naš tednik
LETO XXXVIII. Številka 19 Cena 8.— šil. (200 din) Sreda, 7. maja 1986
Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b.
Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec
Slovenska gimnazija: proslava evropskega dne
V kratki slovesnosti so se spomnili dijaki in profesorji Zvezne gimnazije za Slovence v ponedeljek, 5. maja 1986, evropskega dne in 30-letnice članstva Avstrije pri Evropskem svetu. Ravnatelj dr. Reginald Vospernik je na kratko orisal zgodovino prizadevanj za združevanje in sodelovanje v Evropi.
Med slovesnostjo je podelila profesorica dr. Marija Niemetz diplome in knjižne nagrade dijakom in dijakinjam, nagrajenim pri letošnjem evropskem spisovnem natečaju.
Nagrade so dobili Klaus Einspieler, Tomaž Moschitz in Kornelija Vospernik iz 6. B razreda pa Hanzi Filipič in Štefan Mick iz 7. B razreda.
Glavno nagrado je letos dobila Tamara Kapus 5. B iz Bilčovsa. V svojem spisu je obravnavala problematiko mladega človeka v današnjem času. Povabljena je bila tudi v Straßburg v Francijo, kjer je sedež Evropskega sveta. Dijakom in profesorjem je pripovedovala o svojih doživetjih v Straßburgu in prebrala svoj spis.
Slovesnost je olepšal gimnazijski zbor pod vodstvom prof. Jožka Kovačiča.
Koroška enotna lista k predsedniškim volitvam
Volilci se jasno izrekli proti varuštvu strank
Delegacija Koroške enotne liste se je mudila prejšni teden na obisku pri Ladincih na Južnem Tirolskem. (Več na str. 3)
Minule predsedniške volitve so več kot jasna odpoved Haiderjevemu separatizmu, ki ga je nenazadnje zastopal v manjšinskem vprašanju v zvezi z ločenimi šolami na južnem Koroškem, je izjavilo predstojni-štvo KEL v prvi analizi volilnih rezultatov v južnokoro-ških občinah.
Po Scrinzijevem porazu naj bi vsem strankam bilo jasno, da je na Koroškem samo okoli 10.000 deklariranih nemškona-cionalnih volilcev.
Omembe vredno je dejstvo, da se južnokoroški obč^n — v smislu volilnega proglasa KEL ~~ predvsem pa slovenskogo-voreči, vse bolj odteguje varuštvu koroških deželnih strank. To dokazujejo podatki
• Erich Fried in Andrej Kokot na „koroški vigredi“
str. 8/9
za Fredo Meissner-Blau, pri čemer pa je treba pripomniti, da je v nekaterih južnokoro-ških občinah prišlo do neke vrste aliance med KEL, alternativnimi in zelenimi (VGÖ). Poprečno je število glasov za Fredo Meissner-Blau na južnem Koroškem 3% nad številom v ostalih koroških občinah.
Slovenski volilci, ki so to-
krat podprli socialistično stranko, so si od deželnega glavarja zaslužili veliko pohvalo, je nadalje rečeno v izjavi KEL; kajti oni so debakel SPÖ na deželni ravni vsaj v južno-koroških občinah bistveno omilili.
Vrsta slovenskih volilcev je tokrat podprla Waldheima. Nenazadnje tudi zato, ker je
Waldheim preko KEL zavestno iskal politični stik s slovensko narodno skupnostjo.
Po drugi strani pa so mnogi slovenski volilci morali ugotoviti, da po 16 letih socialistične vlade in absolutne večine na Koroškem bistvena deželna vprašanja, kot vprašanje narodne skupnosti ali pa gospodarski problemi niso rešeni.
KEL se bo tudi v prihodnje intenzivno solidarizirala s tistimi političnimi tokovi in jim ponudila svoje sodelovanje, ki so pripravljene, da v okviru pravkar načete diskusije o pravicah občana nudijo malim skupinam, posebno pa narodnim skupnostim zagotovljeno mesto v političnem življenju.
K ponovnim volitvam 8. junija pa KEL poudarja, da sedaj odvisi od obeh kandidatov, ali bo KEL pripravljena oddati jasno volilno priporočilo.
• Izsledki in rezultati predsedniških volitev
str. 4/5
Politika
STRAN o SREDA,
O 7. maja 1986
Politika
Tednikov
komentar
PIŠE JOŽE WAKOUNIG
Najbolj ostudni volilni boj druge avstrijske republike je te dni, kakor se bojim, prešel le v premor. Po vsem, kar je bilo, se bojim tega, kar šele bo. Do 8. junija 1986 verjetno bomo morali prenašati, kar se bo zvalilo nad nas. Mislim, da bi bilo najbolj pametno, če bi bil odločilni drugi volilni postopek že teden dni po prvem. Celi naši družbi bi bilo boljše.
Vsem uvidevnim vodilnim politikom bi morala predsedniška volitev od 4. maja
ki neprenehno zatrjujejo, da se tako in tako ne splača nastopati samostojno, proti velikim, proti tistim, ki imajo oblast, z njo vred pa denar in s tem družbo v pesti, kakor bi bila njihov fevd.
V tem volilnem boju se je nabralo precej zaskrbljivo temnih oblakov na našem političnem nebu. Strah me je, da se bojo še stemnili in da jih bo še več. Bojim se novega vala očitnega antisemitizma v Avstriji.
Hudo me je zabodlo, ko je ÖVP-jevski generalni taj-
Gre za čast predsednika
odpreti oči in usmeriti pogled na zelo važno in hkrati zaskrbljivo stvar. Precejšen del avstrijskih volilcev je sit zlaganosti, skorumpiranosti, škandalov, neodgovornega razmetavanja družbenega premoženja, kriminala, ki se dogaja pred očmi in v zavetju vladajočih.
Velika prednost večstrankarske demokracije je, da pride dan, ko morajo vladajoči na zahtevo volilcev zapustiti svoje mehke stolčke in sesti za trde opozicijske klopi. Vse in vsakdo se sčasoma obrabi, vse in vsakdo potrebuje prenove, tudi bridke notranje čistke.
Kurt Waldheim je dosegel 49,64% veljavnih glasov, socialist Kurt Steyrer proti pričakovanju le 43,66%, nacionalno-svo-bodnjaški kandidat Otto Scrinzi je hudo razočaran spričo pfčlosti 1,2%, saj je računal, da bo dobil vsaj trikrat toliko. Veliko presenečenje je uspeh kandidatinje Frede Blau-Meissner. Njenih pet odstotkov in pol je ena izmed svetlih točk na našem zamračenem političnem nebu.
Ta uspeh je obenem spodbuda malim, novim skupnostim in jasen ugovor pa odločna odpoved tistim,
nik Michael Graff imenoval razne funkcionarje Judovskega svetovnega kongresa zaradi napadov (upravičenih ali ne, o tem tu ne morem soditi) na Waldheima „ehrlose Gesellen“ („pajdaši brez časti in poštenja“). Zabodlo prav zaradi tega, ker so v tistem času, ki je povod vsej tej razpravi, imenovali marsikoga „ehrlos“, med drugimi tudi tistih trinajst iz Sel in Železne Kaple, ki so jih obglavili na Dunaju 29. aprila 1943.
Sredi tega sramotnega medsebojnega polivanja z gnojnico je spregovoril zvezni predsednik Rudolf Kirchschläger besede, ki bi jih morali vsi prizadeti veliko bolj spoštovati in upoštevati. Gre za čast novega avstrijskega zveznega predsednika.
Novi predsednik bo ali Kurt Steyrer ali Kurt Waldheim. V vsakem primeru bo treba upoštevati in spoštovati voljo najvišjega suverena v demokratični republiki Avstriji, to je avstrijskih volilcev. Novega predsednika čakajo trde naloge. Po mojem jim bo kos le, če mu bo uspelo, da bo premostil in premagal notranjo razklanost.
Zastopniki NSKS iiZSO pri Löschnaku
V sredo, 30. aprila, se je na uradu zveznega kanclerja na Dunaju prvič sestala delovna skupina, ki naj v smislu dogovora med zveznim kanclerjem dr. Sinowatzem in zastopstvom slovenskih osrednjih organizacij z dne 7. 2. 1986 pripravlja rešitve za vprašanja, za katera se NSKS in ZSO že leta zavzemata: dvojezičnost v otroških vrtcih, dvojezična trgovska akademija, razširitev slovenskih oddaj v ORF in subvencioniranje dejavnosti slovenskih osrednjih organizacij.
V večurnem delovnem razgovoru so na uradni strani sodelovali minister dr. Löschnak, sekcijski vodja dr. Holzinger in dr. Tichy. Narodni svet so zastopali predsednik dr. Matevž Grilc, osrednji tajnik Franc Wedenig in član predsedstva Karel Smolle, Zvezo slovenskih organizacij pa predsednik dipl. inž. Feliks Wieser, tajnik dr. Marjan Sturm in Teodor Domej.
Ob začetku pogovora je slovenska stran ponovno pojasnila svoje načelno in odklonilno stališče do sistema ločenega pouka v dvojezičnih ljudskih šolah na podlagi prijav k
dvojezičnemu pouku in zahtevala od zvezne vlade, da v skladu s členom 7 avstrijske državne pogodbe slovenske narodne skupnosti na Koroškem ščiti pravice na šolskem področju in prepreči uresničitev ločenih razredov za prijavljene in neprijavljene otroke. Minister Löschnak je v tej zvezi opozoril na stališče zveznega ministra za pouk, umetnost in šport dr. Moritza, ki se je že večkrat izrekel za ohranitev skupnega pouka in za notranje reforme dvojezičnega pouka.
Sicer so bila vsa druga konkretna vprašanja na seji delov-
BlSTIfct
*<OVEHS*°
ne skupine do podrobnosti obravnavana, a vsebinsko ni bilo beležiti napredka, torej tudi ni bilo nobenega pozitivnega zaključka. Ostane še na-
poved ministra, da misli prihodnji mesec spet sklicati sestanek delovne skupine. Do tedaj naj bi bilo na razpolago še več in podrobnejših podlag.
Ob robu povedano...
1. maj — dan lepih fraz?
Delavska mesta v podržavljeni industriji v Borovljah so tudi na praznik dela, 1. maja bila samo obrobna sitnost, ki se je morala podrediti volilnobro-beni frazologiji. To je bil vtis, ki ga je zapustila v četrtek, 1. maja, socialistična prvomajska prireditev v Borovljah.
Kot častni gost je bil najavljen Sepp Wille, vodja kluba socialističnih državnozborskih poslancev v parlamentu. Seveda je govoril! Razumljivo, da je par dni pred predsedniškimi volitvami delal reklamo za socialističnega predsedniške-
ga kandidata. Povsem nesprejemljivo pa je, da visoki sindikalist, o krizi, ki pretresa Borovlje in okolico zaradi težav v podržavljeni industriji, ne ve kaj drugega povedati, kot to, da so drugod na svetu še večje težave in kaj vse so socialisti v minulih sto letih napravili za delavca.
Pikrost ob robu je ta, da je Wille to dejal v kraju, ki je zaradi slabega gospodarjenja v podržavljeni industriji v nekaj letih izgubilo to, kar so rodovi več sto let gradili: namreč krepke in zdrave gospodarske temelje.
Klub slovenskih študentov v Gradcu pri Narodnem svetu
V petek, 2. maja, sta predsednik in osrednji tajnik NSKS dr. Matevž Grilc in Franc Wedenig sprejela člane novega odbora Kluba slovenskih študentov v Gradcu pod vodstvom predsednika Šteta Merkača. Predstavniki NSKS IN KSSG so se v daljšem razgovoru pomenili o aktualnih narodnopolitičnih vprašanjih, pri čemer je stal v ospredju razvoj v diskusiji o spremembah v dvojezičnem šolstvu. Sogovorniki so soglašali v tem, da se moramo koroški Slovenci odločno postaviti proti vsem poskusom ločevanja šolarjev in za skupni pouk v dvojezičnih razredih.
