Vladim ir K l e m e n č i č GEOGRAFIJA PREBIVALSTVA SLOVENIJE I. S sistem atičnim i proučevanji prebivalstva na slovenskem etničnem ozemlju v SR Sloveniji, v Ita liji, v A vstriji in na M adžarskem, ter s p ro ­ učevanji slovenskih izseljencev in Slovencev, ki so na začasnem delu v inozemstvu, so pričeli slovenski geografi že med prvo in drugo svetovno vojno (1, 2). Po drugi svetovni vojni p a intenzivno sprem ljajo nove prob­ leme h itrih dem ografskih sprememb, ki so odraz razkro ja statične k la ­ sične agrarne in oblikovanja nove dem ografske struk tu re mobilne indu­ strijske družbe (3—6). Pozornost posvečajo razvoju posameznih demo­ grafskih elementov in razvoju celotne dem ografske struk tu re (7—8), po ­ selitvi prebivalstva, socialni in prostorski mobilnosti (9—12), m ehanični in naravn i rasti te r gostoti prebivalstva (13—14); v zadnjih letih p a tudi dem ografski regionalizaciji Slovenije (15—16). Dem ografski razvoj Slo­ venije sprem ljajo po prirodnogeografsko različnih in gospodarsko ne­ enako razv itih ter različno gospodarsko usm erjenih področjih, po me­ stih (17—18) in po podeželskih naseljih ter po bolj ali m anj u rban iz ira­ nih ali deagrariz iran ih tip ih podeželskih področij (19—20). V slovenski geografiji je človek obravnavan kot aktiven činitelj ob­ likovanje pokrajine, z vsemi njegovimi osnovnimi življenskim i funkci­ jam i: delom, bivanjem , oskrbovanjem, izobraževanjem , rekreacijo in z udeležbo v prom etu. R ezultati takega koncepta geografskega p roučeva­ n ja prebivalstva služijo v novejšem razdobju v vse večji meri tudi kot izhodišče p ri p rogram iranju bodočega regionalnega razvoja SR Slove­ nije. II. R azkrajan je struk tu re prebivalstva klasične agrarne družbe in ob­ likovanje struk tu re prebivalstva industrijske družbe, ki se odvija v zad­ njem stoletju na slovenskem etničnem ozemlju, lahko delimo na štiri raz ­ dobja: a) na prvo, od srede 19. stoletja do konca p rve svetovne vojne; b) na drugo, od konca prve do konca druge svetovne vojne; c) na tretje, od konca druge svetovne vojne p a do leta 1961; d) na četrto razdobje, ki zajem a zadnje desetletje (1961—1972). Vsa štiri razdobja se med seboj razlikujejo po tendencah dem ograf­ skega razvoja in po oblikovanju ustreznih dem ografskih struk tur. Le-te so se oblikovale pod vplivom upravno-političnih terito rialn ih sprememb in pod vplivom gospodarskega razvoja po p rv i (21) in po drugi svetovni vojni, vse do izoblikovanja SR Slovenije kot upravno politične terito ria l­ ne enote v okviru Jugoslavije (22—23) in s Slovenci poseljenih zam ejskih območij izven m eja Jugoslavije, na Tržaškem , Goriškem, v Beneški S lo ­ veniji, v K analski dolini v Ita liji, na Koroškem in Štajerskem v Avstriji, ter v Porab ju na M adžarskem. Za prvo razdobje, ki zajem a čas do konca prve svetovne vojne, ko je večina slovenskega etničnega ozemlja še p rip ad a la Avstroogrski in le . m anjši del, Beneška Slovenija, k Ita liji, je značilna: visoka p rirodna in n izka dejanska rast p rebivalstva, veliko odseljevanje v tujino, visok odstotek km ečkega prebivalstva z izredno počasnim nazadovanjem le- tega, ter močna ag rarna prenaseljenost. To je b ila posledica stagnacije tedaj prevladujoče gospodarske panoge, km etijstva, in zelo počasnega razvoja neagrarn ih gospodarskih te r negospodarskih dejavnosti. V drugem razdobju p a se je v tistem delu Slovenije, ki je p ripadel k Jugoslaviji, zm anjšalo število odseljenih v tujino. P ričela so se tudi p reseljevan ja p reb ivalstva s podeželja v mesta. S tem v zvezi se je ne­ koliko zm anjšal odstotek km ečkega prebivalstva. Zaradi h itre rasti od­ raslega preb ivalstva in prepočasne rasti delovnih mest izven km etijstva se še ni bistveno zm anjšala ag rarna prenaseljenost (24). V tretjem in v četrtem razdobju, ko je bilo že izoblikovano današ­ nje ozemlje SR Slovenije, so ostali deli slovenskega etničnega ozemlja v Ita liji ( Ju lijska K rajina) in v A vstriji (Koroška in Štajerska) te r na M adžarskem (slovensko Porabje), tako kot po p rv i svetovni vojni še nap rej v A vstriji oziroma na M adžarskem . V dem ografski s tru k tu ri so se priče li uveljav ljati, ponekod p a že tud i prevladovati, elem enti de- ..mografske s truk tu re industrijske družbe. V idne so velike razlike po stopnji prevlade elementov dem ografske s truk tu re industrijske družbe med posam eznimi deli Slovenije v okviru SR Slovenije in na slovenskem etničnem ozemlju izven nje. Za tre tje razdobje klasične agrarne in za oblikovanje s truk tu re p re ­ bivalstva industrijske družbe je potrebno podčrta ti, da se je pričelo za­ rad i h itre industrializacije in razvoja negospodarskih terc iarn ih dejav­ nosti naglo nazadovanje absolutnega in relativnega števila km ečkega prebivalstva. Pričelo se je intenzivno preseljevanje preb ivalstva s po­ deželja v m esta te r v njihovo ožjo in širšo okolico in hitro večanje šte­ vila dnevnih m igrantov ter večanje števila delavsko-km ečkih gospo­ dinjstev. V četrtem razdobju zadnjega desetletja se je vsem tem potezam dem ografskega razvoja p ridružilo še intenzivno izseljevanje p reb iv a l­ stva iz SR Slovenije na sezonsko delo v inozemstvo, h k ra ti p a doseljeva­ nje sezonskih delavcev iz drugih jugoslovanskih republik v SR Slovenijo. H itreje je pičelo narašča ti absolutno število prebivalstva (25). Iz vseh krajev , k i so ostali po p rv i ali po drugi svetovni vojni izven Jugoslavije, se je moralo slovensko prebivalstvo izseljevati zaradi razn a­ rodovalnega pritiska. P rva leta po p rv i svetovni vojni so se Slovenci iz Ita lije in A vstrije izseljevali v Jugoslavijo, kasneje, do začetka druge svetovne vojne in zlasti močno v prvem desetletju po drugi svetovni voj­ ni, p a v druge evropske in v prekooceanske države. H kra ti p a so se do- seljevali v pretežno slovenska naselja v Ita liji Ita lijan i, na avstrijskem Koroškem p a Nemci, k a r je vplivalo na spremembo etnične struk tu re prebivalstva. Zmanjšalo se je absolutno in relativno število slovenskega, povečalo p a število nem škega odnosno italijanskega prebivalstva. N a­ zadovanje števila slovenskega prebivalstva p a še daleč ni tolikšno kot ga tud i v novejšem času skušajo p rikazati strokovno pom anjkljivo in politično tendenciozno izvedeni u radn i avstrijski in ita lijanski popisi p reb ivalstva (26—31). Do konca prve svetovne vojne je Slovenija v procesu razkro ja k la ­ sične agrarne struk tu re močno zaostajala za Evropo. Rodnost je pričela v Sloveniji nazadovati šele ob koncu 19. stoletja, k a r je za celih štiride­ set let kasneje kot v ostali Evropi. Slovenija je imela še pred okoli 200 leti nataliteto okoli 35 %o in je bila močno nad tedanjim evropskim po­ prečjem . Z njim se je izenačila šele le ta I960. U padanje natalite te je zam enjalo počasno naraščan je šele med letom a 1950 in I960. Umrljivost p ričen ja nazadovati v Sloveniji sto let kasneje kot v Srednji in Zahodni Ev ropi, šele okoli le ta 1880. P red 200 leti je znašala sm rtnost na današ­ njem ozemlju SR Slovenije okrog 35 %o. T edaj je bila nad evropskim po­ prečjem . Evropsko poprečje um rljivosti 10 °/o p a je dosegla Slovenija šele v letu 1960. R ast števila prebivalstva na današnjem ozemlju SR Slove­ nije je bila v zadnjih dveh sto letih med najpočasnejšim i v Evropi in v Jugoslaviji. Število evropskega prebivalstva se je povečalo v dobrih dve sto letih, od leta 1750 do leta I960, za 350°/o, prebivalstvo današnje SR Slovenije p a se je povečalo le za okoli 90 %. Okoli leta 1910 je znašalo število prebivalstva na sedanjem ozemlju SR Slovenije še 16 °/o od celo­ kupnega števila tedaj živečega prebivalstva na sedanjem območju Jugo­ slavije. Do leta I960 se je p a ta delež že znižal na 8 °/o. Osnovni vzrok po­ večanem u nazadovanju števila prebivalstva SR Slovenije sta n izka fer- tilnost in preveliko zunanje izseljevanje (22, str. 324). Število prebivalstva je naraščalo med posameznimi popisi p reb ival­ stva v razdobju od 1869 p a do 1953 po okoli 4 °/o; med popisom a p re ­ bivalstva leta 1953 in 1961 za slabih 6 %, med popisom a prebivalstva leta 1961 in 1971 p a že za dobrih 8 % (tabela). Zato je imelo današnje ozemlje SR Slovenije v zadnjem desetletju tud i prv ič pozitiven m igra­ cijski saldo 1,5 °/o (25, str. 8). Od srede 19. stoletja p a do leta 1910 se je moralo izseliti iz ozemlja SR Slovenije okrog 300.000 prebivalcev prirodnega p rira s tk a (22, str. 324). "V zadnjem stoletju lahko sledimo v Sloveniji različnim oblikam in smerem izseljevanja na začasno sezonsko delo te r izseljevanju p reb iva l­ stva v inozemstvo za stalno. Med posam eznimi razdobji razkro ja k la ­ sične agrarne s truk tu re se je m enjavala intenzivnost, socialno-ekonom- ska s tru k tu ra izseljencev in smer izseljevanja (12). Do konca druge svetovne vojne so se v selitvene tokove v veliki m eri vključevali nekvalific irani km ečki delavci iz vsega agrarno p re ­ naseljenega slovenskega podeželja. V p rv i