Grof je ponudil svojim gostom cigarete. Nato je začel, naslonjen s hrbtom k peči, svojo povest: »Jaz in moja žena preživiva vsako poletje v tem gradu, ki je že od' 14. stoletja lastnina naše družine. Stolp je bil pozidan 1315 in je ostal skoro do danes povsem neizpremenjen. Od tod ga lahko vidite, tam tik ob reki. Kakor daleč nazaj sega spomin naših prednikov, ni prebival nikdo v tem stolpu. Ker smo pa pričakovali letos več gostov ,sem moral opremiti v stolpu eno sobo za profesorja in vzgojitelja mojega sina. G. profesor Aman je tihj. vrl mož in smo bili v&i z njim za&ovoljni. Dne 1. julija smo zapustlli v avtomo bilu mesto in smo dospeli v noči semkaj v grad. Po večerji se je podal vsak od nas v svojo sobo. Spremljal sem g. profesorja osebno v stolp, v katerega' vodijo težke stopnice. Pred »lovesom sem še omenil, da bom zaprl polke sobe, da bo g. profesor lažje dalje in od' luči nemoteno počival. Vzgojitelj se mi je zahvalil za pozornost, eegla &va si v; roke in odšel sem. Drugi dan je zgledal profosor zinučeno i_i mi je po dalj.em spraševanju; tudi priznal, da celo noč ni zatisnili o.esa. Pač pa mi ni hotel odkriti vzroka, kedo in kaj mu bi naj bil pre^' gnal spanje. , Od tedaj naprej je poatajal poprej to-, likanj dobrodušen gospod vedno boljj razburljiv in je za.el celo mojega sina| za vsako malenkost pretepavati. Radi! rastoče neznosnosti sem ga lepega dne opozoril, da tako pač ne bo šlo dalje in naj mi vendar pove, zaJkaj se je naenfcrat spremenil in baš tukaj na letovišču. Mož je nefcaj časa okleval sem ter tja, potem se je izpovedal. Poslušal sem izpoved, zmajeval sem neverjetno z glavo in mu stavil nastednjo ponudbo: »Gospod profesor, za nocoj prepustite meni sobo v stolpu. Sam bom prenočil v njej.« »Proti enajsti uri sem stopil v profesorjevo nočišče. Mirno sem se slekel in se podal k počitku. Kmalu sem tudi upihnil luč. Star sem 55 let in slobodno mirno lahko trdim, da mi je pojm »strah« nekaj povsem tujega, Ne, resni.no, nikdar kot otrok se nisem bal, če sem šel kot otrofc skozi grad ali preko dvorišča. In tudi pozneje v svetovni vojni, če so se tudi razletavale granate prav tik mene, me ni potresavala bojazen. Nocojšnjo noč pa, moji ljubi prijatelji, so se mi ježili lasje o.d strahu. Ko so se moje oči navadile na temo, sem zagledal pred seboj v vsej velikosti — okostnjaJk! Nameril sem žepno svetilko na strašilo. Zginilo je. Ugasnil sem luč, okostnjak je bil zopet tu. Pognal sem se iz postelje, r.ke sem tiščal pred sebe in stopal proti — strahu..Skušal sem prodirati ob postelji . . . Štol, ki mi je bil na p-oti, sem prevrnil. Od strašila sem še bil oddaljen komaj par korakov ... Skočil sem hotel sem ikoš.eno groz. zagrabiti za členke na roikah. Zamahnil sem z obema rokama, a zadel sem z zamahljajem zid. od ikaterega je odsevala razsvetljena slifca ofcostnjaka! Prižgal sem lu. in sem se zgrudil v naslonjač. Srce mi je razbunkano nabijalo, čelo mi je zalival mrzel pot. Še enkrat sem zbral preostanek moči, upihnil sem luč in sem se bližal steni. S svinčnikom sem potegnil na steni ¦obrise svetlikajočega se okostja, nato sem pa zapustil »obo nepopisne groze. Danes, prav zgodaj zjutraj, sem poklical zidarja, ikateremu sem naročil, da je odstranil čisto previdno omet na o.d mene v strašni noči zdznamovanem mestu zidu. Mož je potolkel s kladivom, donelo ja votlo in oznanjalo, da je zid — votel.. _ Za prav tenkim ometom je bila votlina, ikatero je delavec po.asi razikrivaL: Ko je končal, je odsikočil v stran . .. S truščem je priletel v sobo na tla —s ok.stnjafc in se je razbil na leseniK tleh. Z zidarjem sva zbrala posamezne kosti. Okostje je bilo od izredno velifcega m.škega. Tekom stoletij je fosfat iz kosti prodrl v omet in v temiseje okostje svetilo ali fosforesciralo na steni. Na četrtem prstu na roki je imel težek pečatni prstan, fcakor so ga nosili vitezi tedajnib časov. TaJko postane družinska storija istina. Stara zgodba poroča, da je odkril v, sredini 14. stoletja nefci grof iz naše družine nezvestobo svoje žene. Mašče-i val se je nad ljubimcem na ta način, da ga je pustil živega zazidati v sobi v, stolpu.«