Na obisku KEL na Južnem Tirolskem:
Razgovor o širokem sodelovanju
Delegacija Koroške enotne liste se je prejšnji teden mudila na večdnevnem obisku pri Ladincih in Južnih Tirolcih na Južnem Tirolskem. Za obisk sta se KEL in dr. Hubert Frasnelli, frakcijski vodja SVP, domenila ob njegovem obisku na Koroškem.
Delegacijo KEL, ki jo je vodil predsednik Karel Smolle, je sprejel deželni svetnik za ladinske šole, dr. Hugo Valentin in jo kot član južnotirolske deželne vlade spremljal pri obiskih ladinskih šol na Južnem Tirolskem. Iz danega razloga, namreč zaradi aktualne šolske diskusije na Koroškem, je delegacija obiskala ladinsko glavno šolo in trgovsko akademijo v Sternu. V razgovoru sta ravnatelja dr. Crazzolara in dr. Pescollderung izjavila, da imajo Ladinci zelo dobre izkušnje z ladinsko varianto skupne šole. Vsi šolarji na teh šolah se podobno kot v ljudskih šolah poleg nemščine in italijanščine učijo tudi iadinščine.
Z ravnateljem ladinskega kulturnega inštituta v Thurnu dr. Lol-som Craffonaro pa so bile obdelane konkretne možnosti znanstvenega sodelovanja s Slovenci.
Pristojni deželni svetnik Valentin je podprl tudi predlog KEL, da bi čimprej prišlo do srečanja pedagogov. Predsednik KEL Karel Smolle pa je poudaril, da so koroški Slovenci načelno pripravljeni za sodelovanje z Južnimi Tirolci na kulturni, znanstveni pa tudi politični ravni. Dr. Frasnelli, frakcijski vodja SVP je tako sodelovanje že udejanil. Dr. Frasnelli je pri obisku KEL bil navzoč.
„Posebni šolski model“ KHD-ja
V torek, 6. maja 1986, je predstavništvo KHD-ja v posebni tiskovni konferenci predstavilo svoj koncept o podobi šole v območju dvojezičnega ozemlja. Pri tem se je sklicevalo na ljudsko zahtevo iz leta 1984 in na pravico staršev, ki zahteva ločevanje otrok v razrede z izključno nemškim in take z dvojezičnim poukom. Taka ureditev bi zmanjšala sedanje število (180) dvojezičnih razredov na 113, in zvišala število enojezičnih od sedanjih 72 na 213. Zahteva po skupni šoli pod isto streho, vendar v ločenih razredih (tudi z zelo majhnim številom otrok, celo tudi samo z enim otrokom), se ujema po trditvah zastopnikov KHD s predstavami Wagnerja (SPÖ), Scheucherja (ÖVP) in Haiderja (FPÖ).
Svojo zahtevo skušajo utemeljiti tudi z zvišanjem delovnih mest za 74 učiteljev, ki jim ne bi bilo treba več podati izpita iz slovenščine. Istočasno bi tako znižali število učencev na razred, kar bi pomenilo neposrednejši in osebnejši pouk. In še nazadnje bi t. i. enojezični učenci končno uživali iste možnosti, kot 99% dijakov v avstrijskem merilu v takoimenovani „Regelschule“.
Zadnja izjava zveni prav tako, kot da obstoječa dvojezična šola ne bi ustrezala avstrijski šolski normi. Vendar vemo, da je omenjena šola prikrojena prav posebni dvojezični situaciji v okviru republike Avstrije.
Prav tako zvišanje delovnih mest ni noben argument za ločevanje šolarjev, če pomisjimo, da bi zahteva po splošnem znižanju števila šolarjev na razred zagotovila še mnogo več nadaljnih delovnih mest, vendar za učitelje, ki razpolagajo z izpiti iz obeh deželnih jezikov.
Torej je iz teh zahtev jasno razviden zakriti cilj KHD-ja, namreč postopna uveljavitev dolgoletne zahteve po t. i. središčnih šolah, ki bi se tekom časa nujno tvorile v prvi vrsti zaradi pritiska, zaradi socialnih in gospodarskih razlogov, nadalje uresničitev prizadevanja, da naj izključno „nemški“ učitelji poučujejo nemške otroke!
Predsedniške volitve
Primerjava nedeljskih predsedniških volitev z državnozborskimi volitvami 1983, oz. (pri Scrinziju) z glasovi predsedniškega kandidata Burgerja pri predsedniških volitvah leta 1980.
Podatki volitev v občinah
Prvi akt predsedniških volitev je za nami. Sedaj bomo še kar pet tednov smeli občudovati besedne akrobatije in volilno propagandne fantazije obeh velikih strank „v prid“ njunih kandidatov. Upam, da v teh petih tednih volilni boj ne bo več nagravžen, ostuden in odvraten, kot doslej. Če pa v strankinih centralah res še niso izpraznili vseh polovnjakov, škafov in veder propagandne gnojnice in so jih prihranili za „pozneje“, torej za sledečih pet
Okraj Celovec-dežela
tednov, tedaj se mi naša dežela že danes smili.
Nedeljski rezultat oz. izid volitev je odprl še par drugih pogledov:
Freda Meissner-Blau je res bila idealna kandidatinja tistih volilcev, ki si v Avstriji želijo v političnem življenju več človečnosti, poštenosti, topline in vse manj tistega, kar je danes sinonim za politiko in politika. Sploh se ne bi čudil, če bi Freda Meissner-Blau bila še drugič, pri drugih volitvah kandidatinja. Žele-
ti bi bilo, kajti žena ima res format in res izžareva zaupanje.
Izidi volitev ni bil samo klofuta za Scrinzija, ampak posredno tudi za Haiderja. Kdor meni, da je Alois Huber, koroški svobodnjaški državni poslanec kar tako na slepo, tja v tri dni in iz golega usmiljenja podprl Scrinzijevo kandidaturo, ta še danes verjame, da štorklja prinese otroka. Po mojem je Huber v polnem soglasju s Haiderjem podprl Scrinzija, ker je že z
Franc Wakounig
ozirom na strankarski prepir s Stegerjem bilo treba izmeriti globino nemškona-cionalnega tabora v Avstriji. In ta tabor se ni dal izmeriti. To pa tudi pomeni, da Haider, ki se hoče očitno formirati kot notranje-svobodnjaški Robin Hood, ne more razpolagati s tistimi divizijami nemškonacio-nalnih glasov, ki jih je mislil nagovoriti. Teh divizij, ki bi šle v boj za ločene šole in proti izpodkopavanju nemškega karaktra države, očitno ni.
Občina	Steyrer	drž. zb. vol. 1983/SPÖ	Waldheim	drž. zb. vol. 1983/ÖVP	Scrinzi	prede. vol. 1980/Burger	Blau-Meissner	drž. zb. vol. 1983/ALÖ + VGÖ
Žrelec	2054 55,0%	2225 63,6%	1464 39,2%	870 24,9%	70 1,9%	109 3,4%	144 3,9%	54/63 1,5%/1,8%
Bistrica v Rožu	994 58,5%	1028 63,3%	574 33,8%	412 25,4%	24 1,4%	52 3,5%	106 6,2%	57/18 3,5%/1,1 %
Borovlje	2897 53,8%	3148 65,2%	2074 38,5%	1136 23,5%	97 1,8%	155 3;o%	317 5,9%	93/73 1,9%/1,5%
Grabštanj	755 45,0%	796 49,5%	838 49,9%	638 39,7%	24 1,4%	56 3,9%	62 3,7%	12/20 0,8%/1,2%
Hodiše	653 48,3%	597 53,0%	597 44,2%	392 34,8%	20 1,5%	57 4,5%	81 6,0%	40/29 3,6%/2,6%
Kotmara vas	908 53,8%	953 59,0%	676 40,0%	490 30,3%	16 0,9%	47 3,2%	88 5,2%	46/24 2,9%/1,5%
Bilčovs	515 49,8%	474 47,2%	440 42,6%	346 34,5%	22 2,1 %	27 3,1 %	57 5,5%	87/12 8,7%/1,2%
Štalenska gora	791 47,4%	807 49,9%	775 46,4%	611 37,7%	32 1,9%	58 4,2%	71 4,3%	22/32 1,4 %/2,0 %
Žihpolje	348 35,4%	347 40,3%	561 57,1 %	408 47,4%	25 2,5%	26 3,6%	48 4,9%	11/17 1,3%/2,0%
Otok	313 35,7%	220 33,3%	487 55,5%	380 57,6%	30 3,4%	34 4,3%	47 5,4%	5/10 0,8%/1,5%
Pokrče	765 50,4%	787 56,9%	682 44,9%	461 33,3%	20 1,3%	55 4,5%	52 3,4%	16/18 1,2%/1,3%
Šmarjeta v Rožu	387 50,4%	395 58,0%	355 46,2%	222 32,6%	11 1,4%	28 4,4%	15 2,0%	25/9 3,7%/1,3%
Škofiče	776 57,4%	771 62,3%	509 37,7%	332 26,8%	16 1,2%	59 4,6%	50 3,7%	23/17 1,9%/1,4%
Dholica	669 54,3%	673 60,1 %	502 40,7%	307 27,4%	12 1,0%	42 3,7%	49 4,0%	7/19 0,6%/1,7%
Sele	279 58,6%	281 57,4%	155 32,6%	100 19,7%	0,0%	17 3,4%	42 8,8%	105/2 20,7 %/0,4%
Predsedniške volitve
Okraj Velikovec
Občina	Steyrer	drž. zb. vol. 1983/SPÖ	Waldheim	drž. zb. vol. 1983/ÖVP	Scrinzi	preds. vol. 1980/Burger	Blau-Meissner	drž. zb. vol. 1983/ALÖ + VGÖ
Pliberk	1877	1816	1467	1104	54	86	361	392/21
	49,9%	50,8%	39,0%	30,9%	1,4%	. 2,6%	9,6%	11,0%/0,6%
Djekše	315	232	356	272	14	28	13	29/7
	45,1 %	39,5%	51,0%	46,3%	2,0%	5,0%	1,9%	4,9%/1,2%
Dobrla vas	2078	2069	1481	1102	58	162	144	86/34
	55,3%	59,2%	39,4%	31,6%	1,5%	5,3%	3,8%	2,5%/1,0%
Železna Kapla	1364	1358	632	496	28	62	106	102/21
	64,0%	65,0%	29,7%	23,7%	1,3%	3,2%	5,0%	4,9%/1,0%
Galicija	557	520	506	393	11	66	47	38/6
	49,7%	50,8%	45,1 %	38,6%	1,0%	7,4%	4,2% ■	3,7%/0,6%
Globasnica	516	499	389	273	6	36	89	147/6
	51,6%	52,1 %	38,9%	28,5%	0,6%	4,1 %	8,9%	15,3%/0,6%
Grebinj	953	951	1271	1013	50	85	98	16/22
	40,2%	43,5%	53,6%	46,3%	2,1 %	4,5%	4,1%	0,7 %/1,0%
Suha	380	385	354	288	7	34	45	37/8
	48,3%	52,1 %	45,0%	39,0%	0,9%	5,2%	5,7%	5,0%/1,1%
Ruda	540	519	434	297	16	33	38	13/18
	52,5%	55,8%	42,2%	31,9%	1,6%	4,1 %	3,7%	1,4%/1,9%
Škocijan	1387	1196	1262	861	51	91	148	134/19
	48,7%	50,4%	44,3%	36,3%	1,8%	3,8%	5,2%	5,4%/0,8%
Žitara vas	852	802	478	352	34	56	88	111/9
	58,7%	60,3%	32,9%	26,5%	2,3%	4,4%	6,1 %	8,4%/0,6%
Velikovec	3511	3551	3175	2371	162	262	265	81/104
	49,4%	53,0%	44,6%	35,4%	2,3%	4,5%	3,7%	1,2 %/1,6 %
Celovec mesto	25.902	28.272	27.055	19.609	1885	2060	3592	700/1667
	44,3%	50,6%	46,3%	35,1 %	3,2%	4,0%	6,1 %	1,3%/3,0%
Beljak mesto	18.522	19.906	15.111	9.538	853	888	1922	286/891
	50,9%	58,0%	41,5%	27,8%	2,3%	2,7%	5,3%	0,8%/2,5%
Okraj Šmohor
Občina	Steyrer	drž. zb. vol. 1983/SPÖ	Waldheim	drž. zb. vol. 1983/ÖVP	Scrinzi	preds. vol. 1980/Burger	Blau-Meissner	drž. zb. vol. 1983/ALÖ + VQÖ
Šmohor	2246	2142	2214	1556	166	145	189	42/57
	46,6%	46,5%	46,0%	33,8%	3,4%	3,3%	3,9%	0,9%/1,2%
Št. Štefan	713	704	532	476	14	47	33	4/14
	55,8%	55,2%	41,2%	37,8%	1,1%	4,2%	2,6%	0,3%/1,1%
Okraj Beljak-dežela
Občina	Steyrer	drž. zb. vol. 1983/SPÖ	Waldheim	drž. zb. vol. 1983/ÖVP	Scrinzi	preds. vol. 1980/Burger	Blau-Meissner	drž. zb. vol. 1983/ALÖ + VGÖ
Podklošter	3066	2725	2499	946	108	155	219	53/88
	52,0%	64,1%	42,4%	22,3%	1,8%	2,8%	3,7%	1,3%/2,1 %
Bekštanj	2625	2773	2073	1296	80	139	231	110/70
	52,4%	59,2%	41,4%	27,7%	1,6%	3,1 %	4,6%	2,4%/1,5%
Straja vas	484	520	442	341	14	36	50	26/13
	48,9%	54,5%	44,6%	35,7%	1,4%	4,1%	5,1 %	2,7%/1,4%
Čajna	866	850	600	363	26	37	51	8/33
	56,1%	58,9%	38,9%	25,1 %	1,7%	2,7%	3,3%	0,6%/2,3%
Rožek	498	513	404	253	12	30	61	52/11
	51,1%	56,4%	41,4%	27,8%	1,2%	3,6%	6,3%	5,7%/1,2%
Št. Jakob v Rožu	1706	1751	946	561	32	75	159	155/28
	60,0%	64,1 %	33,3%	20,5%	1,1%	2,9%	5,6%	5,7 %/1,0%
Vrba	2265	2354	2343	1475	187	277	288	77/99
	44,6%	49,8%	46,1%	31,2%	3,7%	4,7%	5,7%	1,6%/2,1 %
Vernberk	1431	1485	1068	618	48	69	83	21/38
	54,4%	61,9%	40,6%	25,8%	1,8%	3,2%	3,2%	0,9%/1,6%
Rož, Podjuna, Žila
Florijanovo petje po naših vaseh
Po nekaterih farah južne Koroške se je še ohranil lepi stari običaj Florijanovega petja. Na predvečer svetega Florijana se zberejo vaški fantje in gredo od hiše do hiše, kjer. zapojejo Florijanovo pesem, ki se glasi.