polovici 19. stoletja lahko sledimo v h ladni polovici leta moč­ nim selitvenim tokovom iz vsega predalpskega dela Slovenije te r iz Do­ lenjskega in N otranjskega k rasa na sezonska gozdna dela v Slavonijo, v drugi polovici 19. stoletja p a tud i selitvenim tokovom na gozdna dela tja do K aspijskega m orja in v Severno A friko (32, str. 150). Iz agrarno prenaseljenega P rekm urja se je od srede 19. stoletja pa do p rve svetovne vojne odtekala delovna sila na sezonska km ečka dela na M adžarsko, med prvo in drugo svetovno vojno p a v zaliodno-evrop- ske države (33—35). O d tod lahko do konca prve svetovne vojne sledimo preseljevanju km ečkih družin na desni breg Mure, na Mursko polje in v A paško ravnino (36). Iz širšega dela agrarno prenaseljene Severovzhodne Slovenije in tud i iz drugih tedaj še agrarno prenaseljenih predelov Slo­ venije so se po drugi svetovni vojni preselile km ečke družine na km etije v B anat (37). O d srede 19. stoletja p a do p rve svetovne vojne je izseljevanje km ečkega prebivalstva za stalno zajelo celotno slovensko podeželje. Med prvo in drugo svetovno vojno je izseljevanje v k ra jih , ki so bili p rik lju ­ čeni k Jugoslaviji, nekoliko popustilo, iz k rajev , ki so bili p rik ljučeni k Ita liji, p a se je še stopnjevalo (32). Do p rv ih let po p rv i svetovni vojni so se slovenski izseljenci naselje­ vali predvsem v ZDA, delom a p a tud i v zahodnoevropskih državah. S slovenskega ozemlja, k i je bilo po p rv i svetovni vojni p rik ljučeno k Jugoslaviji, se je prebivalstvo večinoma izseljevalo v zahodnoevropske države, iz krajev, ki so bili p rik ljučen i k Ita liji, p a večinoma v A rgen­ tino (12). Med drugo svetovno vojno se je do leta 1942 po dogovoru med oku­ pacijsk im i oblastm i ItaU je in Nemčije razselilo nemško prebivalstvo s Kočevskega. Še v zadnjem letu p red koncem vojne se je razselil velik del Nemcev iz slovenskih mest, po vojni p a je bil zarad i aktivnega sodelo­ van ja z nacističnim okupatorjem izseljen iz SR Slovenije še preostali del Nemcev. V prv ih letih po drugi svetovni vojni se je izselil iz istrskih mest, iz K opra, Izole in iz P irana, večji del ita lijanskega prebivalstva. Sem pa se je iz notranjosti Slovenije doseljevalo slovensko prebivalstvo (38). O b koncu druge svetovne vojne so se izselili iz Slovenije, večinoma v Argentino, tud i slovenski politični begunci. Po drugi svetovni vojni lahko v vseh letih sledimo tokovom ekonom­ skega izseljevanja v tujino. Močan tok izseljevanja v K anado in v A vstra­ lijo je zajel k ra je s slovenskim prebivalstvom v Julijski K rajini. Iz av­ strijske Koroške se je slovensko prebivalstvo izseljevalo v Švico, v ZR Nemčijo, p a tud i v prekooceanske dežele (39—40). Število za stalno izseljenih je iz SR Slovenije v zadnjem desetletju vse m anjše, povečuje pa se število sezonskih izseljencev v inozemstvo. V tokove izseljevanja na začasno delo se vk ljučuje prebivalstvo iz vseh slovenskih mest in iz podeželskih naselij. Med njim i že prev laduje ne­ kmečko, bolj ali m anj kvalificirano prebivalstvo, ki bi lahko v Sloveniji dobilo zaposlitev. Vzrok za začasno zaposlitev v inozemstvu sta boljši zaslužek in h itre jša možnost pridobitve kvalifikacije. Leta 1968 je odšlo iz SR Slovenije na sezonska dela v tujino več kot 13.000 delavcev; med njim i je bilo veliko število delavcev iz drugih jugoslovanskih republik, ki so bili n a jp re j začasno zaposleni kot sezonski delavci v Sloveniji, na k a r so se izselili na začasno delo v evropske države (41). Ob popisu prebivalstva leta 1971 je bilo okoli 50.000 delavcev na začasnem delu v inozemstvu. Med njim i je bila že več kot polovica pol ali višje kvalificiran ih ter skoraj 4 0 % žensk (42). Med Slovenci iz SR Slovenije, ki so na začasnem in sezonskem delu v inozemstvu, je okoli 2.000 fakultetno izobraženih.* Prekm urje p redstav lja prim er področja, k i so ga zajele vse oblike in smeri izseljevanja prebivalstva v inozemstvo in v notranjost Slove­ nije, zlasti v M aribor in v Ljubljano (34-44 in 44a). Kot rezu ltat stoletnega izseljevanja Slovencev v tu jino so se izobli­ kovale v ZDA, v K anadi, v A rgentini, v A vstraliji ter v zahodnoevrop­ skih državah večje teritorialne koncentracije slovenskih izseljencev, k jer imajo Slovenci svoja k u ltu rna in politična društva, šole te r gospodarske in cerkvene organizacije, ki izdajajo časopise in knjige (45—47). Medtem ko se je m oral zaradi pom anjkanja delovnih mest izseljevati do koncil prve svetovne vojne skoraj ves prirodni p rirastek slovenskega prebivalstva, se je v istem času na današnje ozemlje SR Slovenije do- seljevalo in zaposlovalo tu je prebivalstvo na m aloštevilnih, boljših de­ lovnih mestih, v up ravn ih službah, p ri železnici in v drugih neagrarnih dejavnostih. Zaradi te prednosti je med letoma 1880 in 1910 naraslo šte­ vilo Nemcev za skoraj 30 %, število M adžarov pa za skoraj 60 % ; število Slovencev p a se je v istem času povečalo za m anj kot 10% (48, str. 11). O dstotek km ečkega prebivalstva se je na današnjem ozemlju Slove­ nije znižal med letom a 1869 in 1900 le od 81,4% na 73,2%. V času med obema svetovnima vojnam a je bil razkroj agrarne struk tu re p reb ival­ stva nekoliko pospešen, saj se je v dvajsetih letih, med letoma 1910 in 1931, znižal delež km ečkega prebivalstva od 66,6% na 59,2°/°. To je skoraj za toliko kot v pre tek lih štiridesetih letih, od leta 1869 do 1910. * P odatk i In štitu ta za geografijo U niverze v L jub ljan i. Rast in odstotek km ečkega in mestnega prebivalstva Slovenije od leta 1869 do leta 1971 Leto popisa Skupno število prebivalstva O dstotek km ečkega prebivalstva °/o O dstotek prebivalstva mest Slovenije °/o 1869 1,128.768 81,4 13,6 1880 1,182.223 79,5 15,0 1890 1.234.056 75,7 15,6 1900 1.268.055 73,2 17,5 1910 1,321.098 66,6 19,6 1931 1,385.822 59,2 22 7 1948 1,439.800 48,9 26,9 1953 1.504.427 40,4 29,1 1961 1.591.523 30,9 33,2 1971 1,725.088 18,2 38,7 Med znake zaosta jan ja razkro ja stare klasične agrarne struk tu re v Sloveniji do prve svetovne vojne sodi tudi počasna rast prebivalstva slovenskih mest. O dstotek m estnega p rebivalstva je narasel od leta 1869 do leta 1910 samo od 13,6 % na 19,6 %> (50, Tabela). V razdobju od le ta 1931 do leta 1971 je nazadoval delež km ečkega preb iva lstva k a r od 59,2 °/o na 18,2 %> (49), delež v m estih prebivajočega prebivalstva p a je v tem času narastel le od 22,7 °/o na 38,7 °/o. To zm anjše­ vanje moremo p rip isa ti tendencam naseljevanja nekm ečkega p reb iva l­ stva izven mest na u rban iz iran ih območjih. V zvezi s tem se hitro veča tu d i število dnevnih m igrantov (51—53). L eta 1951 je na prim er stanovalo od 117.530 v industriji zaposlenih delavcev 47.611 izven k ra ja zaposlitve, leta 1961 je bilo iakili od 187.035 že 97.666 (11, str. 170). Ker del km ečkega prebivalstva, ki je zam enjalo svoj km ečki poklic z nekm ečkim, še n ap re j p reb iva po vaseh te r dnevno potuje na delo v zaposlitvene kraje , v prostem času p a obdeluje svojo zemljo, se je večina km ečkih gospodinjstev v široki okolici mest ali zaposlitvenih krajev preobrazila v tip polkm ečkih ali nekm ečkih gospodinjstev s kmečkimi gospodarstvi. L eta 1961 je bilo v Sloveniji od skupnega števila km ečkih gospodarstev v rokah delavsko km ečkih gospodinjstev 46 %, v rokah nekm ečkih gospodinjstev 9 °/o, v rokah km ečkih gospodinjstev p a 45 °/'o km ečkih gospodarstev. L eta 1966 je bilo v rokah km ečkih gospodinjstev 41 °/o, v rokah delavsko km ečkih gospodinjstev 34 %>, v rokah nekmečkih gospodinjstev pa 25°/o km ečkih gospodarstev (54, str. 34—35). N a živahno no tran je preseljevanje preb ivalstva v okviru SR Slove­ nije kažejo tu d i podatk i stalno naseljenega prebivalstva. L eta 1961 je prebivalo od skupnega števila 1,591.523 prebivalcev SR Slovenije 53 % v svojem rojstnem k ra ju , 19 %> prebivalcev se je naselilo v sedanjem k ra ­ ju b ivanja izven rojstnega k ra ja v okviru iste občine, 22% prebivalcev se je preselilo v sedanji k ra j b ivanja iz k ra ja druge občine, dobrih 5 °/o prebivalcev Slovenije p a se je preselilo v k ra j b ivan ja iz drugih jugoslo­ vanskih repub lik ali iz inozem stva (11, str. 198, 199). ' P reh itro poklicno preslojevanje km ečkega prebivalstva v nekmečke poklice ter preveliko odtekanje p rira s tk a odraslega km ečkega preb ival­ stva v nekm ečke poklice v razdobju po drugi svetovni vojni je pustilo p ri aktivnem kmečkem prebivalstvu zelo neugodno demografsko strukturo. Med njim i je bilo leta 1969 okoli 40 °/o stare jših od 60 let. Moških, starih nad 20 let, je bila le dobra tre tjina . Le polovica km ečke delovne sile je živela v km ečkih gospodinjstvih. Polovico km ečkih gospodinjstev sestav­ ljajo gospodinjstva iz sam ih ostarelih, nad 60 let starih članov, ali pa m lajši moški, ki ne morejo dobiti m lade gospodinje (55, str. 52, 35). S poklicno preusm eritvijo in s staranjem ter odm iranjem kmečkega prebivalstva se je aktivno kmečko prebivalstvo že