V sredo in saboto
izhaja
Z* celo leto » pol leta n četert leta m mesec
Po
Za celo leto n pol leta n četort leta
iti velja:
.	6 for. 20 kr.
•	3	„	iO	„
■	I	»	70	„
.	-	„	00	„
pošti:
.	7 for. 60 kr.
.	3	80 „
•	2	*	-	n
•	—	j)	70	„
Oznanila.
Za navadno dvestopno versto se plačuje: 5 kr., ktera se enkrat 8 kr., ktera se dvakrat, 10 lcr., ktera se trikrat natiskuje; veče pismenke plačujejo po prostoru.
Za vsak list mora biti kolek (»tempelj; za 30 kr.
Rokopisi se ne vračajo.
Št. 48.
Kolo časa se hitro verti, spet je pol leta pri kraju in s koncem tega meseca nastaja spet doba novega naročevanja. Zatorej vse čč. gg. naročnike, kteri so se za pervo polletje 1, 1 h66 bili naročili, prijazno vabimo in lepo prosimo, naj svojo naročim ponovijo tudi za prihodnjič in vsaj do konca tekočega meseca pošljejo v franki rani h pismih naročnino svojo. Imenitni, zelo imenitni časi stojč nam pred durmi: znotrej se naša doržava snuje in uravnujepo novih pravilih, po pravilih septemberskega manifesta, — z u n e j nam žuga kervava vojska od več strani. Vse tudi nam Slovencem sega do živega, — zatorej ua tudi noben slovensk rodoljub no more biti brez časnika. S1 o-v e n s k rodoljub si bode pa naročeval in tako podpiral pred vsem drugim s 1 o v e tisk e časnike, med ktere spada tudi naš »Slovenec."
Veseli nas in serčno se zahvaljujemo, da najde časnik naš toliko prijatlov in podpornikov med Slovenci po vseh deželah naših, — pa tudi povedati moramo, da ne gledamo niti na trud niti na čas niti na denar, da le svoj časnik vredujemo, da spoluuje dolžnosti svoje.
Vsak list donaša izviren vvodni ali po-dueni članek, — dalje več dopisov iz vseh pokrajin, po kterih se glasi mili naš jezik slovenski, — tudi raznih novic, posebno o vojskinih zadevah, polno torbico, — slednjič še zanimivih drobtine mnogoverstne ba-že,— z eno besedo : „Slovenec11 je tako vre-dovan, da ni treba nikomur zraven njega že imeti in plačevati kakega druzega časnika : kdor „Slovenca11 prebira, zve vse, kar se po svetu godi, — in vse to pripoveduje »Slovenec" v tako domače j besedi, da jo lehko razumeva vsak tudi najpriprostejši človek, pa za tako n i z k o c e n o , da jo premore vsak tudi najbornejši kmetič.
Znano je tudi našim gg. naročnikom, da se deržirao zlatih besed: „Vsakemu svoje", — ne dražimo nobenega naroda in ne kratimo nikomur njegovih pravic, pa tudi terd-no stojimo za Slovence in branimo njihove pravice, naj si bodi tudi marsikomu neljubo in neprijetno. Mi ne gledamo na osebo, gledamo le na reč samo, pravica pa r e fini c a naj se godi in sliši navzgor in navzdol, ako ravno se tudi nad nami spolnjuje stari pregovor: „Kdor resnico gode, dobi gosli za ušesa", — ljudje, kterim je pravica in resnica črez vse, nas vendar ne bojo zapustili. In takih ljudi je — hvala fiogu! — dosti med nami Slovenci. Zatorej nastopimo polni upanja in veselja drugo polletje, pričakovaje od vseh strani denarne
duševne podpore.
Gospodje dopisovalci in pomagalci, ne z&pustite nas in naznanujte nam pridno in hitro, kar se po naših krajih godi bolj imenitnega ! Vi pa, gospodje naročniki, ostanite nam zvesti vi sami in prizadevajte si, o Pravih priložnostih svojim prijatlom in sosedom priporočevati „Slovenca" in najemati npvih naročnikov. Tako bode število dopisovalcev in naročnikov narastlo pa ino-febiti že s prihodnjim mesecem nastopi tista
V Celovcu v saboto 16. junija 186(
—m—:laaMiAo.	bm—m——m—mu——
srečna doba, da moremo „Slovenca" na svitlo dajati trikrat na teden, kar bi nam bilo najslajše veselje in najobilriiše plačilo za vse žeiive in sitnosti naše.