Celo noč okoli hodimo pa prazne cejne nosimo pomagaj nam en sam svetnik sveti Florijan pomočnik.
Da bi Bu’h eno dobro leto dav zadosti jajc in molznih krav živijo oj živijo, živijo na svet.
Pri vsaki hiši dobijo kot darilo beli kruh, jajca ali mast. Seveda pa ne manjka pijače,
ki pevcem namaka grlo, da lažje pojejo. Ko dospejo do zadnje hiše, povabijo tja še vaška dekleta, ki iz kruha, jajc in zabele spečejo — cvrejo „Florijanove šnite“. Te okusne „šnitce“ zalivajo s pijačo, ki se je tudi med potjo nabrala.
Dolgo v noč se veselijo dekleta in fantje pri dobri jedi in pijači in ob veselem petju.
NA MATERINSKI DAN
se vse mamice z družinami srečajo v
HOTELU ANTONIČ NA REKI
NUDIMO VAM ODLIČNE SPECIALITETE KAKOR:
•	sveže ribe z Jadrana • velika izbira solat
•	jagnetino	• različne torte
•	poseben menu za mamice_____________________
Popoldne Vas vabimo na ogled bližnjega živalskega vrta.
Vašega obiska se veseli družina Antonič
Na Blatu so postavili mlaj
Dan pred 1. majem so na Blatu pri Pliberku slavnostno postavili mlaj, ki je menda s 30 metri največji v občini. Dal ga pa je znani kmet Janez Milač, pd. Brener, na Blatu. Ker je mlaj bil dokaj visok, ga je moral postaviti domači podjetnik Otto Malle (na sliki desno), ki je pri postavljanju dejansko potreboval „železne živce“. Mlaj so vaščani potem seveda tri dni stražili in prav nobenemu ga ni uspelo požagati, tako da ga lahko vsi ves maj lahko
občudujete.
Černobil in posledice:
Kot prvi nastradajo kmetje
Deželni glavar Wagner je te dni prepovedal zaradi radioaktivnega žarčenja, kar je posledica katastrofe v Černobilu v Ukrajini, prodajo mleka od kmetije. Očitno so nekateri kmetje zaradi pomanjkanja sena le že prisiljeni, da oskrbujejo svojo živino s travo. Prav tako je prepovedano napajati živino z deževnico, zabranjena pa je tudi prodaja zelenjave, ki je zrasla na prostem. Velik problem pa je nastal te dni tudi na italijanski meji, ker je Italija prepovedala vse Importe živine, zelenjave in mleka iz Avstrije.
Referent za zdravstvo, deželni svetnik Gallob je utemeljil prepoved prodaje mleka na kmetijah z argumentom, da so mlekarne pri nekaterih poskusih mleka ugotovile določeno
radioaktivnost. To je brez dvoma posledica krmljenja živine s travo. Na žalost pa bo to le težko prepreči, ker v tem času marsikateremu kmetu primanjkuje sena.
Zdaj zahtevajo kmetje odškodnino iz fonda za okolje, ker imajo dodatne izdatke za nakup posušenega krmila.
Zadevščina gre celo tako daleč, da je Italija začasno prepovedala tudi vse Importe lesa iz Avstrije. Temu primerno je zgle-dalo na italijanski meji, kjer je stalo nad 150 tovornjakov.
Nasplošno pa je po informacijah ministra za zdravstvo trenutna situacija taka, da ni vzroka za paniko, vendar je priporočljivo, da se posebno še otroci zaradi radioaktivnega žarčenja ne igrajo na travnikih in v pesku.
St. Lipš: Smrt ne zbira...
Smrt ne zbira, kar pobira, tako pravi stari pregovor. Pred kratkim je umrl v deželni bolnici v Celovcu Anton Brežjak, star 77 let. Rajni se je rodil pri Primžu na Plaznici in bil dolga leta gozdni delavec. V Vijas-cah si je postavil lep dom za svojo družino in vestno skrbel za svojo ženo, svoje dve hčerki in dva sinova. V torek, 15. aprila, so ga po maši zadušnici, ki sta jo darovala domači župnik dr. Miroslav Ostravsky in žpk. Florijan Zergoj iz Kazaz položili k večnemu počitku.
Teden pozneje je Št. Lipšane prevzela novica, da je v petek, 18. aprila, v bolnici Elizabetink umrla Petrova mati — Marija Küster — v 83. letu starosti. Rajna je mnogim Št. Lipšan-kam pomagala pri porodu. Seveda za to ni bila šolana kot pa so to danes babice. Toda imela je veliko izkušenj, saj je sama porodila šest otrok in tako je pri vsakem porodu, kjer je pomagala šlo vse v redu.
Isti dan pa je v Velikovcu umrla Volinova mati — Jožefa Oparjan, doma na Zagorjah. Bila je zvesta vernica in je kljub svoji visoki starosti — 88 let — hodila ob nedeljah peš v cerkev. Kdor ve, kje je pri Voli-nu in kje je farna cerkev, lahko ugotovi, da je pot dolga približno 3 km na eno stran. Ko jo je pred letom dni zalezla bolezen, je prišla najprej v bolnico in nato pa k svoji vnukinji v Velikovec, kjer je dočakala tudi smrt. Tako se je zbralo v ponedeljek, 21. aprila, veliko ljudi k
pogrebu — saj sta bila na isti dan kar dva pogreba, kar je za tako majhno faro kar nekaj nenavadnega.
Ni minilo štirinajst dni in že spet je zazvonil mrtvaški zvon in naznanil smrt najstarejše faranke in tudi občanke, Klingar-jeve tete — Marije Linče. Ko je pred kratkim zbolela, so vsi upali, da bo bolezen kmalu minila in da bo v dveh letih dočakala lepo starost sto let. Toda božji načrti so drugi in tako jo je Bog poklical k sebi. Bila je zvesta obiskovalka farnih maš, dokler je le mogla. Redno je prebirala Mohorjeve knjige in cerkveni list Nedelja. Zadnjo nedeljo so jo položili k večnemu počitku.
Pri vseh pogrebih je zapel ubrano domači cerkveni zbor.
• Celovec
Vabilo na javno prireditev z diskusijo „JAVNA DVOJEZIČNA LJUDSKA ŠOLA V CELOVCU“
Čas: v sredo, 14. 5. 1986, ob 19.30 uri
Kraj: Mestna hiša (Stadthaus) v Celovcu
Na prireditvi bodo govorili in v diskusiji sodelovali: univ. prof. dr. Peter Gstettner (UBW Celovec), dr. Mirko Wakounig (UBW Celovec), dr. Franc Merkač (SZI), Tatjana Messner-Zeichen (za iniciativo)
Rož, Podjuna, Žila
ČESTITAMO
Nežki in Hanziju Lutniku z Blata pri Pliberku se je pred kratkim rodila hčerkica, ki jo bosta krstila na ime Mihaela.
Srečnima staršema k veselemu dogodku iskreno čestitamo.
*
V Šmarjeti pri Velikovcu obhaja te dni svoj god in 87. rojstni dan gospa Zofija Wedenig. Zvesti bralki Našega tednika iskreno čestitamo!
*
Margareti in Marku Gregorič iz Štebna pri Globasnici se je te dni rodila hčerkica, ki jo bosta krstila na ime Mirjam. Srečnima staršema k veselemu dogodku iskreno čestitamo, mali Mirjam pa želimo predvsem sreče.
*
9. maja praznuje gospod dipl. trg. Janko URANK svoj 66. rojstni dan. Podpredsedniku NSKS in častnemu predsedniku Združenja staršev na Slovenski gimnaziji želita Narodni svet in Naš tednik vse najboljše, predvsem pa, da bi naprej mogel ostati v tesnem stiku z rojaki po vseh krajih dvojezičnega ozemlja in po svetu.
*
Na spodnjem Obirskem obhaja 58-letnico gospa Johana Oraže. Jubilantki želimo vse najboljše.
Florijan Dlopst pd. Vauči-jev oče iz Bistrice pod Peco te dni praznuje svojo 78-letnico. Za ta visoki živ-Ijenski jubilej, mu iskreno čestitamo.
*
Rezka in Franc Frantar iz Mlinč bosta te dni slavila srebrno poroko. Naš tednik jima iskreno čestita, in jima želi še mnogo srečnih in zadovoljnih skupnih let.
*
Kukmanov oče iz Male vasi pri Globasnici je te dni obhajal svoj 85. rojstni dan. Dobremu očetu iskreno čestitamo in mu želimo še mnogo zdravja.
V	Žitari vasi obhaja 70-letnico gospa Angela Župane. Iskreno čestitamo.
*
V	Mokrijah praznuje 50-letnico gospa Amalija Apovnik. Jubilantki iskreno čestitamo.
*
Marija Pajnčič iz Križne gore bo te dni praznovala 50. rojstni dan. Vse najboljše.
*
Posebne čestitke veljajo gospe Beti in Nužeju Tol-majer iz Radiš za dvajset let skupnega življenja.
Želimo jima še v naprej vse najboljše posebno zdravja in zadovoljstva. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo NT.
*
Ana Jakopič pri Sveti Luciji na Gori pri Bilčovsu bo te dni praznovala 84-letnico. Ani Jakopič za ta lep življenjski jubilej iskreno čestitamo ter ji želimo vse najboljše posebno zdravja in zadovoljstva.