tako močno razred­ čilo, da pride v večini zahodnega in osrednjega dela Slovenije ter na N otranjskem krasu na eno delovno moč, staro od 20 do 60 let, od 10 ha do 20 ha, v ostalih področjih Slovenije p a od 5 ha do 10 ha km etijske zemlje (55, str. 28—32). III. Še v prvem in v drugem razdobju razkro ja stare klasične agrarne struk tu re je bilo slovensko podeželje populacijsko homogeno in agrarno prenaseljeno. Bistveno se je razlikovalo od struk tu re prebivalstva slo­ venskih mest, k i so tedaj im ela še vsaj po 5 °/o, ne katera pa tudi četrtino km ečkega prebivalstva (56). V tretjem in v četrtem razdobju razkro ja klasične agrarne struk tu re se je ozemlje Slovenije z intenzivno socialno in prostorsko mobilnostjo preb ivalstva močno dem ografsko-regionalno zdiferenciralo. S selitvijo prebivalstva s podeželja v m esta in v njihovo široko okolico, ki jo sprem lja m enjava km ečkega z nekm ečkim poklicem, so se izoblikovale zone bolj ali m anj intenzivnega odseljevanja z nazadovanjem števila prebivalstva ter zone bolj ali m anj intenzivnega doseljevanja in n a ra ­ ščanja prebivalstva. Zaradi konstantnega in dolgotrajnega odtekanja m ladega prebivalstva so se izoblikovale zone z bolj ali m anj negativnim prirodn im prirastkom prebivalstva. N a področjih doseljevanja m ladega preb ivalstva pa so se oblikovale zone z večjim ali z m anjšim pozitivnim prirodnim prirastkom . Z doseljevanjem prebivalstva v m esta ali v njihovo ožjo ali širšo okolico so se izoblikovale tud i zone z večjim ali m anjšim odstotkom alohtonega prebivalstva, ki je vključeno z avtohtonim, poklicno pre- slojenim km ečkim prebivalstvom v tokove dnevne m igracije delovne sile iz k ra ja b ivan ja v k ra j zaposlitve in obratno. Na ozemlju SR Slovenije lahko izluščimo v grobem štiri tipe demo­ grafsk ih področij: a) področja odm iranja prebivalstva; b) področja p raznen ja prebivalstva; TI PI D E M O G R A FS K IH PO DR O ČI J S LO V E N IJ E TY PE S OF D EM O G R A PH IC AR EA S IN SL O VE N IA c) področja zm erne koncentracije prebivalstva; d) področja m očnejše koncentracije prebivalstva (Karta). V večini k ra jev področij odm iranja preb ivalstva nazaduje število preb ivalstva že skoraj dve desetletji (1953—1961 in 1961—1969). Tod so zabeležili med letom a 1961—1968 večjo um rljivost od rodnosti. K raji v teli področjih so im eli leta 1969 večinoma več kot dve tre tjin i kmečkega prebivalstva. Na področjih p raznen ja prebivalstva p a podobno kot na področjih odm iranja nazaduje število prebivalstva v zadnjih dveh desetletjih. Ta področja im ajo pozitiven p rirodn i prirastek , vendar pod poprečkom Slo­ venije. V večini kra jev je odstotek km ečkega prebivalstva večji od 40 %. N a področjih zmerne koncentracije preb ivalstva p a število p reb i­ valstva v zadnjih dveh desetletjih od časa do časa koleba med stagna­ cijo, skromnim nazadovanjem ali skromnim prirastkom števila p reb ival­ stva. Po prirodnem p rira s tk u prebivalstva se večina krajev tega tipa področij bolj ali m anj prib ližu je poprečku p rirodne rasti prebivalstva Slovenije. O dstotek km ečkega prebivalstva p a še presega osem najst pro- centni popreček km ečkega prebivalstva Slovenije. Na področjih močnejše koncetracije prebivalstva konstantno in močno narašča število prebivalstva v zadnjih dveh desetletjih, p rirodna rast preb ivalstva med letom a 1961—1968 p a je v večini kra jev tega tip a področij v išja od poprečka prirodne rasti p rebivalstva Slovenije. O dsto­ tek km ečkega preb ivalstva je v večini k ra jev nižji od 10 %> in doseže le v redkih prim erih slovenski popreček (18%). Področja močnejše koncen­ trac ije preb ivalstva so tu d i področja z intenzivno dnevno m igracijo in z višjim odstotkom doseljenega prebivalstva. Področja odm iranja in p raznen ja prebivalstva obsegajo skoraj tre t­ jino slovenskega poseljenega prostora, na njih p a živi 12,5 °/o preb ival­ stva SR Slovenije. Področja zmerne in močnejše koncentracije preb ival­ stva obsegajo dve tre tjin i slovenskega prostora. N a tem ozemlju živi sla­ bih 90 °/o prebivalstva Slovenije. V SR Sloveniji so se izoblikovala teritorialno bolj ali m anj sklenje­ na področja zm erne in močnejše koncentracije prebivalstva. O srednja Slovenija, med Jesenicami, K ranjem , L jubjano, Vrhniko, G rosupljam i in Kamnikom (57—67), območje Zasavja (68), C elja in Š entjurja (68a), Ve­ len ja (69—70) in M aribora (71), sicer se p a ta tip področij om ejuje v SR Sloveniji na m anj obsežne terito rije mestnih regij, kot na prim er na Ko­ prskem (40), na območju Nove Gorice (72), Novega mesta (75—74), M ur­ ske Sobote (75) in Raven (76—78). Izven SR Slovenije p a zajem a ta tip področij Tržaško (79) in Goriško (80), p a tudi s Slovenci poseljeni del širših grav itacijskih območij Celovca in B eljaka (81). Tip dem ografskih področij odm iranja in p raznen ja prebivalstva se je izoblikoval na obsežnejših sklenjenih terito rijih alpskega in p red a lp ­ skega sveta (82—94), te r na Prim orskem , N otranjskem in Dolenjskem, krasu (95—99), v subpanonskem svetu, na Goričkem, v Slovenskih go­ ricah in v H alozah te r v Posotelju (100—110). Izven SR Slovenije p a ta tip področij zajem a Beneško Slovenijo (111), vzhodni del Podjune, se- verno pobočje K aravank ter Ziljsko dolino (112—113) in slovensko Po­ rabje (114, karta). Znotraj območij koncentracije prebivalstva se zlasti na območju starih m estnih četrti in na nekaterih obrobjih mest, M aribora in L ju b lja ­ ne, oblikujejo m estni »slumi«, od koder se razseljujejo višji socialni sloji prebivalstva, ostajajo p a prebivalci n ižjih socialnih slojev, upokojenci in doseljenci iz nerazvitih agrarn ih področij odm iranja ali p raznen ja p re ­ bivalstva (115—118). Vladim ir K l e m e n č i č POPULATION GEOGRAPHY OF SLOVENIA I. The system atic research of population on the territo ry of the ethnic Slovenia in S. R. Slovenia bu t also in the border areas in Ita ly , A ustria and H ungary as well and of the Slovenian em igrants and of those who went to w ork some time abroad, was started by Slovenian geographers already during the period between both W orld W ars (1). Since World W ar I I they are intensely following the new problem s due to rap id dem ographic changes w hich reflect the decay of the static classical ag ricu ltu ra l society and the emergence of the mobile industria l society th a t leads to a new dem ographical structure (3—6). The attention is paid to the evolution of p a rticu la r elements of the dem ographic structure and of the global dem ographic structure (7, 8), to the settlem ent pattern , to the social (8, 9) and spatial m obility of population (9—12), to the actual and n a tu ra l grow th of population (13), to the density of population (14) and, in p articu la r during the last few years, to the dem ographic regiona­ lization of Slovenia (15, 16). The dem ographic evolution in space is being studied in term s of the diversified n a tu ra l units, of the unequal level of economic developm ent of p articu la r p a rts of Slovenia which also d iffer w ith regard to economic structure, bu t also in term s of the urban (17, 18) and ru ra l areas, viz. of the urbanized or deagrarianized types of rural areas (19, 20). Slovenian geography considers m an in the regional transform ation as an active factor operating through his basic functions of life, work residence, provision, education, recreation and partic ipa tion in traffic. The results based on such a concept of the geographical research of po­ pulation tend recently more and more to be used also as a starting points for the program m ing of the developm ent of the S. R. of Slovenia in the future. II. The disintegration of the classical structure of the agricu ltural so­ ciety and the emerging form ation of a new structure of the industrial society w hich w ent on in all p a rts of the ethnic Slovenia during the last hundred years m ay be analysed by the four successive periods: a. the first, extending from the m iddle of the 19th century to the F irs t W orld W ar; b. the second, extending from the end of the firs t to the end of the second W orld W ar; c. the th ird , covering the post-w ar period untill the year 1961 and d. the fourth period, covering the last decade (1971—1972). In each of the four periods d iffe ren t tendences in the dem ographic evolution, leading to p articu la r dem ographic structure, can be discerned. These structures w ere generated under the influence of political adm ini­ strative changes and were influenced by the general economic develop­ m ent since the F irs t (21) and the Second W orld W ars when the S. R. of Slovenia came into existence as one of the large political territo ria l units w ith in Yugoslavia (22, 23) w hile considerable areas inhabited by Slo­ venians rem ained outside her boundaries (in A ustria, I ta ly and H ungary). The first period, un til the end of W orld W ar I., when nearly all ethnic Slovenia