodo in diha zrak kolllfor hoče. Tako je ie od nekdaj. V praksi pa ni vselej i« povsod tako. Voda je prosta, kjer je je dosti; kjer je ni, je prokleto droga. Voda je prosta v svojem pri-rodnem stanju, kjer pa je napeljana po vodovodu, zahtevajo davek. Davka na zrak za dihanje Ae ni, hvalabo-gu. Zraka je dosti — veliko več kot yode — dasi ga manjka, namreč *vežega in zdravega, v mestih in podzemskih luknjah. O monopolu zraka Ae ni bilo vprašsnjs, ne doslej. Vprašanja hi bilo — dokler ni bilo letalstva In zrakoplovbe. Dsnes pa nemara priha-' ja tudi (o vprašanje na povrije In v nekaj letih, ko bo v zraku mrgolelo aeroplanov In ce-pelinov, postane to vprašanje akutno. Ali bo mogla privatna korporacija reč!: Zrak na tej črti je samo naŠ7 AH bo mogla katera vlada reči: Zrak nad našo deželo je samo naš? — Ako pride do tega — če vrhovno sodišče v Washlngtonu in mednarodno sodišč« v Haagu s posebnim odlokom postavi lastninske pravice ozračja — kje bo meja 7 Kako visoko bo zrak privatna oziroma državna lastnina? Eno miljo ali dve visoko in vlftje bo "prosta conar Ali kako? Razmotrivanje te reči je bilo sproženo vsled vesti, ki je bila te dni v časopisih. Nem-i k i zrakoplov "Graf Zoppelin" je odplul v Jut-no Ameriko in predno Je mogel na zračno pot, j« moral dobiti dovoljenja od Francije in Španije, da lahko svobodno plove po "francoskem" in "Apanskem" zraku. SIcer je to formalnost« Id morda nič ne pomeni, značilno pa Je. Kdo je ie sliAal, da je ozračje nad Francijo izključno francosko, nsd Ameriko ps ameriAko7 Ali jo mogoče to zapisano v modnsrodnem pravu? Mednarodno pravo je jasno glede morja. Mtkaj milj ob bregu spadajo morske vode deželi, ki lefti ob morju, onkrsj te črte je pu morje last vseh narodov in vseh ljudi, ki hočejo veslati In brodarltl po nJem. Odprto morje ne spada nikomur. Ali ima zrak drugačen status? Zrak Je tudi oeaan, ki pokriva ves planet* Lastninsko pravo postajs od leta do leta večja cokla. Od prvotna lastnine revnega o-rodja, tivine in zemlja — in človeka-suinja — je prokletstvo te ustanov« in "pravice" prlllo le Uko daleč, da postaja absolutno neznosno kolikor nI smeAno. ViAek grotesknosti pride, ko se bodo korporoclj« In nsrodi tepli za zrak nad glavami. Kaj «ahtevsjo indijski nacionalisti, ki napadajo soline, krčmi», tovarne in prodaJalnlce tujih oblek? Ali zahtevajo svobodo? Kaj A«! V indijskih j«sikih ni besede "svobod«"! Neverjetno je to, toda rvunlčno. San-skrit. ki j« klasičen jezik Indije, Je star ie 6000 let. V tem jesiku so se ohrsnlle stsre indijske himne In kupi verskih bajk. v kstere Ae dsnes verujejo. I*p in l»og«t jezik Je to. Spada v d rutino «rijsklh jezikov. Iz katere so IzAli vsi glsvnl evropski Jeziki. V sorodu je s slovanskimi. germanskimi In romanskimi jeziki. Kljub temu kakor pravijo avtoritet« — nI v sanakritaketn lws«lnjaku l»esed« "svoboda'*. Te besede In pojma niso posnuli In Ae danes ne poznajo. Gandhi sahteva "svarsj", ki zn«či "našo vlado". Angleška vlada je "roj'\ oni pa hočejo "svaroj", to je svojo vlado. To je pra-vllno. 8varaj Je ssmovtada: vlada indijuklh knezov In domačih verskih tiranov. To pa le ne pomeni svobode in odo odslovili večje Atevilo delavcev, Nash Co. in Seaman Body Co. sta ustavili obrat za nekaj tednov. Harvester Co. j« odslovila še par sti delavcev, da obrat »koro popolnoma počiva. Stavbin«ka obrt J« precej živahna tudi to poletje; župan Hoan pa deluje z vse silo ns to, ds se zaposli pri mestnih delih čimveč delavcev ter zahteva, da «e razpišajo vse pogodb«, z« katere je denar bil že določen. Tak j« položaj v celoti. Medtem p« propadajo mal« trgovine druga za «drugo, in to predvsem, ker ni med ljudstvom, posebno ne med trgovci in podjetniki po-trebneg« zaupanja; vsakdo omejuj« svoje izdatke in kupuje samo najpotrebnejAe. Poročila^ o nasilnih prodajah posestev zaradi propadlih vknjižb se množijo z vsakinr dnem; položaj v tem oziru je silno žalosten. Medtem pa vznemirjajo naA' živce in celotno življenje peklen ski, hreščeči glasovi jajza "whoopee" nn "coon" popevk kakor da.bi krulili mrtvaško pe sem tej podli, zastrupljeni kulturi? Zbudiš se