V soboto, 3. maja, sta si v lepi romarski cerkvi na Božjem grobu obljubila večno zvestobo Bernardka Cvelf iz Nonče vasi in Pepej Komar iz Metlove. Mladima zakoncema, ki sta oba zelo marljiva kulturno-politična delavca (Bernardka m. dr. vodi otroški zbor „Mlada Podjuna“, Pepej pa sodeluje pri SPD „Srce“ in v Enotni listi Dobrla vas) želimo veliko sreče in zadovoljstva na skupni življenjski poti in še to, da bi ne odnehala s svojim trudom za naš narod.
Meister
Fenster
..einlach meisterlich
ZASTOPSTVO IN POSVETOVANJE PRI
b	Jö ^	■	rente!
VALENTIN BLAŽEJ, 9150 Bleiburg/Pliberk, Tel. 04235/2194, Telex 422730 BLCE A		
VSEKAKOR VAM IZDELAMO ZELO UGODNO PONUDBO!
>&-
Prosim za/lch bitte um:
O Prospekt q Osebni obisk predstavnika Blažej-Centra
Vertreterbesuch
Ime/Name:......
Naslov/Adresse: Telefon: .......
KMEČKA GOSPODARSKA ZADRUGA
ŠT. JAKOB V ROŽU, r.z.zo.j. RAZPISUJE DELOVNO MESTO POSLOVODJE
Predpogoji: trgovska izobrazba, znanje obeh deželnih jezikov
Interesenti naj se pismeno javijo pri Kmečki gospodarski zadrugi Št. Jakob v Rožu 9184 Št. Jakob v Rožu
Katoliški dom prosvete SODALITAS v Tinjah razpisuje SLUŽBENO MESTO ZA DELO V KUHINJI.
Nastavili bomo dekle, ki je že izpolnila 18. leto in sicer še v tem mesecu.
Predpogoj: Znanje obeh jezikov: slovenščine in nemščine, zaključena gospodinjska šola.
Interesentke naj se javijo čimprej na:
KATOLIŠKI DOM PROSVETE SODALITAS 9121 Tinje, tel.: 0 42 39/26 42
Johana Durnik, žena obir-škega vižarja „Š’mona“ pd. Pegrinova mama je te dni praznovla svojo 70-letnico. Iskreno čestitamo.
*
Iskrene čestitke veljajo Marti Lausegger iz Slovenjega Plajberka za 60. rojstni dan.
PRODAM
dvoje korit
iz cementa v velikosti 155/70/50 in 115/65/40 oz.
MOPED NA TRI KOLESA po ugodni ceni.
Tel.: 0 42 32 / 62 93
Reportaža
Reportaža
Erich Fried — 65 letnik
V torek, 6. maja, je Erich Fried, eden najbolj znanih mojstrov nemške besede, slavil svojo 65-letnico. Koroškim ljubiteljem literature in poezije je v petek, 2. maja, pripravit nepozaben večer.
Erich Fried je bil rojen na Dunaju kot sin judovskih staršev. Leta 1938 je moral pred nacistično strahovlado emi-grirati v Anglijo, kjer še danes živi — takorekoč v eksilu.
Fried se je od priložnostnega delavca v Londonu prikopal do priznanega prevajalca, posebno pa pesnika in pisatelja, ki z neprimerno ostrino in jasnostjo stopa v bran svobode, človečnosti. Erich Fried se v svojih delih nikoli ni izneveril tem vrlinam in zato je logično in konsekvent-no, da je neizprosen nasprotnik rasizma, nacizma in fašizma ter vseh oblik diktatur in nasilja. Fried pa se odločno zavzema tudi za pravice in enakopravnost naše narodne skupnosti.
Erichu Friedu iskreno čestitamo za 65. letnico.
Višek koroške vigredi:
Erich Fried in Andrei Kokot sta navdušila
Fried je v petek potrdil svoj sloves neizprosnega kritika oboroževalne tekme, diktatur in brezvestnih politikov, ki jim gre za oblast nad ljudmi, potrdil je sloves odločnega zagovornika miru ter pravice do svobode in seveda je potrdil sloves velikega prijatelja koroških Slovencev ter manjšin nasploh na svetu.
Bral je iz svojega širokega repertoarja in nekaj pesmi je namenil prav manjšinskemu problemu na Koroškem. Da jih je tik pred branjem v Celovcu zložil, pa samo kaže, kako aktualnost ima za Frieda to vprašanje v vsej, tudi zgodovinski dimenziji, kot je to izpo-
vedal v pesmi „Kmečki upori na Koroškem“.
Kljub temu, da zdravstveno ni na višku, je v Celovcu bral borben, zavzet in angažiran Erich Fired, človek, ki se razdaja za mir, slogo in prijateljstvo ter poštenost na svetu.
Enakovreden sooblikovalec in sotvorec večera je bil Andrej Kokot. Andrej je bral iz šopa svojih občutnih, filigra-nih in težkih pesmi in duši koroške vigredi, Delu Vedernjaku
je res treba pritrditi, da je Kokot preveč skromen. Andrej je očaral poslušalce, pritegnil jih je. Pozornost pa je zbudil tudi kot prevajalec Friedovih pesmi.
Dva igraica-recitatorja sta brala prevode Friedovih in Ko-kotovih pesmi: Herbert Mako je bral v nemščini Kokotove pesmi, Marjan Srienc pa slovenske prevode Friedovih. Te prevode je naredil Andrej Kokot.
Večer je popestrila nemška
pesnica Claudia Hahm iz Wuppertala. Njene pesmi, polne želja po svobodi, so besedno zelo obtesane, a zato nič manj izpovedne.
Preden se je večer iztekel, je bilo povedano, da je knjiga: „Die da reden gegen Vernichtung“ in katere avtorji so Erich Fried, Alfred Hrdlicka in Erwin Ringel uspešnica meseca. Lirične pozdrave izpod Obirja pa je prinesel Obirski ženski oktet.
V petek, 2. maja‘čer je velika dvorana Slomškovega dom Celovcu bila skoraj premajhna za tako'ko poslušalcev, ki so prišli, da bi .prislud Erichu Friedu in Andreju Kokotu. Erich^d, eden največjih sodobnih nemškogo^ih pisateljev in pesnikov ter priznan pralec svetovne literature v nemščino, je(9ič bral na koroški vigredi. In brez nada^a bi prav pri Friedu („Miru“) skoraj mo^premeniti tisti znani izrek mirovnega gfta> da je nekje vojna, a nikogar to ne brig^Fried bere v Celovcu — in trume ga hocčuti“.
Petkov večer je brezdvomnC kel. a očitno se še nis(m)o nabil višek letošnje koroške vadili, da je manj in krajše če-vigredi/kärntner frühling. ŠkO' stokrat več. da samo, da se je tako zavie'	Franc Wakounig
Erich Fried je bral iz svojega širokega repertoarja in nekaj pesmi je namenil prav manjšinskemu problemu na Koroškem. Pesmi je zložil tik pred prireditvijo, kar kaže, kakšno aktualnost ima za Frieda naše vprašanje (slika desno). Andrej Kokot je bil sooblikovalec večera, ki je dejansko odlično uspel.
Družabno vigredno srečanje EL na Blatu
Preteklo nedeljo je vabila EL Pliberk k Črčeju v Klub-KDZ na Blato na družabno vigredno srečanje. Prišli so vsi od blizu in daleč in se skupno poveselili ob glasbi, pijači in klobasah, ki jih je dala Posojilnica Pliberk. Za pijačo sta poskrbela trgovina Krivograd in EL Pliberk, za pecivo pa domače skupine.
Pihalni orkester iz Šmihela je zagodel, da je bilo veselje (slika zgoraj). Vsi so se zabavali ob toplem vigrednem soncu, med njimi tudi kaplan Markowitz, Jože Kušej, Krasnik in Jože Nachbar (od desne)
Dejavnost
dunajskih
študentov
Študentke in študenti dunajskega Kluba so po svojem zadnjem občnem zboru v marcu pričeli z novimi ak-tivitetami. Vzdušje na odbo-rovih sejah je optimistično in delovno (odbor šteje trenutno 23 članov). Težišče klubske dejavnosti navzven bo še naprej šolsko vprašanje. Dunajski klubaši bodo (skupno s KSSG ter študenti na drugih avstrijskih univerzah) organizirali na
visokošolskih tleh akcijske dneve k dvojezičnemu šolstvu. Pripravljajo informativna predavanja, diskusije in osrednjo solidarnostno prireditev začetek junija. Nadaljujejo pa se tudi diskusije o manjšinski politiki, vstopu v sosvete, bodočih volitvah in podobnih stvareh. Delo v krožkih postaja za marsikaterega in za marsikatero zopet bolj atraktivno: gospodarski in politično-infomativni krožek se redno sestajata — morda bo tudi zgodovinski krožek kmalu od mrtvih vstal (?).
V preteklih tednih so v klubu predavali A. Pittler (Dokumentacijski arhiv avstrijskega upora), N. Doron
(Združenje židovskih mladinskih organizacij Avstrije), prof. dr. K. Župančič in doc. dr. D. Wedam-Lukič (oba: pravna fakulteta Univerze E. Kardelja/Ljubljana) o nemškem nacionalizmu v Avstriji, problemske žarišče Bližnji vzhod ter o specifikah prava v SRS. 18. aprila je bil na literarnem včeru v klubu slovenski pisatelj Drago Jančar. Ansambel DRAVA je nastopil na skupnem antifašističnem večeru KSSS/D in Socialistične mladine v dunajskem 5. okraju. Preteklo soboto pa so klubaši organizirali spominsko komemoracijo za trinajstem selskih žrtev, umorejnih leta 1943 v dunajski Sivi hiši.
Kultura
Gallusove značke pevcem Kočne
Pevci moškega zbora SRD „Kočna“ so v torek, 29. aprila, bili za njihovo dolgoletno nesebično kulturno delovanje visoko odlikovani: predsednik Zveze kulturnih organizacij Slovenije Osterman jim je ob navzočnosti ministra za kulturo SR Slovenije dr. Matjaža Kmecla in predsednika Kulturnih skupnosti Slovenije Vladimirja Kavčiča podelil pri Adamu najvišje slovensko priznanje za kulturno delovanje, namreč Gallusove značke v bronu, srebru in zlatu.
Predsednik „Kočne“ dr. Janko Zerzer je samokritično naglasil, da bo Kočni kaj kmalu treba mlajših pevcev, če „nočemo postati zbor penzioni-stov“. Da je v tej kritiki bilo zavito precej namernega pesimista, pa potrjuje uspešno delovanje Kočne, ki je svoj višek brezdvomno doseglo na turneji po ZDA in Kanadi in ki jo zmore samo zbor z mladeniškim zanosom. Predsednik ZKOS Jože Osterman je dejal, da je Kočna steber slovenske narodnosti na Koroškem, ki deluje v humanističnem duhu in smislu. Svoje veselje in za-do 'jstvo nad tem, da je mogel prisostvovati podelitvi teh odličij prav pevcem Kočne, ki jih zelo ceni, je izrazil tudi slovenski kulturni minister dr.
Kmecl.
V imenu zbora je po podelitvi odličij spregovoril dv. sv. dr.
Franz Kaplenig razstavlja pri Joklnu
Valentin Inzko, ki je dejal, da so te značke tudi odraz enotnega slovenskega kulturnega prostora.
Franc Wakounig
Gallusove značke so dobili sledeči pevci:
bronasto: dr. Tomi Partl in Ferdi Hafner
srebrno: Matevž Wakounig zlato: pevovodja dr. Anton Feinig, dv. sv. dr. Valentin Inzko, Hanzi Feinig, Toni Furtner, Marko Hafner, Joži Partl, Hajni Schuster in dr. Janko Zerzer, predsednik SPD „Kočna“.
Posmrtno je dobil zlato Gallusovo značko Pepi Be-gusch, ki so ga pokopali lani aprila.