was included in the A ustro-H ungarian em pire (Venetian Slovenia in Ita ly was the only exception) was characterized by a high n a tu ra l and low actual population increase by a great em igration from the country, by the high percentage of ag ricu ltu ral peasant population, w hich was hard ly declining in num bers, and by very strong agrarian overpopulation. The la tte r was a result of the stagnation of agriculture, th a t was the predom inant occupation of population, and of the very slow developm ent of non-agricultural activities. D uring the second period the num ber of em igrants was reduced in th a t p a r t of Slovenia w hich was included into the new Yugoslav state. Also, the em igration from ru ra l areas to towns gained momentum. In connection w ith this developm ent the share of the agricultural p opu la­ tion was slightly reduced. But since the grown-up population was quick­ ly increasing and was not m atched by an adequate increase of non-agri­ cu ltu ra l jobs, agrarian overpopulation was not essentially reduced (24). In the th ird and the fourth periods most of the Slovenians were living on the present-day territo ry of the S. R. of Slovenia, although some p arts of the Slovenian ethnic territo ry rem ained in the neighbour­ ing Ita ly (Venezia G iulia), in A ustria (in southern C arin th ia and in small p a rts of S tyria) and in H ungary (the Slovenian R aba-land). The elem ents of an industrial dem ographic structure began to be app aren t and, in some areas, became even predom inant. These elements, however, are fa r from being equally well m arked in all p a rts of Slovenia (either in the S. R. of Slovenia or in ex ternal Slovenia). It should be stressed that, in th ird period, the shift from the classical ag rarian to the industrial structure of the society was accom panied — because of rap id industrialization and expanding service activities — by a rap id decrease of ag ricu ltu ra l population, both in absolute and in re­ lative terms. The ru ra l-u rban m igration was g reatly intensified and so was commuting. The num ber of m ixed peasant-w orker housholds has risen steeply. D uring the fourth period the intensive em igration of population lrom the S. R. Slovenia to seasonal em ploym ent abroad is an added fea­ ture in the dem ographic evolution. A t the same tim e the im m igration of the seasonal labour-force from the other Yugoslave republics took place. I he to tal population growth began to be greater than in the preceding periods (25). Slovenian population in areas w hich — either a fte r the F irs t or a fte r the second W orld W ars — rem ained outside Yugoslavia was bent on em igration because of pressures on their national identity . The Slo­ venians in border areas in A ustria and Ita ly began first to m igrate to Yugoslavia bu t la ter and, in p articu la r during the decade following W orld W ar II, the em igration from these areas was directed to other European and overseas countries. A t the same tim e im igration of I ta ­ lians and Germ ans took place to settlem ents in border areas w hich used to have a Slovenian m ajority. As a result the ethnic structure of m anv places in E x terna l Slovenia was changed. The num ber of the Slovenian speaking population in border areas of Ita ly and A ustria has declined in absolute and in relative terms. The decrease in the num ber of the Slo­ venian population is, however, by fa r not as strong as presented — even during recent years — in the reports of the Ita lian and A ustrian Censuses, which — a t least w ith regard to ethnic identity — were not adequately p rep ared in professional terms and were also conducted in a tendentious political mood (26—31). U ntil the end of Woi'ld W ar II Slovenia was lagging behind Euro­ pe in the process of the disintegration of the clasical ag rarian structure. The n a ta lity began to decline in Slovenia only tow ard the end of the 19th century, i. e. some forty years la ter than in the rest of Europe. O n­ ly some 200 years ago na ta lity in Slovenia was still around 35 %o and was thus well above the European average. It was as la te as in I960 when that average was reached. The decreasing na ta lity (birth rate) began slowly to increase again during the 1950—1960 period. M ortality began to la ll only since around the year 1880, some hundred years la ter than in W estern and in C entral Europe. M ortality on the territo ry of the S. R. of Slovenia was a t about 35 %o some 200 years ago and was higher than the average for contem po­ ra ry Europe. The present European average of 1 °/o was reached in Slo­ venia only in the year 1960. Population grow th on the territo ry which is now included in the S. R. of Slovenia was one of the slowest, both in relation to evolution in Europe and in Yugoslavia during the last two hundred years. W hile the population of Europe has increased by 350 °/o between 1750 and 1960, the increase in the area of the S. R. of Slovenia was, during the same period, only about 90 °/o. In 1910 population of the S. R. of Slovenia still represented 16 %> of the total population on the te rrito ry w hich is now included in Yugoslavia; the corresponding share had since been reduced to only 8 °/o in I960. The p rincipa l cause of this relative decline in the share of the to tal population of Slovenia were the low fe rtility and the too great em igration from Slovenia (22, page 324). The average grow th ra te of population during the in tercensal periods was about 4 % between 1869 and 1953. But during the 1953 and 1961 the grow th was nearly 6 °/o and has risen even more, to slightly more than 8%>, in the 1961—1971 period (See Table). As a consequence a positive net m igration in the S. R. of Slovenia of 1,5% was registered during th a t decade for the first tim e (25, page 8). Since the m iddle of the 19th cen tury un til 1910 some 300.000 people m ust have em igrated from Slovenia (22, page 324). The em igration abroad during the last hundred years, either seasonal em igration in search of jobs or perm anent em igration, took differen t forms and directions. There was also considerable d ifference in the in ­ tensity of em igration w ith regard to the socioeconomic characteristics of em igrant and to the direction of em igration flows between successive periods of the disintegration of the classical agrarian structure. U ntil the end of the W orld W ar II the unqualified agricu ltu ral la ­ bourers from all p a rts of the overpopulated Slovenian ru ra l and agricul­ tu ra l areas have contributed a large share of em igrants to various m i­ gration flows. D uring the first h a lf of the nineteenth cen tury quite strong seasonal (winter) m igration flows were directed from the alp ine and subalpine and karst areas of Slovenia to Slavonia (in C roatia) for cutting woods, w hile in the second h a lf of the century such seasonal em ploym ent was also sought in other countries of east-central Europe and in N orth A fri­ ca (32, page 150). From the area of P rekm urje, w here agrarian overpopulation was alw ays m arked, seasonal m igrations were directed, un til W orld W ar I, to H ungary and la ter to W est European countries (33—35). Perm anent em igration of peasan t fam ilies from th a t area was directed, p rio r to W orld W ar I, to the neighbouring districts of S tyria. Later, em igration of peasan t from all overpopulated eastern Slovenia was p a rtly directed also to B anat, especially a fte r W orld W ar II (37). Perm anent m igration of agricu ltu ral population since the m iddle of the 19th century un til W orld W ar I was typ ica l of ru ra l areas in the en tire country. Between both w orld w ars such em igration was some­ w hat reduced in th a t p a r t of Slovenia which was included into Yugo­ slavia, bu t it was even more intensive from W estern Slovenia w hich came under Ita lian rule. Em igrants from th a t p a r t of Slovenia w ent mostly to A rgentina (12). D uring the occupation in the second w orld w ar the G erm an speak­ ing population of Kočevje (Gottschee) area em igrated, following an agre­ em ent between Ita lian and G erm an authorities, and by the end of the w ar nearly all other G erm an speaking population from towns and G er­ m an peasants from the A pače p la in (along M ura river) also left Slovenia. A large p a r t of the G erm an speaking m inority in same towns of Slo­ venia has le ft a lready during the last year of the Second W orld W ar; the rest was expelled from the S. B. of Slovenia because of the active cooperation w ith the N azi occupators, a fte r the w ar was over. In the years following W orld W ar II the m ajority of the Ita lian speak- declining and of the zones of im m igration and population growth. As a to form ation of zones w ith a more or less high percentage of alochtonous territo ry of the S. B. of Slovenia (s. Map p. 140). By the end of W orld W ar II