Slovenci! v svojih rokah imate „Slovenca"; deželni vaši zbori malo marajo za vas in pravice vaše, — nemški časniki imajo večidel le grenkih, terdih in lažnjivih besedi za vas: „Slovence" pa je in botle čisto vaš prijatel, varil in zagovornik ! Vreden je vašo prijaznosti in podpore.
Zatorej slovenski rodoljubi, pomagajte! „Slovenec" velja za pol leta po pošti 3 gld. 80 kr. za četert leta 2 gld.
V Celovcu 13. junija 1866.
V rejništvo.
»j Avstrija in njeni zavezniki.
Mislili smo, da pojile Avstrija naša nu konferencijo v Pariz , iskat si prijatlov in zaveznikov. Dobro da ni šla na tako konferencijo, kjer ne gre za resnico in pravico, timveč kjer se zn mizo vsede le laž, zvijača, krivica in roparija. Pa kaj ho, ko nas čakajo hudi <\tsi in velike nevarnost', — mi pa stojimo in ostanemo le sami brez vsega prijatla in zaveznika?
Mi pa vendar le pravimo, da je dobro in modro, da Avstrija ni šla na tako konferencijo, — prijatlov in zaveznikov jej ne bode manjkalo: pravica ima svojo moč! Ozrimo sc malo po svetu in preglejmo, kje so p rij a 11 i in zavezniki naši?
Da nam Prus k a in T a 1 i j a n s k a niste dobri in prijazni, ni nam treba dolgo dokazovati : obe te deržavi bi našo Avstrijo najrajši v žlici vode vtopile.
Francoska so dela, kakor da pri vojski tie poreče ne bev ne mev, da ostane neutralna. Pa verjemi zviti lesici, kdor hoče in more, — mi tega nočemo in ne moremo ! Ne terdimo tako v en dan, da so si Pruska, Talijanska in Francoska pod klobukom napravile skrivno pa terdno zvezo in da Napoleon drugači govori, drugači pa misli in dela: Francoska nam ni prijatelica in zaveznica.
Angleška je stala nekdaj Avstriji vselej zvesto na strani; zdaj je pa Angleška do nas nekako merzla in njeno prijatelstvo se je nekako ohladilo. Na to odgovorimo kratko:	Anglija gleda samo na svoj do-
biček in se bode vergla na tisto stran, kjer se ji bolje kaže, na suhem pa tako ne more veliko pomagati.
Pa Turška so menda pripravlja za nas in jo volje nam pomagati. Turčija bi le spolnovala svojo sveto dolžnost, ako bi nam iz dolžne hvaležnosti priskočila na pomoč. Pa uboga reva jo santa na smert bolna in „bolni mož" nima toliko moči, da bi pomagal zdravemu in krepkemu možu, kakor je Avstrija. Obžalovali in omilovali bi Avstrijo, ako bi se pajdašila in vezala z mert-vimi: Turska vlada nima, pa tudi ne more dajati življenja in moči ! —
Še ena velika moč je v Evropi, še K u~ sija je, kako pa je ž njo? Poslednje dni
Tećiij
so letale Čudne novice po časnikih: Avstrija in Rusija ste si v zvezi! Vemo, da in zakaj da je Rusija imela od l 1854 na Avstrijo hudo piko, — vemo, da se je po skušalo že večkrat, naj se verne staro prijatelstvo in stara zveza med te sosednji deržavi, — pa vemo tudi, da je še vselej spodletelo. Zdaj se je pa zagnala novica : Avstrija in Rusija ste napravile med seboj zvezo. Mi se tega na ustrašimo, ali temu se ne moremo dosti načuditi, da nemški časniki, kterim so Rusi sami barbari in divjaki, to zvezo zdaj priporočajo in se je ve-selč. Sila pač kola lomi, — v sili in po trebi so tudi Slovani dobri! Upamo pa, da si vlada naša s to rusko zvezo ne bode dala rok vezati niti tam doli v podonavskih kneževinah, niti v poljskem vprašanji, niti slednjič v svobodnem in ustavnem uravnan ju uotrajnjih zadev. — Pretesno naj se a Avstrija s Rusijo ne veže; za zdaj bilo i dosti, da Rusija obljubi neutralnost, to je da ne pomaga niti Avstriji niti njenim nasprotnikom. Avstrija je sama tako močna, da more popolnoma podjati Prusijo in Italijo; čemu po tern Rusov? Še le tedaj, ako se druge deržave in vlade janiejo mešati v vojsko, še le tedaj naj nam privdarja Rusija.