Franz Kaplenig, našim bralcem in vsej umetniško zainteresirani srenji dobro poznani ziljski mojster čopiča in svinčnika, razstavlja od srede, 23. aprila naprej pri Joklnu. Slike, ki visijo sedaj pri Joklnu, seveda kar prekipevajo od domačnosti, vaške intimnosti in osebne originalnosti ter področnih posebnosti Zilje. Franz Kaplenig riše neizumetničen profil Ziljske doline in njenih ljudi, prodrl je v dušo te doline in jo umetniško-Ijubeče predstavlja gledalcu. In ta duša je polna slovenske otožnosti in davne samostojnosti, a oboje je korak časa zagrnil, pokril z drugo tančico. Kaplenig je to drugo tančico odgrnil in pred gledalcem razgrni! Ziljo, ki nam je domača in ne tuja.
Pesmi H. Vogla v Fidibusu
Urednik literarne revije „Fidibus“, Günter Kanzian, je letošnjo prvo številko posvetil koroškim pesnikom, ki slavljajo visoke jubileje. Tako so med slavljenci Helmut Scharf, Hanns Renger in Johann Ciesciutti. Scharf in Renger sta postala sedemdeset, Ciesciutti pa osemdeset let star.
Beremo tudi govor pesnika Michaela Guttenbrun-nerja ob grobu Johannesa Lindnerja, ki je umrl lani v decembru.
Koroški pesniki, ki objavljajo v tej številki Fidibu-sa, so Engelbert Oberno-sterer, ki je pred kratkim bral v celovški Mohorjevi knjigarni, Hans Gigacher, Thea Steiner-Kaltmann, Jakob Wüster, Georg Klein, Peter Raab in Christine Rettl.
Prvič objavlja v Fidibusu slovenski pesnik Herman Vogel iz Maribora. Sedem pesmi Hermana Vogla, in sicer „Kam drugam / Woandershin“, „Menjava straže /
Wachablöse“, „Pajčevina / Die Spinnweben“, „Spopad / Der Kampf“, „Dež / Der Regen“, „Sveder / Der Bohrer“ in „Mama 2“, je prevedel v nemščino Janko Ferk.
Herman Vogel, rojen leta 1941 v Mežici, je danes urednik mariborske Založbe Obzorja. Objavil je več pesniških zbirk, njegova najnovejša pa bo izšla v naslednjih mesecih v Ljubljani.
Herman Vogel
DEŽ
Blagodejni dež, ki padaš na mojo čustveno žerjavico!
Lij, lij,
naj ti ne bo konca, uniči ves pepel, izperi vse umazane duše! Lij, lij!
Naj ti bo veter brat.
Da bomo videli pene, da bomo še kaj drugega verjeli,
da ne bomo več dvomili. Lij, lij,
blagodejni dež!
PRODAM		PRODAM
v dobrem stanju		HARMONIKO,
ALTSAKSOFON.		120 BASOV,
Cena po dogovoru.		po zelo ugodni ceni
Tel.: 0 42 35 / 26 02		tel.: 0 42 27/21 3 92
-wafra-
Kultura
Prva zbirka deželnega prava
Po več kot triletnih pripravah ima Koroška 1. očiščeno zbirko koroškega prava. Zbirko sta pripravila vodja deželne ustavne službe dr. Ralf Unkart in dr. Simon Korenjak.
Kot sta avtorja dejala, je na Koroškem trenutno v veljavi približno 200 deželnih zakonov, 500 odredb deželne vlade, od katerih velja 100 za varstvo okolja in 270 za šolske okoliše, približno 50 odredb deželnega glavarja in ducat dogovorov z zvezo oz. drugimi zveznimi deželami.
V zbirko so bili vzeti zakoni in odredbe, ki izključno oz. pretežno veljajo na Koroškem oz. vplivajo na dogajanje v deželi. Izvzeti so razen manjšinskošolskega zakona vsi zakonski predpisi v zvezi z narodnostno skupnostjo. Zakon o narodnostnih skupnostih pa bojo v eni od dopolnilnih zbirk upoštevali.
Zbirka je v prvi vrsti namenjena komunalnim politikom, pravnikom, deželni upravi in predvsem tudi gradbenemu sektorju, kajti prav gradbeništvo sodi v kompetenco dežele.
Na vprašanje Našega tednika, če bo ta zbirka izšla tudi v slovenščini, kajti mišljena je v prvi vrsti kot servis za občana in deželana, je Unkart dejal, da bi kaj takega bilo možno, a stroški so veliki.
Zbirka „Koroško deželno pravo“ stane 960 šilingov.
15. dnevi pisateljev v Brežah
V Brežah (Fresach) se bojo s prihodom pesnikov začeli v četrtek, 8. maja, 15. mednarodni pisateljski dnevi, ki bojo trajali do nedelje, 11. maja.
Delovni spored se bo začel v petek, 9. maja.
Kot je dejal predsedik koroške pisateljske zveze prof. Walther Nowotny, je namen teh dni krepiti prijateljske stike in oplemeniti in obogatiti koroško litararno dejavnost. Razveseljivo pa je, tako Nowotny, da uživajo dnevi v Brežah precejšen mednarodni sloves, kar se odraža tudi tako, da besedni ustvarjalci iz Vzhodnih držav skoraj nimajo težav, če se jih hočejo udeležiti.
V	Brežah bo letos sodelovalo 63 pesnikov iz 12 držav, med drugim tudi iz Slovenije. V središču pozornosti bojo referati, med njimi tudi Janka Ferka, ki je pred kratkim postal član koroške pisateljske zveze. Ferk bo spregovoril o situaciji slovenskega pisatelja na Koroškem (v soboto, 10. 5. ob 16.30) o iskanju poetične domovine in o perspektivah ter vprašanjih mladega vzhodnonemškega avtorja srbske narodnosti pa bo govoril mladi lužiškosrbski avtor Benedikt Dyrlich (v soboto, ob 15.00)
V	petek, 9. 5. pa bo ob 16.30
Vladimir Gajšek osvetlil pesnitev med Flölderlinom in Inge-borg Bachmann.	-rz
Rudi Dolžan
razstavlja v Tinjah
Galerija tinjskega doma nudi ljubiteljem umetnosti spet kakovosten kulturni užitek: Rudi Dolžan z Brega pri Žirovnici, pravi Gorenjec torej, razstavlja od ponedeljka, 28. aprila, pa do srede, 14. maja, svoje lesoreze. Dolžan, ki je ohranil in obdržal neposreden stik z naravo, to bližino do lesa oz. skoraj že domovanje v njem izpričuje v svojih delih.
Šmihelčani predstavili novo igro
Igralska skupina KPD Šmihel z režiserko Micko Opetnik (levo).
Z igro „Cvetje hvaležno odklanjamo“ je napravila igralska skupina katoliškega prosvetnega društva Šmihel znaten korak v razvoju odrske dejavnosti v Šmihelu. V režiji Micke Opetnik in Marijana Beline so igralci uprizorili igro, ki je vsebovala mnogo elementov modernega teatra. Že sama scena, ki jo je osnoval Saša Kump, je nakazala, da so Šmihelčani naštudirali igro, ki se je povsem otresla konzervativnega, starega načina igranja, ki so ga v naših društvih prakticirali desetletja.
Toda igro primerjati npr. s skoraj revolucionarnim razvojem pri „Odru mladje“, ali pri dunajskih študentih ne bi bilo na mestu. Vsebinsko namreč igra noče razpravljati o proble-
mih in težavah družbe, ampak enostavno zabava v slpgu pristne zabavne komedije. Številno občinstvo se je na premieri odlično zabavalo.
Nosilec glavne '!oge, hipohonder-namišljeni bolnik Peter Kert je bil skoraj vso igro na odru in je svojo vlogo odlično opravil. Pa tudi ostali mladi igralci, Marta Sadjak, Janez Britzman, Igor Kraut, Rihard Jernej in ostali so večinoma prvič stali na odru in kot sta aplavz in navdušenost publike dokazala — dokaj uspešno.
Velika pohvala pa velja seveda mladi režiserki Micki Opetnik, ki je z velikim trudom in osebno zavzetostjo režirala igro.
SiKu
Radio/televizija
STRAN ^ r\ SREDA,
\cL 7. maja 1986
STRAN -|0
SREDA,
7. maja 1986
1. SPORED
Petek, 9. maja:
9.00 Poročila — 9.05 Urad, urad
—	9.30 Ruščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 Mladostna leta kraljice — 12.15 Tibetanski Dalai Lama — 13.05 Poročila — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB
—	17.05 Niklaas — 17.30 Levo od pingvinov — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes
—	19.30 Čas v sliki — 20.15 XY
nerešeno —	21.20 Otvoritev
slavnostnega tedna na Dunaju 1986 — nato poročila.
Sobota, 10. maja:
9.00 Poročila — 9.05 Angleščina
—	9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.35 Kapitan Nemo
—	12.15 Tuzemski report — 13.20 Poročila — 14.30 Srečni otroci — 16.00 Nils Holgersson
—	16.25 Obiskovalci — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Tobi in Tobija
—	17.30 Mr. Merlin — 17.55 Za
lahko noč — 18.00 Dvakrat se- \ dem — 18.25 Dunaj in njegova glasba — 18.50 Vprašanja kristjana — 19.00 Avstrija danes —
19.30	Čas v sliki — 19.55 Šport
—	20.15 Stavim, da ... — 22.05 Rdečo-belo-rdeči spored po želji
—	23.20 Solid goid — 0.05 Poročila.
Nedelja, 11. maja:
11.00	Tiskovna ura — 12.00 Orientacije — 14.45 Waltonsovi
—	materinski dan —	16.20
Stvarstvo — peti dan — 16.25 Tao Tao — 16.50 Nadaljevanja ni! — 17.35 Čeladnik — 17.40 Klub seniorjev — 18.30 Mi —
19.00	Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Simpl-Revue — 21.45 Poželenje po telesu —
22.30	Šport — 22.50 Nočni studio — 23.55 Poročila.
Ponedeljek, 12. maja:
9.00	Poročila — 9.05 Urad, urad
—	9.30 Polged v lonček —- 10.00 Šolska TV — 10.30 Srečni otroci
—	12.00 Kaj pomeni že varnost?
—	13.00 Poročila — 16.30 Am,
i dam, des — 16.55 Mini-ZiB —
17.05	Calimero — 17.30 Heidi — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport v ponedeljek
—	21.15 Ceste San Frančiška —
22.05	Buddhismus — 23.05 München 1900—1950 — 23.50 Poročila.
Torek, 13. maja:
9.00	Poročila — 9.05 Urad, urad
—	9.30 Angleščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 Avstrija II —
12.05	Šport v ponedeljek —
13.00	Poročila — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB —
17.05	Čebelica Maja — 17.30 Tudi šala mora biti — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki
—	18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Izbrana družba ali množična izobrazba — 21.15 Dallas — 22.00 Gledališki igravec — 23.00 Kobra, prevzemite vi — 23.45 Poročila.
Sreda, 14. maja:
9.00	Poročila — 9.05 Urad, urad
—	9.30 Francoščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 Waltonsovi
—	materinski dan — 12.10 Izbrana družba ali množična izobrazba — 13.00 Poročila — 16.30 Lutkovna predstava — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Veverica Pušel — 17.30 Kamen Marka Polo — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi
—	19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Voščeni šopek rož — 21.35 Zemlja živi — 22.20 Videoteka — lovski gost
—	23.50 Poročila.
Četrtek, 15. maja:
9.00 Poročila — 9.05 Urad, urad
—	9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Šolska TV — 10.30 Voščeni šopek rož — 12.15 Klub seniorjev
—	13.00 Poročila — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Sindbadove pustolovščine
—	17.30 Skrivnostne globine — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Dalli, dalli — 22.05 Slavnostni teden na Dunaju — 22.50 Jaz, oče — 23.50 Poročila.