zjutraj zgodaj pa slIAiš, ko sosed zapre svoj radio, ko so se oglasili dtoni zvoki Bethonove simfonije ir, zvečer ti grmijo na utrujena u Aesa strašni glasovi cvllečegu ir tulečega jazza. Pa se človek o zre po teh sužnjih, posluša njih praznoglavo besedičenje, pogle da v motne in zmadene oči čla nov tega velikega naroda in spozna, da se nahaja v veliki npriš-nlcl.,. % Urednik tukajšnjega slov. listič« se je izrazil nekoč v privatni družbi: "Sedanji list (Vestnik) ni priljubljen, ker vsiljuje ljudem socializem; jaz bom dal ljudem kar hočejo." D«, d« j te ljudstvu kaV hoče, ne tega, kar potrebuje, kar mu j« koristno. Namesto naukov mu dajte fraz, laži, strupa, namesto Izobrazbe podlosti In niz kotnosti, namesto miru in sporazuma prepir in sovraštvo, ker le v kslnem se d« dobro ribariti. Ljudstvo ne ljubi naukov, ker to otežuje možgane. Ljudstvo je nagnjeno k lahkomiselnosti, k praznoglavosti; rajši bo poslu-Aalo blufarja, kateri ga hvali, povzdiguje, mu pripoveduje o njegovi modrosti, imenitnostl In veličini, kukor onega, kateri drli v rokah oster noš ln reže gnilo rano, da se rasAirja smrad z lepimi frazami prikrite gnilobe. Ne povejte ljudstvu, da Jadramo k vragu, da se nam jemlje polagoma le sadnj«1 ostanke nekdanje itak skromne samostojnosti in masklran«' svobode, ne dajte mu grenkih kapljic res-nice In spoznanj«, temveč cele mleke tega, kar hode. pa naj si bo to n*rod ni ponot jazz, whoopee, naJmoderneJAe psovke, laži in zavijanja. Vaš« kljuše "na-predka" ne bo poginilo, dokler ne bo ljubi narod snal mNlitl. Ptfučf vsl«c* / • Skupni pihnili In semenj KmšM, a — Naša na»elblna KocHB se nahaja v predmesgn (ïevdfcnds. V naselbini je I« veliko Mevlki Slovencev in Ae vedno prlhajajo^kar neprmrhano se sSjo k nam. Dtu*t<*v imamo tal i precej»nje itevilo. Ravno sedaj se pripravlja več dru0«v. da skupaj priredijo velik pfcnlk in **m«nj4n<' 31. ma-ia HOT. junija, dva dne\a sku-i»j. fb pa nI ša tm: imeli b» mo tudi fcekaj tansénnr». namreč nal dobro posnaal rojak FY Žagar In Praneas lagar bnata obhajala avojo p«tM\ a i «et letnico s«konskeca stanu s »rebrno ptmfkoi jJti ae bo vršila javno In civilno dne 1. junija ob t. uri popoldne na vrtu S. d. doma na 20718 Recher a ve. Poročne obrede bo opravil rar. Charley Ely. župan naše naselbine. Poleg teg« bodo pa Še razne druge točke na programu. Zatorej vsi oni, ki ste v bližini, ne zamudite te prilike, katera se vam nudi. Prvič boste videl . ksko obhajamo petindvajsetletnih zakonskega "jarma" na javnem prostoru. Franku in Frances Žagar pa želimo, da bi obhajala Ae zlato poroko na prostoru Slovenskega druAtvenagu doma. Posebno vabimo naš« «o-sede Iz Clevelanda, d« ne zamudijo te prilike. Ta dan bo ostal vsakemu v dolgem spominu.—Matthew Debevec. Piknik in drugo Kenmore, /ONW—Kajkor povsod, Uko tudi tukaj napredujemo na društvenem polju. V soboto večer dne 10. maja je ženski odsek kluba Slov. nar. doma priredil zabavo, ki se je vr-Aila v klubovih prostorih, Udeležba je bila velika, zabava Imenitna in je trajala poznpv noč. Tudi uspeh je bil prvovrsten. Radi tega si klub SND Ateje v dolžnost, da se zahvali ženskemu odseku za požrtvovalnoat, ki j«-prinesla organizaciji $132.65 prebitka. Upamo, da bo ženaki odbor še v bodoče deloval za re-alizironje cilja, katerega smo si postaviM. Zahvalimo se tudi občinstvu za obilo udeležbo. Želimo tudi poročati, da s*|bo prvega junija popoldne vršil piknik na prostorih rojaka Joe Levketa. Prostor je jako primeren za te vrste priredbe. Vabimo torej občinstvo domač« naselbine in iz okoliAkih, da se piknika, udeleži v velikem številu. Pri dobro znani družini Toneta Petriča mlajšega se je ogla-*la "Atortclja" in pustila krepko hčerko. Čestitamo! Odbor kluba NSD. k rgenl avatbi, pa ata jo priAla v praskat za njeno hčer. da jo naj da Janezu, katerega je pa sama rada,imela, pa se je končno le u- "Mastna" novica New Waterford, C. B., Nova Scotia, Can,—Dne 20. maja Je bil v Sydney ju obešen mlad "Yankee", po imenu Carl An-derson, doma iz države New Hampshire, radi uboja DuBloia Rehberga. To je bila "mastna" novica za tukajAnje meAčansko časopisje, ki je "dogodku" pd> svetilo strani gradiva s klaftro velikimi naalovi. Ako bi meAčansko časopisje posvetilo vsaj eno desetino toliko važnosti brezposelnosti ln drugim nadlogam, ki tarejo delavstvo in svet, pa bi ne bilo toliko zločinov. Poročevalec. N« pozabite n« piknik Milwauk««, Wl«. — Slov. hoc. klub bo skupno s soc. klubom 12 warde obdržal svoj piknik na Cotlčevl farmi v Tippecanoe, dne 22. junij«. Kot gl«vni govornik bo nastoffll sodrug Land-berg. Tema govora: "Socialistični program". Sodrug« In so-druginje se že sedaj' opozarja, da agltirajo na vseh straneh z« to prireditev. Več k«sncjc. flan kluba. ZAHVALA Chtnholm, M Inn.—Das i ravno malo kasno, me dolžnost vele, da izrečem v imenu druAtva Lilija v vrtu At. 88S SNPJ zahvalo ipral-cem, kateri so uprizorili i grb "Vdova RoAlinka" dne 27. aprila in s tem pripomogli društveni blsgajnl do lepega uspeha. Hvg-ls mr. John Strletu zs njegoV trud z učenjem. Vsa čast gre osebam, kl so U grale glavne vloge, namreč mri Mary Rperajc. John Pahelu in «lohrnsnanenui Frank Jenkotu, ki SO dobro rešili svoje vlogi. Pohvala gre tudi dekletoma France* S mol t s. ki Je bila Kol* llnkina hči Manica, In njeni pri* j «tel j fc i Tončki, katero je pr«U «tavljala Agne-« Baraga. Da*i tukaj rojene, sta Uko lepo slmen* sko govorile. Polno smehs «ta svablla tudi anuhača. ki sta bila Frank Frlan in (¿ouls Ambroži*. Albert Gornik je bM pa pastir pri Rošllnkl. Dasi še mlad. J«j lako lepo obvladoval alovenald jeaik. John Bevk In Frank l!teden — za izredno nizke mezde. i skega parfuma. Vsega tega j« manjkalo, ko i' poslala po svoj« stv«ri v svojem bivšem «t«-novanju. Profesor j« odgovoril, da žena vsega ter» sploh nI imela, pač p« J« ona njemu odne«i > dve obleki, kateri j« najbrž 4*1* drugemu mo- "Meni se dosdeva, ds eden od vaju la^ in zdaj bomo dognali, kdo j« lažnik." je dejsl sodnik GentzH. "Kadar doienemo, pojde oni. ki s« j« zlagal, za Isst mesecev v kalabuzo U —su TOREK. 27. MAJA. FÜOBVBTÄ esti iz Jugoslavije (Poročevalski biro Prosvete v Jugoslaviji.) Tihotapstvo na severni meji Maribor, 5. maja 1930. Mnogo je ljudi ob naši «¿verni meji, ki »e menda preživijajo Ur od tihotapstva. Mnogo predmetov je, ki se jih izplača, tihotapiti iz Avstrije v Jugoslavijo, pg naj že bodo šivanke ali sa-htrin, blago ali sobne krtačke, cigaretni papir in vžigalniki na bencin in kamenčke. Saharin je pri nas prepovedan, cene ¿Ivankam so baje tako različne, da se jih izplača tihotapiti iz Avstrije in tu prodajati, vžigalniki so pri nas ocarinjeni in je treba plačati zanje enkratno takso, kremenov za vžigalnike je težko dobiti, cigaretni papir je cenejši in finejši ter se prav lahko proda pri nas. In tako ni čuda, da se obmejni ljudje, bajtarji in posestniki ukvfcrjajo s to "obrtjo", ki pa jo včasi plačajo kaj trdo. Tihotapstvo pravijo je strast, kdor je začel z njo, se je ne odvadi zlepa. Pogostoma je prepozno. Te dni je nekaj tihotapcov i-melo smolo in nesrečo. V noči od 2. na 3. maja je skupina njih, kakih 12, hotela prekoračiti državno mejo med Gederovci in 1'itinjci v Premurju. V Avstriji so nakupili mnogo blaga tčr so ga zdaj hoteli prenesti "preko", in ga pri nas lepo spraviti v drag denar. Ob meji službujoča finančna straža pa jih je zasačila in zakričala "Stoji". Tihotapci so se tedaj spustili v beg, straža pa se je poslužila orožja. U-strelila je za tihotapci v noč. E-den tihotapcev je dobil kroglo v nogo in je radi izkrvavitve umrl kmalu. Obležal je kakih sto korakov od meje na jugoslovanski strani. Drugi tihotapec je bil ranjen v glavo. Tega so finančni stražniki prepeljali v bolnico v Murski Suboti. Ta je izpovedal, da se ustreljeni pile Matija Koz-lar, star 46 let, doma iz Traja pri Črensovcih, on sam pa ae piše Janez Zver, star 48 let. Oba sta poročena in imata prvi 6, drugi osem otrok — torej dve veliki družini, ki se je hotela o-pomoči s tihotapstvom. Kolikor bo zaplenili robe, so ugotovili, da so tihotapili nad 9 kg saharina, 4 žepne vžigalnike, 2900 ovojev cigaretnega papirja, in 400 komadov kremenov za vžigalnike. Ostali tihotapci, ki so pobeg- nili, so naleteli sicer v tvojem I deli da