Slovenian political em igrants have also left, m ostly to A rgentina. Em igration flows due to economic reasons continued also a fte r W orld W ar II. A strong em igration of Slovenian population from the form er Julian M arch (W estern Slovenia) was d i­ rected m ainly to C anada and A ustralia, w hile Slovenians from C arin th ia em igrated m ostly to Sw itzerland and to W est G erm any, bu t also to over­ seas countries (59, 40). The num ber of perm anent em igrants from the S. R. Slovenia was decreasing during the last decade, bu t the num ber of those who w ent abroad for seasonal work is increasing. This em igration flows come both from towns and ru ra l areas and from all p arts of Slovenia. Peasant fa r­ mers are already a m inority among these em igrants. Those w ith some toiler skills that could find em ploym ent a t home are predom inant. T he­ re are two m ain reasons for such em igration: better income and faster opportun ity to get better qualification abroad. In 1968 over 15.000 people left the S. R. of Slovenia for seasonal em ploym ent abroad. M any among them really originated in other p a rts of Yugoslavia and came first to Slovenia for seasonal em ploym ent (41). The 1971 Census of population has registered about 50.000 workers, previously living in Slovenia, who left for w ork abroad (155). More than half of them were semi-skilled workers or had some higher professional qualification and 4 0 % of them w ere women (42). As m any as 2000 such em igrants had a university degree. P rekm urje is an area w hich has partic ipa ted in all forms and d i­ rections of em igration, both to other countries and to other p a rts of Slo­ venia, no tab ly to M aribor and L jub ljana (45, 44, 44a). As a result of the secular em igration of Slovenians to other countries there are now considerable groups of Slovenian em igrants in the U nited States, C anada, A rgentina, A ustralia and in some W est European coun­ tries, w here they have their own cultural, political, economic and eccle­ siastical organizations and publish books and new spapers (45—47). W hile nearly all Slovenian population resulting from n atu ra l in ­ crease had to em igrate, because of the lack of em ploym ent a t home p rio r to W orld W ar I, there was also an im m igration of aliens to the territo ry of the present S. R. of Slovenia. They m ostly filled the better jobs available in adm inistration, in ra il transporta tion and in other non- agricu ltu ral activities. Therefore, the G erm an m inority population in ­ creased, between 1880 and 1910 by nearly 50% . H ungarian population by nearly 60 %, while a t same time the native Slovenian population increased by less th an 10% 48, page 11). The share of the agricu ltu ral population in the territo ry of the S. R. of Slovenia was reduced between 1869 and 1910 m erely from 81,4 to 75,2 %. The disintegration of the classical agrarian structure of population was somewhat accelerated betw een both world wars since the share of the agricu ltural population was reduced in the tw enty years period be­ tween 1910 and 1951 from 66.6 to 59.2 %, i. e. nearly as m uch as in the preceding forty years. TABLE, llie G row th and the share of the A gricultural and U rban Po­ pulation of the S. R. of Slovenia D uring the 1869—1971 Period Census 1 ear population lotal Percent of the agricu ltural population Percent of the urban population 1869 1,128.768 81,4 13,6 1880 1,182.223 69,5 15,0 IS90 1,234.056 75,7 15,6 1900 1,268.055 73,2 17.5 1910» 1,321.098 66,6 19.6 1931 1,385.022 59,2 22,7 1948 1.439.800 48,9 26,9 1953 1,504.427 40,4 29,1 1961 1,591.523 30,9 33,2 1971 1,725.088 18,2 38,7 One of the sym ptons of a re ta rdation in the disintegration of the old classical ag rarian structu re in Slovenia p rio r to W orld W ar I was also the slow grow th of u rban population. Its share rose during the forty years period 1869—1910 m erely from 13.6 to 19.6 °/o (50. see Table). The share of the agricu ltu ra l population fell from 59,2 °/o to only 18,2 % in the 1931—1971 period w hile the share of the urban population increased from 22.7 to 38.7 °/o. The w ide gap is to be a ttribu ted to ten dencies of the non-agricu ltural population to settle outside of towns ra th e r than in them. A corresponding rise in the num ber of commuters was very m arked in recent decades (51—53). In 1951 there were 47.611 persons em ployed in m anufacturing industries (out of 117.530) th a t were living outside their places of w ork; In 1961 there were as m any as 97.666 (out of 187.035) (11, page 170). A considerable p a rt of the original agricu ltu ral population th a t has sw itched to non-agricultural em ploym ent persist to live in villages and commutes to places of w ork, b u t is still continuing farm ing on a part- tim e basis. As a result the m ajority of agricu ltu ral households w ithin a w ide h in terland of towns (and other places of non-agricultural em­ ploym ent) has been transform ed into a ty p e of sem i-agricultural or even non-agricultural households. In 1961 as m uch as 46 °/o of all peasant land­ holdings were owned by sem i-agricultural households and only 45% by p u re agricu ltu ra l households; 9 % of all landholdings belonged to non- agricu ltu ra l households. The corresponding succesive percentages in 1966 were: 34% , and 25% (54, pp. 34—35). A lively in terna l m igration of population w ith in the S. R. of Slove­ n ia is also evident from figures about the resident popidation. In 1961 as m uch as 53% of all inhabitants of Slovenia (1.591.532) were living in their places of b irth and additional 19% w ith in their communes of birth. A bout a qu arte r of all inhab itan ts (22 %) moved to their place of resi­ dence from oilier communes while 5 % moved to Slovenia from other republics of Jugoslav ia and from abroad (11, pp 198, 199). The too fast sh ift of the agricu ltu ral population to non-agricultural activities and, in particu lar, the em igration of the grown-up population a fte r Second W orld W ar has produced a very unbalanced structure of the active agricu ltural population th a t has rem ained in ru ra l areas. About 40 °/o of th a t population were older th an 60 years an only one th ird of all males were over 20 years old. About one half of labour-force in agri­ culture lived in pure agricu ltural households bu t one h a lf of them again was m ade of households of over 60 years old members or of young un ­ m arried farm ers who cannot find young wifes (55, pp. 32, 33). By change of activity , by increase of elderly groups and by sim p­ ly dying out the agricu ltural population in the working age has been reduced to such an ex ten t th a t there are now 10—20 ha of agricu ltural land for any adu lt person in the 20 to 60 year age group in most of the W estern and C entral Slovenia, while in other p arts of Slovenia the am ount of the available land agricu ltural is some 5—10 ha per person (55, pp. 28—32). I l l In the firs t and the second period of the disintegration of the old classical ag rarian structure the ru ra l areas of Slovenia were still hom o­ genous and overpopulated. The structure of u rban population was essen­ tia lly d ifferent, although the share of agricu ltural population in towns still was at least 5*/o and, in some of them, even as m uch as a quarte r (56). D uring the th ird and the fourth periods the continuing disin tegra­ tion of the classical agrarian structure was very d ifferen t in various p arts of Slovenia because of the intensification in the social and spatial m obility of population. The m igration of population from ru ra l areas to towns and to urbanizing areas in general ■— w hich coincided w ith the shift from agricu ltural to other em ploym ent — has led to form ation of the zones of more or less intensive em igration where population was declining and of the zones of im m igration and population growth. As a result of perm anent and persistan t em igration zones of more or less m arked negative natu ral increase of population began also to ap p ear while in zones w ith an im m igration of young population the to tal po­ pulation increase was greater in the various degree than the natu ra l increase. The im m igration to towns and urbanized areas nearby has led also to form ation of zones w ith a more or less high percentage of alochtonus population. This population, as well as the native form er agricultural population which changed occupation, was included in the flows of yourney to w ork between place of residence and place of work. Four types of dem ographic areas can roughly be singled out in the territo ry of the S. R. of Slovenia (s. Map p. 140). a. areas of dying-out population, b. areas of population decrease, c. areas of m oderate concentration of population, d. areas of stronger concentration of population (see m ap). In most settlem ents w ith in the areas of dying-out population the