"|\/ LJUBLJANA-
1. SPORED
Nedelja, 11. maja:
8.55 Poročila — 9.00 Živ žav — 9.50 Flipper — 10.20 Večni klic
—	11.25 Domači ansambli: Ansambel Slovenija in Henčkov ansambel — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Poročila — 14.40 Veliki Caruso — 16.30 Slovenci v zamejstvu — 17.00 Pod lipo —
19.00	Danes — 19.30 TV D —
20.00	Misija majorja Attertona
—	20.55 Tito — beseda in slika neke dobe — 21.50 Športni pregled — 22.35 20. Kolesarska dirka Alpe-Jadran — 22.50 Poročila
Ponedeljek, 12. maja:
9.00 Zrcalo tedna — 9.20 Moč zborovskega zvoka — 9.45 Mednarodna obzorja: Indija — prava pot v 21. stoletje? — 15.55 TV-mozaik — 17.25 Poročila — 17.30 Trave — 17.45 Na črko, na črko — 18.15 Videogodba —
19.00 Danes — 19.30 TV D — 20.05 Vihre vojne — 21.00 Omizje — 23.00 Poročila
Torek, 13. maja:
9.00 TV mozaik — Šolska TV —
16.05	TV mozaik — 17.25 Poročila — 17.30 XVI. Mladinski pevski festival — Celje 85 — 18.00 Periskop — 19.00 Danes Obalni-Kraški obzornik — 19.30 TVD —
20.05	Zahrbtno — 21.40 Integrali — 22.55 TVD
Sreda, 14. maja:
9.00	Naselbinska kultura na Slovenskem —- 16.25 TV mozaik — 17.30 Poročila — 17.35 Vrtnica male gospodične — 17.45 Ko se korenin zavemo: Osvoboditev —
19.00	Danes — 19.30 TVD — 20.05 Film tedna : Kitty in zaščitnik — 21.45 Dokumentarec meseca — Rojstvo — 22.20 TVD
i ■
Četrtek, 15. maja:
9.00	Gol med volkovi — 15.25
2. SPORED
Petek, 9. maja:
16.20 Poldark — 17.10 Zgodovina pomorske plovbe — 18.00 Tedenski pregled — 18.30 Naša mala kmetija — 19.15 Najlepše otroške pesmi — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Tuzemski report — 21.15 Čas v sliki — 21.35 Kulturni žurnal — 21.45 Šport — 22.15 Z jeklenimi pestmi — 23.55 XY nerešeno — 0.00 Poročila.
Sobota, 10. maja:
14.30	Evropa pleše — 15.30
Kompjuterski tečaj —	16.00
Koncert za oči in uho — 17.00 Zverinske poti — 17.45 Kdo me hoče? — 18.00 Pan Optikum — 18.25 Nogomet — 19.00 Trailer
—	19.30 Čas v sliki — 19.55 Znanost aktualna — 20.15 Miss Sadie Thompson — vice — 21.45 Šport — 22.45 Scarface — brazgotinski obraz — 0.15 Poročila.
Nedelja, 11. maja:
9.00	Poročila — 9.05 Rožnato rdeči panter — 9.30 Glasbene dragocenosti — 10.40 Mati —
15.00	Športni popoldan — 16.55 Matere — 17.40 Wilfried -
18.30	Brez nagobčnika — 19.25 Novo v kinu — 19.30 Čas v sliki
—	19.50 Primer za ljudskega odvetnika — 20.15 Spodnjih deset-tisoč — 22.30 Dinastija — 23.15 Nočna glasba — 0.20 Poročila.
Ponedeljek, 12. maja:
17.30 Mi ljudje — 18.00 Lipova cesta — 18.30 Naša mala kmetija — 19.15 Najlepše otroške pesmi — 19.30 Čas v sliki — 20.15 100 karat — 21.15 Čas v slikL— 21.35 Kulturni žurnal — 21.45 Šiling — 22.05 Ob robu noči — 23.35 The Munsters
Torek, 13. maja:
17.00 Šolska TV — 17.30 Orientacija — 18.00 Policijska inšpekcija 1 — 18.30 Naša mala kmetija — 19.15 Najlepše otroške pesmi — 19.30 Čas v sliki —
20.15	Vse ali nič — 21.15 Čas v sliki — 21.35 Kulturni žurnal —
21.45	Cafe Central
Sreda, 14. maja:
17.00 Komunikacijska družba —
17.30	Dežela in ljudje — 18.00 Človek in žival — 18.30 Tom in Jerry — 18.55 Šport — 20.45 Planetentemperament — 21.15 Čas v sliki — 21.35 Kulturni žurnal — 21.45 Dokumentacija —
22.30	Mož iz Opiških gor
Četrtek, 15. maja:
15.45	Iz parlamenta — 17.00 Šport — 17.15 Tako imenovani slučaj — 18.00 Pogled v lonček — 18.30 Naša mala kmetija —
19.15	Woody Woodpecker —
19.30	Čas v sliki — 20.15 Tuzemski report — 21.15 Čas v sliki — 21.35 Kulturni žurnal —
21.45	Club 2 — nato poročila.
Slovenska prosvetna zveza Pliberškimi kulturnimi društvi vabi na pevsko revijo „PESEM NE POZNA MEJA“ na binkoštno nedeljo, 18. maja 1986, v Pliberku Sodelujejo: pevski zbori iz Slovenije, Italije in Koroške
OB 80-LETNICI SLOVENSKEGA PROSVETNEGA DRUŠTVA SRCE: „SLOVENSKA GIMNAZIJA SE NAM PREDSTAVLJA V PESMI IN BESEDI“
Čas: v petek, 9. maja 1986, ob 20.00 uri
Kraj: v Kulturnem domu v Dobri! vasi
Nastopajo: Mladinski in otroški zbor Zvezne gimnazije za Slovence
Pozdrav: dr. Reginald Vospernik, ravnatelj
Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Srce“
•Železna Kapla
MATERINSKA PROSLAVA Prireditelj: SPD „Zarja“ v Železni Kapli
Čas: v soboto, 10. 5. 1986, ob 20.30 uri
Kraj: Farna dvorana v Železni Kapli
Na sporedu: igra „KRALJEVA NOVA OBLAČILA“, tamburaški zbor, recitacije in otroški zbor
• Bilčovs
MATERINSKA PROSLAVA SPD „Bilka“ — preložena v nedeljo, 11. 5., ob 19.30 uri
19.30 uri
Kraj: pri Miklavžu v Bilčovsu
Petek, 9. 5.1986
Nove knjige.
Sobota, 10. 5.1986
Duhovni nagovor (mag.
Isop, žpk. v Skocijanu) — Voščila (Marica Hartman)
Nedelja, 11. 5.1986
Materam.
Ponedeljek, 12. 5.1986
• Dom v Tinjah
v četrtek, 8. maja, ob 20 uri
DIA-PREDAVANJE: ATHOS — obisk pri menihih na Sveti gori Predavatelj: Adolf Lukan, Dunaj

ODDAJE

Mirko Sreda, 14. 5.1986
Dokler bo živela naša pesefl1; i. » bo živel naš rod na svoji zemlji ,:asa lePa beseda: Slovensko — Kern ja ko v rod —v živo s TrO' porečje (prof. J. Messner), binje	koroški liki: Cankar in Perkonig
Wr- R- Vospernik).
J'
"Torek, 13. 5.1986
ladinska oddaja: Prosti čas
Vladih.
Zvočno pismo iz Ljubljane. <1.00 — 22.00. Srečanje malih vokalnih skupin (posnetek pri-reditve v Šentprimožu).
četrtek, 15. 5. 1986
Rož-Podjuna-Zila.
petek, 16. 5.1986
Radio/televizija
1. in 2. SPORED -fV
TV mozaik — 17.15 Poročila — 17.20 Slovenske ljudske pravljice — 17.40 Slovenska ljudska glasbila in godci — 18.15 Mozaik kratkega filma — 19.00 Danes — 19.30 TVD — 20.05 Tednik — 21.05 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov — 21.10 Oppermannovi — 22.20 TVD — 22.35 Retrospektiva jugoslovanskega filma: Idealist
Petek, 16. maja:
9.00 Tednik — 10.00 Moč zborovskega zvoka — 16.05 TV mozaik — 17.25 Poročila — 17.30 Beli delfin — 17.45 Flipper — 18.15 Za učinkovito umsko delo — 19.00 Danes — 19.30 TVD — 20.05 Avtomanija — 20.35 Ber-gerac — 21.25 TVD in poročilo s kongresa ZK Hrvatske — 22.00 Risarjeva pogodba
Sobota, 17. maja:
8.00 Poročila — 8.05 Trave — 8.20 Na črno, na črno — 8.50 Vrtnica male gospodične — 9.00
Slovenske ljudske pravljice — 9.15 Čirule čarule — 9.25 Periskop — 10.10 Slovenski ljudski plesi — 10.40 Naša pesem — Maribor 84 — 11.10 Avtomanija
—	11.35 Poročila — Poročila — Mali kaznjenec — Ameriško živalstvo — Šport — 18.25 Na zvezi — 19.00 Danes — 19.30 TVD — 20.15 Igrani film — TVD
—	Videogodba
NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“.
Tisk:	Mohorjeva/Hermagoras,
Viktringer Ring 26, 9020 Celovec.
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: „Naš tednik“, Viktringer'Ring 26,9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (0 42 22) 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23.
2. SPORED
Nedelja, 11. maja:
14.10 Izviri — 14.55 Partizanska olimpijada v Foči — 15.25 Avtomobilske dirke formule I — 18.00 EP v judu — 19.15 Prometni krog — 19.30 TVD — 20.00 Podobe časa 1760—2060: V vesolje — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.00 Poezija — 21.30 Morje — ljudje — obala — 22.05 Pavlakovi — 22.50 Stereovizija
21.05 Po poteh svobode — 21.50 Izobraževalna oddaja
Sreda, 14. maja:
9.30 Obiskovalci — 9.00 TV v šoli — 10.30 Poročila — 10.35 TV v šoli — 12.30 Iz TV-arhiva — 13.00 TVD — 17.25 TVD — 17.45 Obiskovalci — 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Svatba v ovči
—	19.30 TVD — 20.00 Koncert v galeriji sanu — 20.50 Medigra
—	21.05 Dobro jutro, Jazzarji — 21.50 Življenje in ne film
Ponedeljek, 12. maja:
8.30	Radi imamo živali — 8.45 Otroška oddaja — 9.00 TV v šoli
—	10.30 Poročila — 10.35 TV v šoli — 12.30 Iz TV-arhiva — 13.00 TVD — 18.00 Beograjski TV-program — 19.00 Indirekt —
19.30	TVD — 20.00 Po poteh spoznanj — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.05 En avtor — en film
—	21.25 Dinastija
Četrtek, 15. maja:
8.20 Šalajko — 8.50 TV v šoli — 10.30 Poročila — 10.35 TV v šoli — 12.30 Iz TV-arhiva — 13.00 TVD — 17.25 TVD — 17.45 Šalajko — 18.15 Znanost — 18.45 Muppet-shovv — 19.30 TVD — 20.00 Tujci in bratje — 20.55 Poročila — 21.00 Slavnostni koncert ob 60-letnici radia in 30-letnici televizije Zagreb
Torek, 13. maja:
8.30 Mali svet — 9.00 TV v šoli
—	10.30 Poročila — 10.35 TV v šoli — 12.30 Iz TV-arhiva — 13.00 TVD — 17.25 TVD — 17.45 Mali svet — 18.15 Mostovi — 18.45 Smešne in druge zgodbe
—	19.30 TVD — 20.00 Folk-parada — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Včeraj, danes, jutri —
Petek, 16. maja:
8.15 Lutkomendija — 8.45 TV v šoli — 10.30 Poročila — 10.35 TV v šoli — 12.30 Iz TV-arhiva — 13.00 TVD — 17.25 TVD — 17.45 Lutkomendija — 18.15 Govorimo o zdravju — 18.45 S plesnim orkestrom — 19.30 TVD — 20.00 Ciklus — 20.55 Premor — 21.00 Porota — 22.05 Nočni kino: Chopin
Prireditve/Objave/Šport
PRIREDITVE
•	Brnca
Igra: „ŽENITEV“
Prireditelj: SPD „Dobrač“ na Brnci
Čas: v soboto, 10. 5. 1986, ob
20.00	uri
Kraj: Kulturni dom na Brnci
Gostuje KUD „Zarja“ Trnovlje - Celje
•	Sele
MATERINSKA PROSLAVA Prireditelj: KPD „Planina“ v Selah
Čas: v nedeljo, 11. maja 1986, ob 15.00 uri
Kraj: v farnem domu v Selah Spored oblikujejo: Vrtnikov ansambel, zbor predšolskih otrok, učenci Glasbene šole, zbor šolskih otrok, dekliški zbor ter igralska skupina z igro: „Soviča Oka“
Po kulturnem sporedu so vse matere povabljene na malico in družabno srečanje.