Na d e r ž a v e nemške zveze se pa trohice ne zanašajmo! Za pomoč od te strani ne damo černega za nohtom! Še zinirom so nas „nemški bratje" puščali na cedilu, ali pa so se celo proti nam vezali z našimi sovražniki. In tudi zdaj se tako obnašajo in vijejo, da dohajajo nam iz „Reicha" vsak den drugo novice. Napoleon in Bismark sta za nemške dežele prava „pehtrababa" in prej ko ne bode jih več nemških dežel svoj plajsč zasukalo po tem vetru, ki vleče iz Pariza in Berlina, —
Pregledovali smo Avstrijo pa njene pri-jatle in zaveznike po celej Evropi. Takih, na ktere bi se mogla zanašati v vsakej sili in potrebi, takih ima Avstrija le pičlo, ali pa nima nobenega. Pa Avstrija — slava, hurrah! da ga ne potrebuješ nobenega! Sama si si zadosti; šteješ milijonov in milijonov ljudi raznih narodov in ti tvoji narodi so j^voji pervi, najterdnejši in najzvestejši prijatli in zavezniki! Avstrija, s temi narodi se pomiri, ž njimi stopi v tesno prijatelstvo in zvezo. Že večkrat je bila Avstrija v velikej stiski in nevarnosti, — pa njeni narodi so jo vse-, lej oteli in slavno rešili svojo domovino. Razun male peščico prenapetih Nemcev in Madjarov, kterim Frankobrod in Pešta blodi po glavi, so vsi narodi — posebno Slovani in Romani — so vsi narodi od konca do kraja vsi goreči za Avstrijo in pripravljeni darovati za njo kri in življenje. Avstrija, teh svojih narodov se poprimi odkritoserčno, okleni se jih in derži terdno, gotovo ne boš zgubila ne pedi Černe zemlje, Te skozi ker-vave potoke pelje pot čez meje v našo der-žavo! Rav n op ravnost vseh narodov, to je tista čudna beseda, ki ogreva in navdušuje vseh serca. In okoli Avstrije naše živijo narodi taki, ki so z nami v žlahti po kervi in besedi. Ako smo mi avstrijan-ski narodi vsi v Avstriji ravnopravni, svobodni in srečni, bojo naši zunanji bratje
zaupljivo in veseli gledali na nas in tudi oni svoje odi in serca obračali na Avstrijo. S temi narodi — notranjimi in zunanjimi — naj stori Avstrija terdno zvezo, naj kaže Avstrija ne čarno z besedo, jtimveč z djanjem, da spoštuje in varuje narodne pravice, in narodi vsi bojo stali za Avstrijo kot terdpo zidovje.
Taka zveza bode prav za prav „sveta" zveza, — sveto jo bojo deržali narodi zno-tranji, in sveto jo bojo spoštovali vlade in narodi zunanji:	Narodi so Avstrije
najpervi zavezniki!
Dežele notranje-avstrijanske.