sta pijana, so ju opozar •»< gu na druge straže, vendar jim v je uspelo uiti. Finančna kontrola in orožniki zasledujejo tihotop-ce in jih upajo najti. Konj ga je ubU s kopitom. — V Spodnjem Mozlju se je pripetila te dni nesreča, kakršne se '•godijo redko. Votnik Anton 01-bold, doma iz Prezida, je vozil iz Kozda les. Na nekem klancu se je voz ustavil, konja nista hotela več potegniti. Ožbold je priganjal, pritiskal voz, kakor je navada voznikov. Vpil je nad konje, nazadnje pa se je poslužil bi- Proračune so po tem nasvetu banovin» sestavile pičlo, ¡'Mar zahtevajo, naj varčujejo * '"»'J. Minister financ je prora-adl pičlega časa sicer po-,rf!i|. ^ndar j« bil zdaj Izdan u-k« r< i in i «trškega predeednika. J» j i //lati» banovin? omeje Ae kot kale to potrjeni prora-N>katere izdatke naj bano-v,t* ;*»polnonsa prečrtajo, dekv m" » naj omeje izdatke ta re-. ntacljeke fonde, znatno naj i > postavke za podporo na-.,nt*m, U honorarje, ta napade. ta nadurne In posebno delo i. t. d. Tu naj banovine iz-datke opuste.... I>va utopljenca v Ljubljani.— 46-letni uradnik ljubljanske u-niverze Avgust Pichler je v Šte-panji vasi skočil v Ljubljanico in se potopil. Hodil je nekaj časa kot zmeden po mostu Čez Gruberjev kanal ter se nazadnje oblečen pognal v valove, ki so ga pogoltnili. V aktovki, ki so jo našli ob bregu, so našli njegove listine. Pripovedujejo, da je bil že delj časa čudaškega vedenja in je izvršil samomor bržkone v duševni zmedenosti. Ko pa so iskali po Ljubljanici njegovega trupla, so naleteli in dvignili iz struge neko drugo moško truplo, ki je moralo ležati v vodi že kakih 14 dni. Bilo je to truplo 38-letnega delavca Franceta Podreberška, ki so ga pogrešali že od Velike noči. Na.velikonočno nedeljo je odšel t doma, potem so ga zvečer videli v bližini Ljubljanice, domov pa se ni vrnil več. Bržkone gre tu za nesrečo. Bil je mogoče vinjen ter je zgrešil in zašel ali padel v strugo Ljubljanice. Težke želemiftke nesreče prve majske nedelje Ljubljana, 5. maja 1930. Včerajšnji dan je zahteval troje žrtev železniških nesreč. Obe nesreči sta bili strašni. Prva se je pripetila dopoldne med Zagorjem in Trbovljami, druga na ljubljanskem kolodvoru. Prva nesreča je doletela dva Mariborčana in sicer delavca železniške delavnice v Mariboru Kmetiča ter zidar-fkega polirja Rudolfa Spindler-ja praiv tako iz Maribora. Zadnji ima brata, ki je progovni mojster v Zagorju ter je bil bržkone namenjen k njemu na obisk, drugi pa je šel z njim, hoteč iti v Zagorje ali pa mogoče na proslavo 20-letnice litijskih gasilcev. Oba sta potovala skupaj, bila sta zelo dobre volje in precej vinjena, tako da sta uganjala malo preveč tvegane stvari. Na Zidanem mostu, kjer sta morala prestopiti, sta plesala po tiru. Potem sta vstopila v osebni vlak, kil/vwfcpv Ljubljeno. Tudi vlaku h ta nadaljevala s svojimi nespametnimi žonglerstvl, hodila sta iz vagona v vagon, postavala največ na ploščadi ter se s stopnic vagonov nagibala daleč iz vlaka. Potniki, ki so vi- jali, naj se pazita in naj stopita v kupe, sprevodnik sam ju je podil v kupo, no ona dva sta ostala na ploščadi in nadaljevala s svojo neugnanostjo ki vinsko koražjo. To je postalo za oba u-sodna. v Potniški vlak je zapustil postajo Trbovlje ter vozil proti Zagorju. Med Zagorjem in Trbovljami se ta potniški vlak sreča z ljubljanskim potniškim vlakom. In sicer prav v neki soteski, kjer je skalna polica s tirom tako o-zka. da so položili oba tira čim bolj skupaj. Tu je tudi več ovinkov, kjor proga ni pregledna na daleč. Vlaki nasprotnih smeri zdrvita tu povsem bflzu drug drugega. Prav tedaj sta odšla prešerna potnika spet na stopnice vagona ter sta iztegovala tvoje glave z vagona nazven. Vlaka, ki se tu srečata, opozorita drug na drugega z žvižgom. Ttfco tudi topot. Eden obeh teh potnikov je bržkone pogledal, kaj naj ta žvižg pomeni, se stegnil s stopnic proti drugemu tiru, v tistem hipu p» je privozil ljubljanski potniški vlsk mimo, in lokomotiva je u-darila enega obeh potnikov v glavo, kri je brizgnila in oba potnika sU v hipu zletela v velikem loku s svojega vlaka v lokomotivo mimo vozečega