•Žvabek
VIGREDNI KONCERT —
„Že ptički žvrgolijo“
Prireditelj: KPD „Drava“ v Žvabeku
Čas: v soboto, 10. 5. 1986, ob 20.00 uri
Kraj: Frana dvorana v Žvabeku Nastopajo: MePZ „Podjuna“ iz Pliberka, Ansambel „Korenika“ iz Šmihela, Oktet „Suha“ in Pevsko-instrumentalna skupina iz Žvabeka
•	Borovlje
MATERINSKA PROSLAVA Prireditelj:	Otroška skupina
Cingelc in SPD „Borovlje“
Čas: v soboto, 10. 5. 1986, ob
17.00	uri
Kraj: pri Cingelcu na Trati Sodelujejo: Otroška skupina Cingelc, Mladinski zbor Borovlje, Učenci GŠ Borovlje in MoPZ SPD „Borovlje“
•	Škocijon
MATERINSKA PROSLAVA
Prireditelj: Otroški zbor Škocijan
Čas: v nedeljo, 11. 5. 1986, ob
19.30	uri
Kraj: v dvorani pod cerkvijo v Škocijanu
Na sporedu so: pesmi, recitacije, kratki prizorčki, MoPZ „Vinko Poljanec“ in cerkveni zbor
•	Obirsko
MATERINSKA PROSLAVA Prireditelj:	SPD „Valentin
Polanšek“ na Obirskem Čas: v nedeljo, 11. 5. 1986, ob
10.30	uri
Kraj: pri Kovaču na Obirskem Sodelujejo:	domači moški
zbor, Eda in Silvija Velik ter obirski šolarji
•	Obirsko
POMLADANSKI PLES Prireditelj: Alpski klub „Obir“ na Obirskem
Čas: v soboto, 10. 5. 1986, ob
20.30	uri
Kraj: pri Kovaču na Obirskem Za ples igra: „Agaton trio“
•	Celovec
LITERARNI VEČER Z MILENO MERLAK IN LEVOM DETELA
Čas: v ponedeljek, 12. 5. 1986, ob 18.00 uri
Kraj: Mohorjeva knjigarna v Celovcu
Avtorja, ki živita na Dunaju, bosta predstavila svojo trojezično pesniško zbirko „Kaj je povedala noč — Was die Nacht erzählt — What night reveals“ ter novi knjigi „Die zehnte Tochter“ (Milena Merlak) in „Testament des hohen Vogels“ (Lev Detela)
•Gornja vas
BINKOŠTNI PLES Prireditelj: KPD „Drava“ v Žvabeku
Čas: v soboto, 17. 5. 1986, ob
20.00	uri
Kraj: gostilna Hafne/ v Gronji vasi
Igra ansambel „Panonija 85“ in Friedbert Kerschbaumer. Polnočni vložek in srečolov
•	Rožek
ODPRTJE RAZSTAVE KARLA VOUKA IN BRANJE MAJE HADERLAP
Čas: v soboto, 17. 5. 1986, ob
20.00	uri
Kraj: galerija Rožek Razstava bo odprta od 18. maja do 16. junija 1986 ob petkih, sobotah in nedeljah od 15.00—18.00 ure.
•	Sveče
MATERINSKA PROSLAVA Prireditelj: SPD „Kočna“ v Svečah
Čas: v nedeljo, 11. 5. 1986, ob
19.00	uri
Kraj: pri Adamu v Svečah Na sporedu:	MoPZ Kočne,
Otroški zbor, Recitacije in otroška igrica
•	Hodiše
MATERINSKA PROSLAVA Prireditelj: SPD „Zvezda“ v Hodišah
Čas: v soboto, 10. 5., ob 19. uri Kraj: pri Čimžarju v Dvorcu
STARŠI IZ OKOLICE GLINJ -POZOR!
Vsako sredo je med 15.00 in
16.00	uro pri Cingelcu na Trati OTROŠKA URA za otroke med četrtim in osmim letom.
Otroška skupina Cingelc
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO „ JEPA-BAŠKO JEZERO" Loč* - Počnica
in SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA
vabita
POKUŠNJO
MOŠTA
v nodoljo, 25. maja 1986, pH Pušniku v Ločah
• Vogrče
Farna mladina Vogrče prireja v nedeljo, 11. 5.1986, ob 14.30 uri MATERINSKO PROSLAVO Igra: „Sirota Jerica“ in druge točke.
•	Obirsko
III. STRELJANJE NA OBIRSKEM
Prireditelj: Alpski klub „Obir“ na Obirskem
Čas: na binkoštni ponedeljek, 19. 5. 1986 od 9.00—12.00 in od 13.00—19.00 ure Kraj: pri Jerebu na Obirskem Prva nagrada bo živ kozelc. Zbavali bodo domači godci. (Ob slabem vremenu bo streljanje v nedeljo, 25. 5. 1986, ob istem času.
•	Pliberk
Slovenska prosvetna zveza, SPD „Edinost“ v Pliberku, MoPZ „Kralj Matjaž“ v Libučah in MePZ „Podjuna“ Pliberk vabijo na pevsko revijo „PESEM NE POZNA MEJÄ“ Čas: na binkoštno nedeljo,
18. maja 1986
Kraj: na Gradu v Pliberku (v primeru slabega vremena bo prireditev v avli glavne šole v Pliberku)
Nastopajo: pevski zbori iz Italije, Jugoslavije in Avstrije Spored: ob 14. uri — sprevod skozi mesto na Grad ob 14.30 uri — koncert na Gradu
•	Št. Jakob/ Žvabek
KKZ, SPZ, SPD „Rož“ v Št. Jakobu in KPD „Drava“ v Žvabeku vabijo na
KONCERT
Mešanega pevskega zbora „LIPA ZELENELA JE“ - sto in ena vigred Zdravka Švikaršiča Zborovodja: Lajko Milisavljevič k. g.
v soboto, 24. maja, ob 20. uri v Kulturnem domu v Št. Jakobu v Rožu
v nedeljo, 25. maja, ob 20. uri v gostilni Hafner v Žvabeku
Zveza koroških partizanov vabi na šestdnevno tradicionalno potovanje po svetu. Potovali bomo spet z udobnim Sienčnikovim avtobusom, vozil bo naš izkušeni Hanzej. Da ne bo treba vsak dan raztovarjati in natovarjati kovčkov, smo letošnje potovanje organizirali na drug način. Spored je sledeč:
7.	6. 1986
1.	dan: Podjuna — Celovec — Ljubljana — Kočevje — Delnice — Bakar — Jadranska magistrala do Zadra — Nastanitev v hotelu Zagreb, tam bomo stanovali do 12. 6. na bazi polpenziona: zajtrk in večerja.
8.	6. 1986
2.	dan: Prost za ogled mesta in njegovih znamenitosti — Po želji krajši izlet z avtobusom v okolico ali kopanje v morju.
9.	6. 1986
3.	dan: Izlet z avtobusom v Šibenik in k slapovom Krke — Vožnja v notranjost dežele do Knina in povratek preko Obro-vaca v Zadar.
10.	6. 1986
4.	dan: Izlet z ladjo na Kornatske otoke in Dugi otok, cel dan, vključen aperitiv in kosilo na ladji.
11.	6. 1986
5.	dan: Vožnja z avtobusom preko Nina, starega škofijskega sedeža in preko mosta na otok Pag do Novalje in povratek v Zadar.
12.	6. 1986
6.	dan: Po zajtrku vožnja proti domu, preko Udbine — Plitvičkih jezer — Karlova-ca — Zagreba — Celja — Dravograda — skozi Podjuno v Celovec.
Cena celega aranžmaja je S 2980,— za dvoposteljno sobo, za enoposteljno sobo je treba doplačati S 250,—.
Pismene prijave na Zvezo koroških partizanov, 9020 Klagenfurt/Celovec, Tarvi-ser Straße 16, ali po telefonu 0 42 22/ 51 37 52 dopoldne, popoldne 59 37 74.
•	Št. Lipš
MATERINSKA PROSLAVA Prireditelj: Farna mladina Št. Lipš
Čas: v nedeljo, 11. 5., ob 9.30 uri (po maši)
Kraj: Farna dvorana v Št. Lipšu Nastopajo: domači igralci in pevci
•	Sele-Kot
MATERINSKA PROSLAVA Prireditelj: Šolska mladina in SPD „Herman Velik“
Čas: v nedeljo, 11. 5., ob 14. uri
Kraj: šola na Kotu
Koroška vigred — Kärntner Frühling
V ponedeljek, dne 12. maja, bo ob 20. uri v literarni kavarni „Pri Joklnu — Bierjokl“ večjezični večer, z znanim južnotirolskim pisateljem Josephom Zodererjem.
Joseph Zoderer bo bral nekaj pesmi v italijanskem jeziku. Četrt ure bo bral iz svojega romana „Die Walsche“ v slovenskem jeziku in 3/4 ure iz svojih romanov „Das Glück beim Händewaschen“ in „Lontano“, nazadnje pa še iz najnovejšega romana, ki je še v delu.
Prostor v literarni kavarni še ni določen. Informacije dobite „Pri Joklnu — Bierjokl“.
Šport
Skandal brez primerjave — sodnik Wulz iz Grebinia pomagal Rudi k zmagi
KFV ne bi smel pustiti Wulza v Sele
Predsednik mag. Ivan Olip: „Dokler dihamo, živimo!“
Sodnik Wulz je tokrat škandalozno sodil v Selah. Vso tekmo je pri vsaki posamezni odločitvi sodil proti selskim nogometašem, ki so se borili brez sreče. Sodnik Wulz Selanom ni priznal dve jasni enajstmetrovki, na drugi strani pa je prisodil gostom krivično enajstmetrovko.
Napako pa je pred tekmo napravil že KFV: za tekmo proti Rudi je določil sodnika iz Grebinja!
DSG Obir Sele — St. Leonhard 1:1 (0:0)
Sele: Silvert Užnik 4, Ogris 4, S. Užnik 4, J. Čertov 4, Jakopič 4, Olip 5, Oraže 5, A. Čertov 5, Travnik 4, K. Hribernik 4, Gregorič 4, Sele, 150 gledalcev.
Sodnik: J. Ebner (dober)
Strelci: Penz (avtogol) oz. Pfennich (67.)
Doslej najboljšo tekmo v prvenstvu so odigrali Selani proti St. Leonhardu. Čeprav je igralec-trener Jakopič začetka tekme zapravil enajstmetrovko in so gostje v 67. min. povedli na 0:1, so Selani igrali naprej borbeno in so več kot zasluženo še izenačili.
Metlova — Globasnica 1:2 (1:1)
Globasnica: Žmavc 3, Hutter 3, Fera 3, Schatz 4, Micheu 3, Dumpelnik 3, Vavče 3, Dlopst 4, Konečnik 3, Thonhofer 3, Ga-
lo 4;
Metlova, 350 gledalcev Sodnik: (Kraxner poprečen)
Strelci: Dlopst, Vavče
Globašani so morali tokrat nastopiti v Metlovi in odnesli v zelo borbeni tekmi kar obe točki. Moštvo Globasnice je trenutno v zelo dobri formi, upamo, da bo trajala še naprej.
Gurnitz — Globasnica 1:1 (0:0)
Globasnica: Žmavc 3, Hutter 3, Fera 3, Schatz 3, Dumpelnik 2, Vavče 3, Dlopst 3, Thonhofer 3, Galo 3, Wölbl 3, Micheu 3 (Konečnik 2);
Gurnitz, 300 gledalcev Sodnik: Schönlieb (dober)
Strelci: Herman oz. Wölbl
Rdeči karton: Konečnik (Globasnica)
Škoda za točko, ki so jo oddali Globašani v Gurnitzu. Za Globasnico je dal gol Kristijan Wölbl, ki je zopet igral.