num ber of inhabitan ts was decreasing for nearly two decades (1935— 1961 and 1961 —1969). In such areas m ortality was, during the 1961—1969 period, greater th an n a ta lity . Places in these areas mostly still had over two th irds of population engaged in agriculture. In areas of population decrease the num ber of inhab itan ts was falling during the last two decades ju st as in the firs t type of dem ogra­ phic areas. These areas still register a positive n a tu ra l increase of po­ pulation w hich, however, is lower than the average for Siovenia. In most settlem ents the share of ag ricu ltu ra l population exceeds 40 %>. In areas of m oderate concentration of population the num ber of inhab itan ts during the last two decades was, in general, fluctuating be­ tween stagnation and modest increase or modest decrease. The na tu ra l increase of population, however, was on the whole close to the Slovenian average. The share of the agricu ltu ra l population is m uch lower but still above the average for Slovenia (18°/o). In the areas of stronger concentration of population the num ber of inhab itan ts is constantly rising and the increase is substantial. In most settlem ents in these areas the n a tu ra l increase of population was g reater th an the average for Slovenia w hereas the share of the agricul­ tu ra l population is below 10 °/o and only in a few settlem ents reaches the Slovenian average 18 °/o. The areas of stronger concentration of po p u ­ lation are also those w here daily m igration to and from w ork is intensive and w here im m igrants (from other areas) represent a considerable p e r­ centage of population. The areas of dying-out population include about one th ird of all inhabited territo ry of Slovenia b u t only 12,5% of her population. The areas of m oderate and stronger concentration of population contain some two th irds of territo ry of Slovenia bu t nearly as m uch as 90 % of her population. In the S. R. of Slovenia some more or less contiguous areas of mo­ derate or stronger concentration of population have emerged; in p a r ti­ cu lar in C en tra l Slovenia between Jesenice—K ran j—L jub ljana—V rhni­ k a—G rosuplje and K am nik (57, 67); in the B lack country of Slovenia (68) around Trbovlje; around Celje (68a) and Velenje (69, 70) and around M aribor (71). This ty p e of dem ographic areas is also represented is sm al­ ler urbanized zones, e. g. along the coast a t K oper (40), around Nova Gorica (72), Novo mesto (75,74), M urska Sobota (75) and Ravne (76—78). In the ex ternal Slovenia this ty p e is represented in the Trieste and Go- rizia areas and, in A ustria — in areas inhabited by Slovenian population — in the w ider perim eter of K lagenfurt and Villacli (114, m ap). The types of dem ographic areas of dying-out and declining po p u ­ lation are most w ide-spread in the A lpine and subalpine Slovenia (82— 94) and in the karst areas of W estern Slovenia and of Inner and Lower C arniola (95—99), bu t are also represented in the overpopulated sub- pannonian ru ra l areas of Goričko, of the Ilaloze Hills and of Slovenske gorice as well as of the Sotla river basin (100—110). In E xternal Slovenia this type is representive of the Venetian Slo­ venia ( i l l ) , of the eastern of Podjun (Jaun ta l), of the K aravanke foothills, of the Zilja G ail valley (112, 113) and of the R aba-land (114, see Map). In areas of the concentration of population, in p articu la r in old p arts of towns and, to some extent, also on the periphery of larger towns (L jubljana, M aribor) w hich are developing into slums, the population of the higher social status tends to em igrate w hile the lower status popu­ lation, including pensioneers and em igrants from underdeveloped ru ral (agrarian) areas, continues to live there (115—118). Literatura — Bibliography 1. Anton Melik, Slovenija. Geografski opis 1., Splošni del, 1. zvezek, Ljubljana 1935. 2. Svetozar Ilešič, Gospodarska struktura Slovenije v luči poklicne sta­ tistike in delavskega zavarovanja, Socialno ekonomski institut v Ljubljani, Zbirka študij št. 5, Ljubljana 1939, str. 9—37. 3. Anton Melik, Slovenski alpski svet, Ljubljana 1954. 4. Anton Melik, Štajerska s Prekmurjem in Mežiško dolino, Ljublja­ na ! 957. 5. Anton Melik, Posavska Slovenija, Ljubljana 1959. 6. Anton Melik, Slovensko Primorje, Ljubljana 1960. 7. Svetozar Ilešič, Die wirtschaftsgeographische Struktur Sloweniens in regionaler Sicht, Mitteilungen der österreichischen Geographischen Gesell- schafi, Band 112, Heft 1, Wien 1970 str. 56—77. (Resume: Les traits regionaux de la structure economique en Slovenie). 8. Vladimir Klemenčič, Prvky urbanizäcie a regionälneho vyvoja Slo vinska, Aspects of the Study of Regional Geographical Structure, Bratislava 1966, str. 145—174. 9. Lojze Gosar, Starostna struktura kmetijskega prebivalstva v Slove­ niji glede na delovno silo v kmetijstvu in na depopulacijo kmetijskih pod­ ročij, Urbanistični inštitut SR Slovenije, Ljubljana, februar 1971. 10. Milan Natek, Delovna sila iz drugih republik Jugoslavije v Sloveniji in posebej v Ljubljani, (Summary: Immigration and Employment of Labour from other Yugoslaw Republics in Slovenia and especially in Ljubljana.), Geo­ grafski zbornik SAZU, XI, Ljubljana 1969, str. 405—497. 11. Vladimir Klemenčič, Prostorska diferenciacija Slovenije po selitveni mobilnosti prebivalstva, (Summary: Spatial differentiation of Slovenia to the migration mobility of the population), Geografski zbornik XII, SAZU, Ljub­ ljana 1971, str. 137—219. 12. Vladimir Klemenčič, Migracije stanovništva u Sloveniji, (Resume: Mi­ grations en Slovenie), Cvijičev zbornik, Beograd 1968, str. 199—204. 13. Svetozar Ilešič, Prirastek prebivalstva na ozemlju Jugoslavije v dobi 1880—1931, (Resume: L’accroissement de la population sur le territoire de la Yugoslavie de 1880 ä 1931), Geografski vestnik XVI, Ljubljana 1940, str.3—23. 14. Stane Zrimec, Gibanje prebivalstva Slovenije v razdobju 1931—1948, (Resume: Mouvement de la population de la Slovenie de 1931 ä 1948), Geo­ grafski vestnik XXII, 1950 str. 61—9*. 15. Vladimir Klemenčič, Types of the areas of the emptying or concentra­ ting population in Slovenia — Yugoslavia, Geografisch Tijdsehrift, N ieuve Reeks, Y. (1971) Nr. 4. 16. Vladimir Klemenčič, Ein am Beispiel von Slowenien vorgenommener Versuch einer Klassifikation von Gemeinden, von Räumlicher differenzierung nach der Bevölkerungsmobilität, Geographical Papers No 1, Zagreb 1970, str. 129—143. 17. Igor V rišer, Razvoj p reb iv a ls tv a n a obm očju L ju b ljan e , (Resume: Le developpem ent de la population su r le te rr ito ire de L ju b ljan a), K njižn ica »Kronike«, Zvezek 2, L ju b lja n a 1956. 18. A nton M elik, R ast naših m est v novi dobi, (Resume: La croissance des v illes en Slovenie dans la nouvelle periode), »Dela« SAZU, L ju b ljan a 1964. 19. V ladim ir K lem enčič, U rb an izac ija okolice K am nika, (Sum m ary: The U rbanization of the S u rround ing of K am nik), G eografski vestn ik XXV, L ju b ­ lja n a 1955, str. 72—92. 20. V ladim ir Kokole, F u n k c ije slovenskih mest, (Sum m ary: F unctional C lassification of Towns in S lovenia), G eografsk i vestn ik XXXIV 1962, L ju b ­ lja n a 1965, str. 21—56. 21. Fran Zwitter, Prebivalstvo na Slovenskem od XVIII. ttoletja do da­ našnjih dni, (Zusammenfassung: Die Bevölkerung des slowenischen Gebietes von 18. Jahrhundert bis zur Gegenwart), Razprave znanstvenega društva v Ljubljani, Historični odsek 5, Ljubljana 1956, str. 1—108. 22. Dolfe Vogelnik, Razvoj prebivalstva Slovenije zadnjih dvesto let z jugoslovanske in evropske perspektive, (Summary: The growth of the popu­ lation of Slovenia during the last two hundred years from the Yugoslav and European perspective), Ekonomski zbornik, VII. letnik, Ljubljana 1965, str. 213—344. 23. Živko Šifrer, Razvitak stanovništva Slovenije u poslednjih sto godina, (Rezjume: Razvitie naselenija Slovenii za poslednih sto let), Stanovništvo, Jul- septembar 1963, str. 339—364. 24. S vetozar Ilešič, A g ra rn a p ren ase ljen o st S lovenije, T ehn ika in gospo­ darstvo , Leto VI., L ju b lja n a 1940, str. 60—70. 25. M ilan N atek, U ticaj d eag ra rizac ije n a p rirodno i m igracijsko k re ta n je s tanovn ištva u SR S loveniji u periodu od 1961 do 1970 godine (R eferat na sim poziju o ag ra rn ih n ase ljih v O hridu, le ta 1972). 26. Bogo G rafenauer. N arodnostni razvoj na K oroškem od srede 19. sto­ le tja do danes, K oroški zbornik, L ju b lja n a 1946, str. 117—197. 27. Vladimir Klemenčič, Pretres avstrijskega popisa prebivalstva leta 1951 z ozirom na jezikovno strukturo prebivalstva na Koroškem, (Summary: A Critical Analysis on the Austrian Census of 1951 in View), Razprave in gra­ divo, Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani, Ljubljana 1960. 