vlaka. Potniki vlaka, na katerem sta se malo poprej nahajala oba ponesrečenca, so' opazili nesrečo, s bili so tako iz tebe. da se niti niso domislili, ds M ustavili vlak z zasilno zavoro ftele v Zagorju do kamor je vlak povsem mirno peljal kot bi se nič ne priprtHo, so opazili, da je en vagon ves okrvavljen in ds lepi)« njem možgani. Potniki so ns zagorski poet s ji obvestili o tem u-rsdnlke postaje. Strojevodje ljubljsnskegs po«-nitke*» vlaka ns Je pntek vte nesreče točno opazil. Stroj Je u-daril s ploščlčem. to Je z nim obodom krof ko«U. v «a neprevidnih potnikov. Oster, rob žeiezjs je potnika uprav skal« piral, odtrgal mu je vrh lobanje kot bi odrezal z nožem. Ta del lobanje se je z lasmi prilepil na stroj. Truplo ponesrečence ps je padlo s stopnic ns tirišče. Potnik se je omahujoč oprijel svojega tovariša in ga potegnil s seboj. Tega drugega potnika je vrglo v ploči&če stroja od strani in mu je prebilo lobanjo. Vse to se je odigralo v hipu in oba potnika sta v hipu podlegla smrti. Strojevodja, ki je opazil vse je takoj ustavil vlak, potniki so prestrašeni pohiteli k oknom in opazili obe razmesarjeni trupli med tiri. Z malo zamudo je vlak pripeljal v trboveljsko postajo, lokomotivo, vso okrvavljeno na pločišču. Obvestili so Železniško ravnateljstvo ter železničarskega zdravnika. Na kraj nesreče so prihiteli orožniki, ki so stražili obe trupli dokler ni prišla komisija. Nato so obe trupli prenesli v trboveljsko mrtvašnico. Druga nesreča — v Ljubljani Vest o nesreči pri Zagocju se je razširila naglo po Ljubljani, zvečer pa se je pridružila vest o drugi železniški nesreči, ki te je dogodila na ljubljanskem kolodvoru, in ki bo bržkone tudi terjala eno človeško življenje. Dolenjski tovorni vlak je prispel krog pol 6. ure ivečer na ljubljanski kolodvor. Iz neketf* njegovega vagona je skočil zavi-rač 36-letni Ivan Lah. stanujoč v Udmatu,"pristojen v Mirno ntč. Skočil je pa prav pred vozeči vlak, prav pred lokomotivo, ki ga je vrgla ob tla in mu odrezala desno roko do ramenskega klepa. Ponesrečenec je obležal v mlaki krvi, močno potolčen tudi po glavi in ostalem telesu. Takoj so obvestili reševalno postajo ter ga z reševalnim avtomobilom, prepeljali v bolnico. Ponesrečenec je izgubil mnogo krvi ter je radi tega tilno slab. Njegovo stanje je brezupno in te mož nahaja v zadnjih zdihljajih. Tako je prva majska nedelja zahtevala troje žrtev samo na železnici. Slapničarja, ki je pred Veliko nočjo besnet po svoji domači vasi Kresniške poljane s karabin-ko ter ranil soseda In njegovo hčerko in ki so ga po daljšem iskanju aretirali litij tki orožniki, to prepeljali v ljubljantke zapore. Najprej je bil zaslišan s strani orožnikov ter litijskegs do-nika Novaka. Dejanje samo je pričalo, da je Slapnlčar vsekakor pobesnel in je delal vse v nerazsodnosti, zasliševanje njega pa je še bolj potrdilo domnevo, da je Slapnlčar bržkone duševno zmeden. Zakaj fant te nesrečnega dne ne spominja nobenih podrobnosti. Pravdanje med Slap-ničarjevim ter sosedom Godcem so ga silno razburjala, dalje je obtoženec sam imel mnogo tožb radi razžaljenja časti, kesneje mu je mlatilnica odrezala nekaj kit in mesa z roke ter* mu roko hudo poškodovala — vte to Je menda na Slapničarja vplivalo res strašno, ker te je od tedaj zelo čudno obnašal. Tako je potem usodnega dne zbesnel. Zdaj, ko je prepeljan v Ljubljano, ga bodo pregledali paihijatri, da podajo svoje mnenje o duševnem stanju obtoženca. Rudarji so spet v nevarnosti, ker pogajanja med železniškim ministrstvom In Trboveljsko družbo nikakor ne prinesejo spo-rszums. Zdaj spet mnoge dni rudarji praznujejo. Zato Je spet odšla v Beograd deputacija rudarjev, da obišče vse merodsjn« člnitelje, ki bi lahko kaj pripomogli do čim prejšnje relftve krize. Deputacijo so sicer po vseh pisarnah in uradih sprejemali prijazno in deputacija Je odšla it Beograda z željo, da ne bi ostalo samo pri teh prijaznih sprejemih. Zakaj če ne pride do sporazuma kaj kmalu, bodo trboveljski rudniki sploh ustavili o-hratovanje. Tisoče In tisoče d rutin j« v nevarnosti. Armsds be-dnih ljudi. Bedni p* so vedno • puntsrji. 