Nedelja, 27. 4. 1986, Globasnica — Sinča vas 0:0
Bilčovs — Wietersdorf (2:1) 4:2
Bilčovs: Schaunig 4, Spendier 4, Zablat-nig 5, Schellander 5, J. Kuess 4, W. Kuess 5, Krainer 4, Schöffmann 4, Stojil-kovsky 5, Parti 5, Hobel 5,
Bilčovs, 200 gledalcev Sodnik: Tscherne (dober)
Strelci: W. Kuess (2), Hobel (2), oz. Kam-pitsch, Mandl.
Na zelo slabem in blatnem igrišču v Bilčovsu so tokrat domačini premagali v zelo dobri in borbeni tekmi Wietersdorf, ki je prvi na lestvici.
Bilčovs — Riechenau (1:0) 1:1
Bilčovs: Schaunig 4, Spendier 2, Zablat-nig 3, Schellander 3, J. Kuess 2, W. Kuess 2, Krainer 2, Schöffmann 2, Stojil-kovsky 3, Parti 3, Hobel 3.
Bilčovs, 200 gledalcev Sodnik: Zechner (zelo slab)
Strelci: Partl oz. Eberhard
Kriva vrba — Bilčovs (0:2) 0:7
Gole so dali: Schellander (3), Hobel, Partl, Spendier, Stojil-kovsky.
DSG Sele/Obir — Ruda 1:2 (0:1)
Sele: Užnik 2, Ogris 2, S. Užnik 3, J. Čertov 3, Jakopič 4, Olip 4, Oraže 3 (75. P. Čertov 0) A. Čertov 3, Travnik 3, K. Hribernik 3, Gregorič 3;
Sele, 350 gledalcev Sodnik: Wulz (katastrofalen — popolnoma neobjektiven)
Strelci: Jakopič (78.) oz. Muggi (44.), Trapitsch (51. enajstm.)
Selani so imeli v tej tekmi vrsto odličnih priložnosti, toda gostom je uspelo v drugem polčasu iz redkih protinapadov dati dva srečna gola. Kljub temu so Selani igrali
odlično, tekma se je odvijala ie več v polovici Rude. Ko se Ruda sama ni mogla več braniti, jim je pomagal sodnik Wulz iz Grebinja. Selanom ni prisodil dve jasni enajstmetrovki in je na drugi skoraj pri vsaki odločitvi pomagal svojim prijateljem iz Rude in jim je vrhu tega podaril še enajstmetrovko. Skratka: škandal — brez primera. Po tekmi so se ogorčeni navijači hoteli maščevati nad krivičnim in neobjektivnim sodnikom, toda dobro organizirana straža je ščitila sodnika, ki si prav gotovo ne bo upal več v Sele.
Zdaj boj med Šmihelom, Selami in Vrbo za 12. mesto
Šmihel - Treibach (1:2) 1:3
Šmihel: Vrhnjak 3, Andrej 3, Šuler 3, Lopinsky 4, H. Kräusler 3, Berchtold 2, Pajenk 4, (60. P. Verchnjak 3), W. Kräusler 3, Wries-nig 2, Hutter 2, Buchwald 2,
Šmihel, 22 gledalcev Sodnik: Glanz (slab)
Strelci: Pajenk (39.) oz. A. Par (26., 33.), R. Koschier (68.)
Le v prvem polčasu so Šmihelčani igrali dober nogomet, v drugih 45 minutah pa je favorit iz Treibacha prevzel komando in je v 68. minuti predčasno s tretjim zadetkom odločil tekmo. Šmihelčani so se borili dokaj nesrečno, saj jim sodnik Glanz ni priznal jasnega gola Pajenka.
Šmihel — Dobrla vas 0:0
Šmihel: Verhnjak 4, Andrej 3, Šuler 4, Lopinsky 4, W. Kräusler 4, H. Kräusler 4, K. Berchtold 3, Pajenk 3, Hutter 3, Blažej 3, (73. Motschnig), Buchwald 2, (46. Wriesnig 2).
Dobrla vas: Lesjak 3, A. Sadjak 3, Golautschnig 2, K. Kolleritsch 3, W. Kolleritsch 2, M. Sadjak 3, Roscher 3, (65. Prosen), Leitsoni 3, Širnik 3, (87. Jorg), Mišic 3.
Šmihel, 100 gledalcev Sodnik: Rupitsch (dober)
Tekme SAK:
v soboto, 10. 5., ob 17. uri Trg — SAK
ob 15.15
SAK 23 — Trg 23
SAK 23 — Šmohor 23 4:1 (4:0)
SAK 23 —- Rapid Lienz 23 3:3 (0:2)
Gole za SAK: Kert, M. Wieser, Urban;
Proti prvemu na lestvici je bil SAK že 0:3 v zaostanku in je v zadnji minuti z lepim prostim strelom Urbana izenačil.
RAZPIS
KATOLIŠKA MLADINA vabi na
TRADICIONALNI NOGOMETNI TURNIR ki bo 5. julija v Globasnici Moštva (fantovska in dekliška vseh farnih skupin) se lahko prijavijo pri Katoliški mladini, tel.: 0 42 22/51 10 55,
51 25 28 *25, 31 9 85 Prijavnina: šil. 300,—
S prijavnico so plačane za celotno moštvo vstopnice za KM-ples z Andrejem Šifrerjem. Zadnji rok prijave: 31. maj
Šport
SAK hoče presenetiti Trg (Feldkirchen ) — bo igral tokrat tudi Oblak?
Jagodič verjetno tudi 86/87 trener SAK
Velik se bori za krono najboljšega strelca
*	Soigralci podpirajo Velika — bo še prvi pri strelcih?
*	Bo Lojze Jagodič tudi trener SAK v sezoni 86/87?
*	Predsednik konzul Ciril Stern zahteva: „SAK se mora kvalificirati za pokal!“
V dveh tekmah na domačih tleh je SAK osvojil tri dokaj važnih točk v boju v kvalifikaciji za avstrijski pokal. V zadnjih štirih tekmah (Trg, Irschen, WAG in Magdalen) naj bi slovenskim nogometašem uspelo se kvalificirati — možnost je na vsak način dana.
SAK — Rapid Lienz 1:1 (0:0)
SAK: Rauscher 4, Woschitz 4, Stern 4, Kreutz 4, Sadjak 5, Jagodič 4, Ratajec 4, Jovičevič 0 (25. Gregorič 3, 83. Lampichler 0), Pi-chorner 4, Velik 5, Polanšek 3; Igrišče ASV, 500 gledalcev Sodnik: Ebner (kot doslej vedno — malo naklonjen slovenskim nogometašem, v kočljivih situacijah sodil vedno za goste)
Strelci: Velik (50.) oz. Winkler (80.)
Predsednik SAK konzul Ciril Štern zahteva konkretno: „Važno je, da smo prezentni v koroški in avstrijski javnosti — zato se moramo kvalificirati.“ Dejansko je kvalifikacija važen športni cilj za Slovenski atletski klub, ki bi s tem dosegel svoj doslej največji športni cilj. Konkretno je možno, da po novem modusu pride že v drugem
kolu npr. Rapid v Celovec. Brez dvoma bi bila taka tekma dokaj atraktivna in bi privlekla nekaj tisoč gledalcev. V tekmi proti Lienzu (tekme proti Obervellachu še nismo mogli upoštevati) je dal Marijan Velik svoj 10. gol in hoče v zadnjih tekmah s polno paro še osvojiti naslov najboljšega strela koroške lige. Seveda mu hočejo predvsem pomagati soigralci med katerimi pa še na tihem upa tudi Mario Pichorner — saj je dal tudi že 9 zadetkov.
Vprašanje trenerja je očitno tudi pri SAK bolj ali manj že rešeno. Kot znano je postal Kurzeja trener Austrie in Jagodič, ki je odklonil ponudbe Celovčanov, bo po vsej verjetnosti zopet podpisal pogodbo pri SAK. Sekcijski vodja Waldhauser: „Vse bo rešeno začetka junija — računam pa, da bo ostalo vse pri starem“.
SAK — Šmohor 3:1 (0:0)
SAK: Rauscher 4, Preschern 4, P. Stern 4, Sadjak 5, Woschitz 4, Kreutz 4, Ratajec 5 (85. M. Stern 0), Jagodič 5 (72. Lampichler 0), Pichorner 4, Polanšek 4, Velik 5;
Igrišče ASV, 300 gledalcev Sodnik: Glanz (poprečen)
Strelci: Polanšek (46.), Sadjak (49.), Ratajec (58.) oz. Preiml (73.)
Zaslužena zmaga SAK, ki si je v drugem polčasu zagotovil zmago. Šele ko je trener Jagodič zapustil igrišče, so si gostje nekoliko opomogli in so dali častni gol. Odličen tokrat zopet legionar Ratajec, Woschitz pa si je z dobro tekmo zagotovil zopet standardno mesto v moštvu. Omembe vredna je tudi borbenost kapetana Velika, ki je znal motivirati svoje soigralce.
		Sele: 1. Matjaž Jakopič	72 točk
			
		2.	Nanti Olip 3.	Zdravko Oraže	64 točk 63 točk
		4. Nanti Travnik	57 točk
SAK:		5. Silvo Užnik	53 točk
1. Franc Sadjak	87 točk	6. Joža Čertov	52 točk
2. Albin Rauscher	83 točk		
Peter Stern	83 točk	Šmihel:	
4. Zlatko Ratajec	75 točk		
5. Miha Kreutz	74 točk	1.	Kristijan Lopinsky 2.	Jože Suler	75 točk
6. Marijan Velik	70 točk		70 točk
7. Nuži Lampichler	63 točk	3. Helmut Kräusler	62 točk
8. Mario Pichorner	61 točk	4. Stanko Blažej	59 točk
9. Ivan Ramšak	58 točk	Franc Verhnjak	59 točk
Justin Polanšek	58 točk	6. Villi Hutter	57 točk
Franc Sadjak (levo) igra konstantno dobro in je tudi prvi v tekmovanju za
nagrado PoBo.
Trener Št. Vida in novi trener celovške Austrie
dr. Josef Kurzeja
„Čudim se, da Velik ni prišel v I. ligo!“
Naš tednik: Ogledali ste si tekmo SAK — Rapid Lienz. Kako ocenjujete izid?
Dr. Kurzeja: Tekma je bila zelo zanimiva in športno na neprimerno višji ravni kot tekma med SCA Št. Vidom in Obervellachom, ki sem si jo tudi ogledal. SAK me je tehnično in taktično nekoliko presenetil, medtem ko je Lienz proti koncu imel več moči.
Naš tednik: Ste si kot novi trener Austrie posebno
Aktualni intervju
ogledali kakšnega igralca, ki bi prišel v poštev za Vaše moštvo?
Dr. Kurzeja: Pravzaprav ne, čudim se pa, zakaj npr. igralec kot Velik nikoli ni igral v višji ligi. Že kot trener Št. Vida sem si želel tega igralca v mojem moštvu.
Naš tednik: Kot je znano, Austria letos ne namerava izdati mnogo denarja za nove igralce. Imate zaradi tega nalog iskati igralce iz nižjih lig, ker so ti igralci cenejši?
Dr. Kurzeja:	Da, toda
pred koncem maja še ne morem ničesar reči. Iskali pa bomo predvsem igralce v koroški ligi — seveda tudi pri SAK.
Naš tednik: Se igralci iz nižjih lig hitro uživijo v I. ligi?
Dr. Kurzeja: Razlika med koroško ligo in I. ligo je ogromna. Igralci se deloma le težko privadijo, znanih je dosti primerov.
Naš tednik: Kaj je Vaša največja želja za bodočnost?
Dr. Kurzeja:	Seveda
uspeh za Austrio, kar pa gotovo ne bo najbolj enostavno.
Z dr. Josefom Kurzeja se je pogovarjal Silvo Kumer.