28. J. Pleterski, Avstrijsko ljudsko štetje 13. marca 1961 na Koroškem, (Zusammenfassung: Die Volkszählung vom 31. März 1961 in Kärnten). Raz­ prave in gradivo, št. 4—5, Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani, Ljubljana 1966, str. 165—215. 29. Lavo Č erm elj, T ržaško ozem lje te r G oriška in V idem ska po k ra jin a , In štitu t za narodnostna v p ra ša n ja v L ju b ljan i, L ju b lja n a 1958. 30. Lavo Č erm elj. O ljudskem š te tju v T rstu le ta 1910, (Sum m ary: The A ustrian C ensus in T rieste in 1910). A nali Jad ranskog in stitu ta , Svezak II., Zagreb 1958, str. 7—50. 31. Samo Pahor, Ustroj slovenske manjšine na Tržaškem, Zaliv, II. letnik. Trst 1967, str. 5—13. 32. Vladimir Klemenčič, Pokrajina med Snežnikom in Slavnikom, (Rč- sume: La region entre le Snežnik et le Slavnik). Inštitut za geografijo, Dela 8, SAZU, Ljubljana 1959. 33. Matija Maučec, Prenaseljenost in sezonsko izseljevanje v Prekmurju, (Resume: La surpopulation et emigration saissonniere en Prekmurje), Geo­ grafski vestnik, letnik IX., št. 1—4, Ljubljana 1933, str. 107—117. 34. L udvik O las, R azvoj in problem i sezonskega zaposlovanja p rek m u r­ skega p reb iva lstva , (Sum m ary: The seasonal em ploym ent of the inhab itan ts of Prekmurje). Geografski vestnik XXVII—XXVIII 1955—1956, Ljubljana 1957, str. 176—206. 35. Ludvik Olas, Razvoj in problemi sezonskega zaposlovanja prekmur­ skega prebivalstva, Geografski zbornik, Murska Sobota 1959, str. 37—68. 56. Ludvik Olas, Migracije Prekmurcev v štajerski del Pomurja, (Sum­ mary: Migrations from the Region of Prekmurje to the Regions on the other side of the river Mura), Geografski vestnik XXXV. 1963, Ljubljana 1964, str. 15—35. 57. Mirko Pak, Kolonizacija Slovencev v Banatu, (Resume: La colonisa­ tion des Slovenes dans les villages du Banat), Geografski zbornik SAZU VIII., Ljubljana 1963, str. 395—427. 38. Juij Titi, Socialnogeografski problemi na Koprskem podeželju, Koper 1965, (with English and Italian summary). 39. llado Bednarik, Problem izseljevanja na Primorskem in v Beneški Sloveniji, Draga 1968, Predavanja študijskih dni v Dragi pri Trstu, Trst 1969, str. 79—84. 40. Vladimir Klemenčič, Migracije prebivalstva na Koroškem med leti 1934—1915, Zbornik Koroške, Ljubljana 1959, str. 92—112. 41. Vladimir Klemenčič, Sezonska ali začasna zaposlitev prebivalstva Slo­ venije v inozemstvu v letu 1968 v luči socialnega, ekonomskega in regional­ nega razvoja, Ljubljana, 1970, Arhiv Inštituta za geografijo Univerze v Ljub­ ljani. 42. Lica na privremenom radu u inostranstvu prema popisima stanovni- štva i stanova 1971, Statistički bilten, broj 679, Beograd, avgust 1971. 45. Bela Sever, Prekmurci v Ljubljani, Svet ob Muri 1958, III. letnik, Mur­ ska Sobota 1958, str. 63—71. 44. Bela Sever, Prekmurci v Mariboru, Svet ob Muri 1958, III. letnik, Murska Sobota 1958, str. 249—254. 44a Vladimir Leban, Doseljevanje v Ljubljano, (KratkcTe soderžanie: Pri­ tok naselenija v Ljubljanu), Geografski vestnik XVIII—1946, Ljubljana 1946, str. 60—92. 45. Slava Lipoglavšek-Rakovec, Slovenski izseljenci (Summary: Emigra­ tion of Slovenes), Geografski vestnik XXII., Ljubljana, 1950, str. 3—58. 46. Anton Melik, Amerika in ameriška Slovenija, Ljubljana 1956. 47. Marjan Ravbar, Slovenci po svetu, Inštitut za geografijo Univerze v Ljubljani, Ljubljana 1970. 48. Živko Šifrer, Narodnostni sestav ozemlja LR Slovenije v času do usta­ novitve Jugoslavije po prvi svetovni vojni, Prikazi in študije, letnik II., štev. 11, Ljubljana, november 1956, str. 5—11. 49. Živko Šifrer, Demografski razvoj kmečkega prebivalstva v Sloveniji. Prikazi in študije, Letnik VIII., štev. 11-10, Ljubljana, novembra 1962, str. 1— 66 . 50. Vasilij Melik, Rast mestnega prebivalstva na Slovenskem pred prvo svetovno vojno (Summary: The growth of the urban population in Slovenia before world war I.), Ekonomski zbornik I. letnik, Ljubljana 1956, str. 193—210. 51. Marjan Žagar, Problemi delovne sile železarne v Štorah, Celjski zbor­ nik 1959, Celje 1959, str. 64—76. 52. Vladimir Klemenčič, Geografski problemi i metode proučavanja sva- kodnevnog putovanja radne snage od mesta stanovanja na rad i obratno (Summary: Geographical Problems and Methods of Studying the everyday Travelling of Workers from their Homes to the Place of Employment and back), Zbornik VI. kongresa geografov FLRJ. Ljubljana 1962, str. 291—296. 53. Vladimir Klemenčič, Dnevni priliv delovne sile v industrijska pod­ jetja v Ljubljani v letih 1951 in 1961 (Summary: The daily influx of labour into the industrial enterprises of Ljubljana in 1951—1961), G eogfafski vestnik XXXV, 1963, Ljubljana 1964. str. 3—13. 54. V ladim ir K lem enčič, P roblem i m ešane s tru k tu re gospodinjstev in km ečkih gospodarstev v Sloveniji (Sum m ary: Problem s of the m ixed stru c tu re of fam ilies farm ing esta tek in Sloveni), G eografski vestn ik XL., L ju b ljan a 1968, str. 19—47. 55. Vladimir Klemenčič, Mešana delavskokmečka struktura kmečkih go­ spodinjstev in kmečkih gospodarstev v Sloveniji, Inštitut za geografijo Uni­ verze v Ljubljani (Arhiv), Ljubljana 1971. 56. A nton M elik, O poklicni sestavi p reb iva lstva v m estih S lovenije, T eh­ n ika in gospodarstvo, leto III., april-m aj 1956/37, št. 9-10. str. 172—178. 57. Slava L ipoglavšek-R akovec, Tržič, m estna geografija (Resume: Tržič, G eographie de la ville), G eografsk i zborn ik II. SAZU. L ju b lja n a 1954, str. 115—185. 58. Jože Lojk. Razvoj mestne aglomeracije Škofje Loke v zadnjih sto letih (Summary: The development of the town agglomeration of Škofja Loka during the last hundred years), Geografski vestnik XXXIX 1967, Ljubljana 1967, str. 75—97. 59. M ilan N atek, P odkoren. P rispevek h geografiji Z gornje Savske doline. (Sum m ary: Podkoren. A contribution to the geography of the U pper Sava V alley). Geografski zbornik SAZU, VIII., L ju b lja n a 1965, str. 281—388. 60. Vladimir Klemenčič — Matjaž Jeršič, Elementi transformacije Bistri­ ške ravnine (Summary: Elements of the transformation of the Bistrica plain). Kamniški zbornik XI. 1967, str. 3—46. 61. Borut Ingolič, Nekaj elementov pri proučevanju mestnega vpliva na primeru obmestnega dela občine Bežigrad (Summary: Some Elements in the Study of the Urban Influence as disclosed at the exemple of the Suburban Part of the Commune of Bežigrad), Geografski vestnik XLI, Ljubljana 1969, str. 25—38. 62. Vladimir Klemenčič, Razvoj Mengša v zadnjih 80 letih, Mengški zbor­ nik 1154—1954, I. del, str. 92—98. 63. In š titu t za geografijo U niverze v L ju b ljan i: Š tud ije o km etijsk i izrabi ta l v treh vaseh Jugoslav ije (Resume: L’e tude sur l’u tilisa tion du sol dans tro is v illages Yugoslaves), G eografsk i vestn ik XXXIV. 1962, L ju b lja n a 1963, str. 61—113. 64. M atjaž Jeršič, D ružbena geografija B lejskega ko ta (d isertacija), v ro ­ kopisu, (m anuscript), L ju b lja n a 1965. 65. P e te r H abič, V rhnika. G eografska m onografija m an jšega m esla (Re­ sum e: V rhn ika in Slovenie. M onographie geographique d’une p e tite ville). G eografski zborn ik SAZU VIL, L ju b lja n a 1962, str. 5—66. 66. A vguštin Lah. L ju b ljan sk o B arje (Sum m ary: L ju b ljan sk o B arje [The L ju b ljan a M arsh], P roblem s of its regu la tion and exp lo ita tion in 1945—1961), SAZU, L ju b lja n a 1965. 67. Majda Oblak-Polajnar, Logaška kotlina kot geografska individual­ nost (Reume: Le basin de Logatec, une individuality geographique dans le karst slovene), Geografski vestnik XXXI, Ljubljana 1959, str. 19—43. 68. Igor V rišer, R udarska m esta Zagorje, Trbovlje, H rastn ik , S lovenska m atica, L ju b lja n a 1963 (with English Sum m ary). 68a. Marijan Žagar. G eografija trg a Š e n tju r ja (Sum m ary: The G eography of the M arket-tow n of Š en tju r), G eografski vestn ik XXVII-XXV1II, 1955—1956, L ju b lja n a 1957, str. 263—307. 69. Milan Natek, Nekaj demografskih pojavov v žalski občini, Celjski zbornik 1963, Celje 1963, str. 45—78. 70. A nton Sore, V elen jska ko tlina vče ra j in danes, C elje , 1963. 71. M irko Pak, D ružbenogeografsk i razvoj Z gornjega D ravskega po lja (Sum m ary: Social-G eographical Development of the Z gornje D ravsko Polje, U pper D rava-P lain , N o rtheastern Slovenia), G eografsk i zborn ik SAZU XT, L ju b ljan a 1969, str. 281—400. 72. Igor V rišer, N astanek in razvoj Nove G orice (Resume: La N ouvelle G orica [Nova Gorica], G eographie d une nouvelle v ille-fron tie re), G eografski vestnik XXX., 1959, Ljubljana 1959, str. 45—73. 73. M. Dobovšek, V. Klemenčič, M. Likar, J. Vrhovec, B. Verstovšek: Rast prebivalstva Novomeške pokrajine po 1. 1869 (Summary: Growth of the Po­ pulation on the Region of Novo mesto since 1869), Dolenjska zemlja in ljudje, Xovo mesto 1962. str. 162—174. 74. M arjan Dobovšek, G iban je p reb iv a ls tv a na ozem lju novom eškega o k ra ja v letili 1869—1961 (Sum m ary: V ariab ility of popula tion on the te r r i ­ to ry of Novo m esto d is tric t in the y ea rs 1869—1961), D olen jska zem lja in lju d je , Novo m esto 1962, str. 175—198. 