62*letni delavsr Andrej Kur hm h Kralkevesv je pijan od šmarnice stopil v tolarsko delavnico v Kraljevclh ter si je tsm hotel «kuhati krompir sli ksj. Po nesreči, radi neprevidnega ravnanja Kurbusa so se vnele saje fn v hipu j« bila vsa delavnica v plamenu. Vihar je tene-sel zublje tudi na sosedno stanovanjsko hišo In tako je pogorela delavnica do talin od sta-m»\ «njske hiše to ostali le črni zidovi. Vesti i vseh strani Srečko MagotlČ, samouk-sli-kar, ki je zn4n po tvoji spretnosti ujeti naravo tako kot je v živih barvah na platno, je v pon-deljek fi. maja zaključil svojo razstavo v Jakopičevem paviljonu, ki jo je prifedil ob svoji 70-letnici. On je tnal kakor menda doslej še nihče, vsaj v zadnjih letih ne, obuditi sani man je ta razstavo, privabiti na ratstavo tisoče ljudi in kar je Še največ vredno — privabiti tudi mnogo kupcev, ki to odkupili mnogo slik. Slike njegove to naravne, barvne fotografije nature v vseh njenih barvah in letnih časih, slike krajev krog Ljubljane. In zato so slike lahke in lahko se prodajajo, ker to za dekoracijo pripravne. In Magollč je potem postavil v paviljon še gramofon, da je igral, ob vhodu pa je položil na mizo spominsko knjigo, kamor so te vti posetniki razstave vpisali. Knjigo je potem Uročil Nt rodni galeriji. In tako je Magolič, sivolasi slikar, uspel kakor nihče slikarjev zadnja leta. Razstavo je obiskalo blizu 8600 ljudi, prodal je 66 tlik za skupno krog 80,000 Din, na vstopnini pa je dobil krog 12,(HM) Din— tako da je t razstavo imel vseh dohodkov bliz« 100.000 Din, kar je za nas uprav bajna vsota. K sedemdesetletnici življenja in k njegovemu talentu mu vsakdo ta Bpeh iz-srca privošči. Želeti je tudi, da je a to, razstavo tudi duševno dobil npvih moči za delo. Občinski odbor v Trbovljah bo rszpuščen. —J Trboveljski občini nsčeljuje kot tu pan od deltvttva itvoljeni socialist SHter. V občinskem odboru je irttiogo zastopnikov kmetov in delavcev-rudar-jev. Zdaj poročajo,'da bo tk odbor razpuščen, namesto lupana bo imenovan,,za komisarja vpo-kojeni nadučitelj Vodušek, kot odborniki pa bodo po večini zastopniki gotpodartkih krogov, trgovci, zastopniki Trboveljske družbe in drugih pridobitnih slojev. Odstranili, pa bodo iz odbora zastopnike delavcev in kmetov. Menda zato, ker j« trboveljska občina knapovska občina.... Obenem bo zamenjano skoro celotno osobje orožniške postaje a komandirjem vred/ Pnoti tedanjemu komandirju to bile ntmreč pritožbe na bana, de se pod njegovim vodttvom pretepa aretl-rance. Potebna deputacija Je pl-tmeno opisala take dogodke v spomenici, ki to jo podpi»«H zastopniki občine, tdravniki, priče in pretepeni aretirali. To spomenico so predložil banu.-Zdaj bo vodstvo In otobje orožniške postaje premeščeno. Opazovanja wmmmmmmmrn • (NsdslJevtnJt i «. strani.) dijo tvojemu učitelju namesto, da bi sgradill organizacijo, ki bi odgovarjala novim razmeram In zahtevam. Ohlapna organizacija kot Je federacija, ki nima druge moči kot govoriti "v Imenu" ameriškega deltvttva, ne pa prisiliti unij, da organizirajo delavce in prispevajo v kampanjske fonde za organiziranje delavcev In ta podporo d na j bo tako močun, da hlev lahko premaknemo it kraja v kraj s traktorjem aH konjem. Da odtegnemo plščanoe boleznim In beli dritki, ki te kaj rada pojavi, Je potrebno, da hleve vsa. ko leto premaknemo na sveto tem I Jo. Ce pa tega nI mogoče ttoritl, pa je potrebno, da hlev pfegradimo v dve polovici, od katerih po eno rabimo vtako drugo leto. V prazno polovico, katero hranimo ta prihodnje leto, ne tmemo spuščati kokoši ali drugo šival, ksr v tem slučaju le prostor lahko okuži. Kadar temljo globoko prekop-ljemo In "potujemoi tlvlm apnom, Jo-naJ zasejetoo t deteljo ali travo, dt Imajo kokoši vsako leto tveft prostor. Kokošnjake je treba vedno pottavljatl na ne. koliko viseči ««mlji v svrlio, da lahko voda odteka. Ako pa tega nI mogoče In Je zemlja močvirna, je potrebno napraviti grabne ta odtekanje vode. V tem tlu-Čaju je najboljše, ako te položi« Jo glinaste cevi. V mrzlih krajih, ako ni naravne zaslombe pred mrtllml vetrovi, Je tudi potrebno, ds t« v tvrho protekclje zasadijo drevesa, ki hitro ra-stejo. « (Dsljff prihodnji«.) Ali ste že nsrolllt Prosveto all Mladinakl list tvoiemu prljate. Iju ali sorodniku v domovino? To je edini dsr trajne vrednotiti, ki ga ss ms I donar lahko pošlje-m v domovin*. Kal mMs mM I M« i «ft* m«4sm»*: br#reo-»iiMM le trug» ««sieve, m «ar*» shI'Hms t*Sl » Ufftti Aarriu iM mr^rissn rmk^mhm m*4 —m*Mm r+m*mr»m Mu tut«*»»«.* ikiUrtn W vtf«t as •Hti ,ff»r.| le šrfcal M «• J, " HNrfeJ) to Js* N*srWk*' Ut*sl» to leAka. "Krete to It**" k krilsfc to—pm■■ mm« f alar*« HI»« prtier» k «pssin i \m*rHä. f pmrméitm m "ti----- lUsltos to Is. Se m toMtrave« mm v rferaai Mim* ledi krulil, a v As»riU aa ps taSeveltola . Israa* ¿lüfi i i DI \ I IM \ K II VM S > I \ Ii I I IHM POl M) TOREK, 27. MAJA, ŽENITVENA Seznaniti s« želim s Slovenko dekletom ali vdovo, v svrho fo nidbe. Tajnost janrfena p^, ma je poslati na naslov:. 8rečm-bodočnost, 2667 80. Lawnd^ Ave., Chicago, 111. —(Adv\ PE08VETA — Sreča vj>e*rečl je bil», da Je miika takoj smuknila na tla in izginila. £ Vsa prestrašena je zbežala gospa Ceng-10-I'injc v kot, sqdla je na pručico in sklenila, da se nikamor več ne ^ane, čeprav bi se mié vrnila in pohrustala rokopis. Raje se da do krvi bičati, kakor da bi ponovila to strašno bitko. A ure so minevale počasi do trenutka, ko ao zadnji žarki zahajajočega solnca zalili t škrta-lom pa pituso ve «te ne kabineta. Meja časa, katero je bil določil Ceng-Ki-Pfhgr svoji ženi, je bila dosežena. Drhteč po vsem telesu je Niang čakala, kdaj se vrne gospodar. Kaj poreče? In glej, ban v zadnjem hipu ae je ta vražja miš znova pojavila, to pot ne več v knjižnici, temveč na sami učenjakov! mizi. Z neverjetno predrznostjo je brskala po pisalni mizi in zdelo se je, da se počuti kakor doma. Kar se je ustavila in si začela cinično umjvati gobček s tačicami. Potem — o, grozna profana^ ja! — je natrosila celo vrata majčkenih bobkov"po zveri-ženih čačkah, katere je bil naslikal Ceng-Ki-Ping s končkom svojega vzvišenega čopiča po rdečkastem papirju. Gospa Centf-Ki-Ping je vsa iz sebe opazovala ta grozni prizor. Toda ganiti se ni upala. Naenkrat so se pa vrata odprla in filozof ae jt vrnil v svoj hram. Prvi pogled je veljal miši in njeni svinjariji. Zagledal je pa tudi svojo leno Niang, ki se je klanjala v svojem kotičku in gledala moža tako prestrašeno, kakor da čaka na usmrtitev. Ta čas se je Ceng-Ki-Ping počasi približal svoji ženi. Iztrgal ji je iz rok omelo, potem se je pa obrnil previdno k pisalni mizi, dvigilil je roko in 2 enim udarcem zdrobil nesramni zverini koščice. Ko je nesrečna miška obležala mrtva, se je obrnil zmagoslavno k svoji Ženi, rekoč: — Tudi vas bi moral takole kresnitir Toda smilite se* mi, ker ste bplj mrtvi nego živi. Kaj vas ni sram, da se tako bojite miši ? Tedaj je stara Niang zaječi jala: — Saj sem ji ves dan kljubovala. * Zaničljivo jo je pogledal, skomignil je z rameni in zagodrnjal osomo: — Od stare mačke bi imel več koristi. Pojdite domov, gospa. Pod nobenim pogojem vas nočem več videti. Niste vredna biti žena velikega moža. * Novinarski klub Obiliéev Venac 36 Pridite! Podvizajte se! Po vstopnicah sklepamo, da še niste obiskali naše razstave slik in kipov. Videli boate najbolj famozne in fantastične slike Mirka Kujačiča, neverjetnega pustolovca, mor-jeplovca, šefa sicilijanske "Mafije" v pregnanstvu in najfteni- jalnega jugoslovanskega slikarji- Videli boste najlepše in naj-genijahiejše figure in figurine Mih. TomiČa, kiparja najmaj-šega po poatavi, najbolj nevarnega po^rlaau, z glavo, iz katere skačejo i^krg in vžigajo vse s svojo senzualnostjo. Tudi ni dalečr Takoj ob trgovini z železnino Bratov Radoj« lovičev — mezzanin. Vstopnina 10 In 5 dinarjev." Bogve, ali jima je uspelo zdaj povečati Atsvilo prodanih vstop* nic in ali bodo tudi drugi umetniki sledili njunemu zgledu. Eno pa dril. Beograd je res a-meriško mesto — kar se takih senzacij tiče. VloaUlfevI načrti —- Kakšne načrte imate za poznejše življenje, ko zapustite kaz* nieoT — vpraša duhovnik kaznjenca. — Doma imam še načrt vile in dveh bank. Zelo enostavno — Zakaj neki upodabljajo zmago vedno v podobi ženske? — To