75. Svetozar Ilešič, Pregled razvoja Murske Sobote, Geografski zbornik. Murska Sobota 1959, str. 69—80. 76. M irko Pak, N ek a teri e lem enti geografskega- razvo ja n ase lja Ravne po le tu 1945 (Sum m ary: Some E lem ents of the G eographical D evelopm ent of the S ettlem ent R avne since the v e a r 1945), Jugovzhodna K oroška, L ju b ­ lja n a 1970, str. 107—118. 77. M ilan N ätek, R azvitost koroške reg ije v okv iru SR S lovenije. (Summa­ ry : The D evelopm ental S tate of the C arin th ian Region w ith in the F ram e of the Socialist R epublic of Slovenia), Jugovzhodna K oroška, 1970, str. 87—102. 78. Jakob Medved, M ežiška dolina. Socialno geografski razvoj zadnjih 100 let. M ladinska kn jiga , L ju b lja n a 1967 (with English sum m ary). 79. Svetozar Ilešič, Le developpement de la population de Trieste et de ses environs immediats, Publie par l’lnstitut seientifique, section pour les questions de frontieres, Ljubljana 1946. str. 3—9. 80. Rado B ednarik : Problem iz se ljev an ja na P rim orskem in v Beneški S loveniji. D rag a 1968, Trst 1969, str. 79—84. 81. V ladim ir K lem enčič, R ast p reb iva lstva n a Slovenskem K oroškem (Re­ sume: M ouvem ent de la population dans la C arin th ie sloveene en tre 1934 et 1951), G eografski vestn ik XXIV. L ju b ljan a 1952, str. 115—132. 82. H inko Uršič, Svet pod K rnom , P lan insk i vestn ik 1966, str. 360—362. 83. Stojan Trošt, Krčenje prebivalstva v Zgornjem Posočju, Goriška sre­ čanja, julij 1966, str. 23—27. 84. Janez P lan ina, Soča, M onografija vasi in n jen eg a področja (Sum m ary: Soča |Slovenia]. A M onograph of a V illage and its surroundings), G eografski zborn ik II. SAZU, L ju b lja n a 1954, str. 187—249. 85. M etod V ojvoda, R azvoj k u ltu rn e p o k ra jin e v B ohinju (d isertacija v rokopisu, m anuscrip t), In štitu t za geografijo U niverze V L ju b ljan i, L ju b ­ lja n a 1965. 86. Stanko Polajnar, Dolina Kokre (Summary: The Kokra valley, A re­ gional monography), Geografski vestnik XXVII-XXVIII, 1955—1956, Ljubljana 1957, str. 209—261. 87. D rago Meze, Sam otne k m e tije na Solčavskem (Resume: Les ferm es isoloes dans la region de Solčava), G eografski zborn ik SAZU VIII., L ju b ljan a 1963, str. 223—276. 88. Drago Meze: Prebivalstvo Gornje Savinjske doline, Celjski zbornik 1960, Celje 1960. str. 5—67. 89. Ivan Gams, Pohorsko P o d rav je (Resume: Pohorsko P odrav je , D eve­ loppem ent du paysage cu ltu rel), SAZU, L ju b lja n a 1959. 90. M avricij Zgonik, S p rem in jan je izrabe ta l ko t elem ent p reobrazbe pokrajine v D ravski dolini (disertacija, m anuscript), M aribor 1970. 91. Jakob M edved, N eka tere družbenogeografske značilnosti Jugovzhodne K oroške (Sum m ary: Some Socio-G eographical C haracteristics of the South- E astern C arin th ia ), Jugovzhodna K oroška, L ju b lja n a 1970, str. 61—71. 92. Jakob Medved, Problematika gorskih kmetij ob primeru Tople (Sum­ mary: Problems of Mountain Farming exemplified in Topla, Northern Slove­ nia), Geografski vestnik XXXIII. 1961, Ljubljana 1961, str. 137—150. 93. V ladim ir Klem enčič, A g ra rn a geog ra fija T uh in jske doline (Resume: G eographie A gra ire de la V allee de T uhin j), G eografski zborn ik SAZU, L ju b ­ lja n a 1952, str. 75—117. 94. M arjan Žagar. K ozjansko. G ospodarsko-geografska p rob lem atika (Re­ sum e: La region de K ozjansko. G eographie eeonom ique), G eografski zbornik SAZU X., L ju b lja n a 1967, str. 17—150. 95. Andrej Briški, Agrarna geografija Savrinskega gričevja (Summary: Agricultural geography of northwestern part of Istria), Geografski zbornik SAZU. V!.. Ljubljana 1956, str. 221—271. 96. Igor V rišer, G oriška Brda. G ospodarska geografija (Sum m ary: Go­ riška B rda in Slovenia, the Econom ics G eography), G eografski zborn ik SAZU, L ju b lja n a 1954, str. 51—110. 97. V ladim ir Klem enčič, P o k ra jin a m ed Snežnikom in S lavnikom (Re­ sume: La region en tre le Snežnik et le S lavnik. G eographie econom ique), SAZU, L ju b lja n a 1959. 98. Je lka K unaver, P o ljan sk a dolina ob Kolpi (Prim er gospodarsko n e ­ razv ite pok rajine) (Sum m ary: The V alley of P o ljan e on the K olpa River, S outhern Slovenia), G eografsk i vestn ik XXXVIII. 1966, L ju b lja n a 1967, str. 95- 118. 99. V ladim ir K lem enčič — M irko P ak , N ek a teri e lem enti gospodarsko- geografskega razvo ja R ak itne (Sum m ary: E lem ents of the Econom ic-geo- g raphic D evelopm ent of R akitna , a S ettlem ent on a wooded K arstic P la teau south from L ju b ljan a), G eografski vestn ik XLI, L ju b lja n a 1969. str. 59—58. 100. Svetozar Ilešič, G eografsk i oris bivše občine Videm ob Ščavnici, G eo­ g rafsk i zbornik, M urska Sobota 1959, str. 150—158. 101. V ladim ir Bračič. Belski v rh — Fenom en haloških goric (Zusamm en­ fassung: Belski vrh , ein P hänom en der W einberge von Haloze), Časopis za zgodovino in narodopisje . 6. (XL1.) le tn ik 1970. M aribor 1970. str. 57—48. 102. V ladim ir Bračič, V inorodne H aloze (mit deu tscher Zusam m enfassung). M aribor 1967. 105. Borut Belec, Antropogeografija vasi na Spodnjem Murskem polju (Resume: La geographic humaine de la partie inferieure du Mursko Polje [Slovenie Nordorientale]), Geografski vestnik XXVII-XXVJII 1955—1956, Ljub­ ljana 1957, str. 152—172. 104. Borut Belec, Prispevek k zemljiškoposestni strukturi v Ljutomersko- ormoškili goricah leta 1824 in 1961 (Summary: A Contribution of the Structu­ re of landownership in the Vineyard Region of Ljutomer and Ormož from 1824 to 1961), Časopis za zgodovino in narodopisje. 1. letnik 1965, Maribor 1965, str. 105—115. 105. B oru t Belec, Zem ljiškoposestna s tru k tu ra k a tastrsk ih občin P leši­ vica in Kog le ta 1824 in 1961 (Zusam m enfassung: D ie G ru n d b esitz s tru k tu r der K atastergem einde P lešiv ica und Kog in den Jah ren 1824 und 1961), Časopis za zgodovino in narodop isje , Nova v rs ta 4. (XXXIX), le tn ik 1968, M aribor 1968, str. 204—220. 106. B oru t Belec, Z em ljiškoposestne razm ere v Jeruzalem sk ih goricah leta 1824. n jihov razvoj in učinek na današn jo reg ionalno agrarnosocialno d ife­ renc iac ijo (Sum m ary: C onditions of L andow nersh ip in the W ine-C ountry Jeruzalem ske gorice in the y e a r 1824, th e ir Evolution and E ffect on the E xisting Agro-Social D iffe ren tia tion of th a t Region), Časopis za zgodovino in narodop isje , 6. (XLT.), le tn ik 1970, M aribor 1970. str. 50—66. 107. Borut Belec, Ljutomersko-ormoške gorice, Agrarna geografija (Sum­ mary: Ljutomersko-ormoške gorice [NE Slovenia] Agrarian Geography), Za­ loška Obzorja Maribor. Maribor 1968. 108. Božidar Kert. Vinogradniška pokrajina vzhodnih Mariborskih goric (Resume: Les coteaux de Maribor, une region viticole), Geografski vestnik XXV1I-XXVITI 1955—1956, Ljubljana 1957, str. 87—128. 109. A nton Sore, O lju d eh ob zgorn ji Sotli, C e ljsk i zbornik 1965, C elje 1965, str. 195—215. 110. V ladim ir Kokole, G ospodarska geog ra fija n aselij v področju med Savo in Sotlo (Resume: G eographie econom ique et la geographie de l 'h ab ita t dans le te rr ito ire en tre la Sava e t la Sotla en Slovenie), G eografski zbornik SAZU, IV, L ju b lja n a 1956, str. 5—120. 111. Izidor P redan , B eneška S lovenija. D rag a 1968, P re d a v a n ja štud ijsk ih dni v D rag i p ri T rstu , T rs t 1969, str. 95—105. 112. Jakob M edved, N eka tere d ružbenogeografske značilnosti Jugovzhodne K oroške (Zusam m enfassung: E inige G esellschaftsgeographische M erkm ale von S üdostkärn ten), Jugovzhodna K oroška, L ju b lja n a 1970, str. 61—74. 113. Svetozar Ilešič, A g ra rn a ob ljudenost na K oroškem (Resume: La den- site de la population ru ra le en C arin th ie), G eografski vestn ik XVIII — 1964, L ju b ljan a , str. 22—34. 114. O las Ludvik, G eografski procesi S lovenskega P o rab ja , Rokopis re ­ fe ra ta z zborovan ja slovenskih geografov n a R avnah 1970. 113. Mirko Fak: Strukturalna in fiziognomska analiza transformacije ne­ katerih mestnih četrti Maribora — socialnogeografska raziskava (Summary: Changes in the Structure and Physiognomy of some town quarters of Mari­ bor), Časopis za zgodovino in narodopisje, Nova vrsta 4. (XXXIX) letnik 1968, Maribor 1968, str. 223—234. 116. Mirko Pak, Socijalno-geografska diferencijacija u gradovima Slove­ nije (Summary: The socioeconomic differentation in towns of Slovenia), Geo­ graphica Slovenica 1, Ljubljana 5—7, oktober 1970, Ljubljana 1971, str. 147—136. 117. M irko P ak — G ojm ir B ervar, G eografski učink i socialne deform a­ cije v n ek a te rih p redelih slovenskih m est (Sum m ary: The G eographical Ef­ fects of Social D eform ations in some P arts of S lovene Towns), G eografski vestn ik XLIII 1971, L ju b lja n a 1971, str. 123—-133. 118. Mirko Pak, Socialno geografska transformacija nekaterih mestnih četrti Ljubljane in Maribora (Resume: La transformation sociogeographique des quartoers de Ljubljana et de Maribor), Geografski vestnik XXXIX 1967, Ljubljana 1967, str. 123—140.