spoznaš, ko se oženiš.1 NA PRODAJ VELIKO POSESTVO v Jugoslaviji, obstoječe iz dveh dvonadstropnih hiš, prehod iz ene v drugo. Tam se nahaja gostilna, pošta, brzojav in županstvo že več let, tobačna zaloga, trgovina z mešanim in groce-rijskim blagom, več sob za prenočišče, tu je automobilska vožnja iz Kočevja na Delnice. Več sadnih vrtov, velik kozolec, garaža za več automobilom, štala za 10 parov konj, veliko gozda in polja. Poslopja so vsa zidana in vse v najboljšem stanju. Proda se za nizko ceno vsled pomanjkanja denarja. To premoženje se nahaja med gori omenjenimi mesti na Dolenjskem. Kdor želi kupiti to posestvo, naj se obrne na moj naslov in jaz mu dam^vsa pojasnila in naslov lastnika. Pišite na naslov: Josip Obranovich, 18677 Vaughan Ave., Detroit, Mich.—(Adv.) Pravi prijatelj — Kdo je pravi prijatelj ? — Pravi prijatelj Je tisti, ki te zelo dobro pozna, pa te ima kljub temu rad. Milijonar — Kaj, moj sin da je zaprav-ljivec? Pravim vam, da obrne vsak avtomobil dvakrat, predno ga kupi. v For pyorrhea Por provontion •gainst cura infection», ni« Zoni to, the Mw powerful •ntiaaptic. Also guarda against colds, coughs and mors serious dis-eases of doss sod throat Pred sodiščem Sodnik: Zakaj ste prisolili to-žitelju v gostilni zaušnico? — Da sva prešla na drugo temo. ' I m ■ Pojasnilo društvenim tajnikom in pošiljateljem rasnih naznanil te kakarftnnkoH---g- f» ^ hvale o smrti, tedaj vselsj pere} te t pismu, ali žalite imeti pin-ten oglas aH kot navadne vest Ako Je prlobtas kot navadna rest, se Ispnstl is nsinsnlls vse osebne ah vab In knena posameznikov, ter m tako namenilo priobči bresplalna. Kadar pa hočete imeti nriatteno eels vrsto rasnih imen in dragih stvari, je pa to ogiaa, za katerega ee mora plačati, to velja sa Osne in m ne-člane. Nadalje velja ista tudi sa rasne prireditve, v—etke, škode, itd. Vselej je treba povedati ali hočete imeti plaftm oglas *B samo navadno ftisnlksrsko vest, tudi v takem slnteju ss sa navadno vest, naredi stvsz bolj na kratko in se pove I« važnejši del Ce pa naroČita, da naj bo plačan oglas, m priobči vse, kar sahtavata. Ista tako velja sa vsa drag* naša» nils, £0 se koga lita, Ženitven« ponudbe, prodaje, Itd. Za vse take stvari ss mora veda» povedati. da naj bo to oglaa, kolikokrat nnj se Isti priobči in da bo-deta sanj plačali. To pojasnilo mo vsi, društva, flS^navoCnl* Id in upravnlfttve Meta. Prosim, famous the world over • Pinaud's Shampoo Leaves your gt hair lustrous, healthy, and V/7 wf too dry! >/ At yourfami* store—or send for free sample H P'maud, Dept. & M' £ " Ne* York «1 c^Pf iryour wBÊf DEALER for lOlMr can not Sample W*>pply you, Made.. 10¿Twrite direct PROBAK CORPORATION •mmmtBXm^m. esoFwsrawui mwrm NO EXCUSE FOR A SPLITTING HEAD" Th«ft'i no —i for (■ «chiag bcW »• ipttt ft d»y. At lb« ir*t warning throb take DiU Itrd'i Aipcrgom Chtw it a few miaaui. Almott before fom tttliu it. yam haut chtwtd thf pain aivay. It'« a« »impl« a« that—oo imkli, ao4 harm I at—lor Dillard'« Aip«r|um la tb* MW ud iiAm war to takt «ipiria. Dillard'« Aiprrgnm U th« fin««t Mplrln ia dtticioa« chtwia, |am for«. Yoo CM ttk« It aar lim—aar pi»««- Yoo a»«d oo watar to galp It dowa. Tb*rt la oo aapltaaaat ta»tr— •o chokiag. B«ciaM ytm thru) Dillard'« Aapargam tba atpiria »is«« tborotighlr witb th« aaliva «o that all iu aootbiag qoalitiaa arc cfcctiva qaickhf. continaosily. X««p • packig« of A«p«rga« oo hand for 4«i a^ara aonnsl baalth and vigor. Tiskarna S Tiska vabila u veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. y slovenikem, hrvatskem, slovaškem, čeikeiti, nem-j škem, angleškem jeziku in drugih 1 SODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJU»J, DA TISKOVINE NAROČA X SVOJI TISKARNI ^ f V«a pojasnila daje vodstvo tiskarne. Gene šmarne, onljsko delo prve viste. & N. P. J. PRINTER Y 2657-59 So. Lawndale Avenue. " CHICAGO, nx. Nj«K®ra pnra volja k Umrl je mol. Iti js bil v iiv-1 Jen ju zelo redko enorgi^en in ki je vedno ubogal svojo leno. Po amrti so naili njegovo oporoko, ki se je pričenjala t besedami: Moja prva volj*« TAM SE DOBE NA ZELJO TUDI VSA U8TMENA POJASNILA