Ise Celovca. (Tiskarna pravda; bolnišnica; plan. lovci; nesreča). Včeraj, to je 15. t. m., se je začela tiskarna pravda, ki obrača na se oči gotovo V3eh slovenskih dežel. „Draupost" je namreč do-nesla nek sestavek iz Bistrice, v kterem je tožila, da društvo „Nuova itd. v Terstu" ne povračuje pogorelcem škode po pravici. „Nuova" je tožila časnik „Draupost" in in ravno zdaj je pVavda. Naj se konča ta pravda, kakor koli si bodi, „Draupost" je pokazala, da dela in skerbi za ubogo ljudstvo in ga hoče škode obvarovati. Predsednik pri sodniji je viši sodnijski svetovalec Molitor in svetovalca sta mu žl. Hue-ber in Salzmann. Zatoženi je „Draupoštin" vrednik Ant. Mačnik, zagovornik njegov je dr. Ubl. Prič je iz Bistrice devet. „Nu-ovo" zagovarja iz Gradca dr. Schreiner; poklican je tudi družbin opravnik Zelicn-gruber. Pravde ne bode skorej konec. — Pravo je in lepo, da naša mestna gospoda išče pripravne hiše za ranjene in bolne vojake, ki jih imamo mi na meji gotovo in skorej pričakovati. Pa zdi se nam, da hiša, ktero si je v ta namen dozdaj izbrala, ni za to. Tako imenovana hiša „Waisenhaus“ ali sirotnišnica, ki so jo stavile nune uršu-linarice, zdi se nam iz več ozirov za ta namen celo nepripravna. Nočemo vseh naštevati le samo to povdarjamo, da pamet in serce silite, naj se poiščejo naj pred tako hiše, ki se ž njimi nikomur sitnost in sila ne dela. Da se je pa sirotnišnica izvolila, žali nune pa žali tudi veči del našega mesta. Zakaj
— 190 —
se ne poiščejo drugi prostori ? „Lindenheim", hiša, ki stoji nasproti kloštru gospd Eliza-betinnric, grad „Golek" , „Tanzenberg", „Umbreg", Wasserleonburgitd itd. Gospodje, ne kažite pri takih prilikah svojih rogov in ne odkrivajte abotno svojih sere! — Za „planinske lovce" se je nabralo nekaj črez 3600 gld.; koliko se je pa že oglasilo prostovoljcev, od tega se še nič ne sliši. Da častnikov ne bode manjkalo, vidi se iz tega, ker se jih je že blizo sto za ta mesta oglasilo. Morebiti da bojo po tem takem vsi od konca do kraja oficirji!! — Iz Ko tm a reve si slišimo, da se je te dni nek mož in en konj v Dravi vtopil. Dva konja sta bila v ladiji in sta hotla blizo kraja hitro iz la-dije skočiti; tu pa sta ladijo prekucnila, tako da sta dva moža in dva konja padla v vodo. Enega moža in enega konja so rešili, una dva sta pa v Dravi konec vzela. Vtopljenec je bil oženjen v Nagoričah in je zapustil vdovo in enega otroka.
■z Jmiske dolin« §. (Kako se dan danes žene in dolgov znebiš?) Pač smo res žalostnih časov doživeli! Kamor se ozremo, povsod slišimo pritožbe — tu nad revščino in uboštvom, tam nad slano, drugod nad ognjem, še sopet nad tatvinami, vse povsod pa nad hudimi časi in nad vojsko, ker naši deržavniki niso kos, da bi nam ohranili ljubi in v sedanjih časih nad vse najpotrebniši mir. K tem žalostnim prikaznim naj še jaz povem dva mi-lovanja vredna prigodka iz naše okolice. Dosti sirovo je za naše tako hvalisano stoletje, da ta dva nista posamezna na svetu. Torej čujte, kako se godi v družinah, kjer je mož pijanec, žena pa ne le drugod, ampak tudi pri „frakeljnih" njegova pomočnica in jezljavkalNi bil še požar v Šmihelu pri Pliberku, o kterem jo „Slovenec" govoril, popolnoma ugašen, ko se ondotni kovač (menda iz hvaležnosti ali iz jeze, da ni še on pogorel!) po stari navadi s kolčem nad svojo ženo spraVi, in čeSar je poznejše omi-ioval, zakaj da že pred desetimi leti tega ni storil, dovršil je tisti dan. V svoji pijanosti in divjosti mlatil je tako dolgo po pijanki in ježičnici, da je dva porajtlja nad njo zlomil! Še le, ko je s tretjim po njej udrihal, prilete sosednji hlapci, da zver ukrote, vga zvežejo in k okrajni gosposki žen6. Žena ležala je brez zavesti nekoliko od pijanosti omamljena, še bolj pa od udar-
cev potolčena, dokler drugo jutro izdihne. Mož drugi dan iz ječe domu prišedši najde jo poravnano na mrtvaškem odru, mislč si menda:	„Ich hab’ dicli zu Tode gepriigelt
— mein Liebchen ! jetzt brauchst uu nichts mehr!“	Se	ve, da ga je	po	njeni smrti gosposka	brž	sopet nazaj	stirala, da še on
prejme zasluženo plačilo za — kovaštvo.
Ravno ovi teden pa je sopet drug gorjanski divjak ne svojega sovražnika, ampak svojega dobrotnika, ki mu jo 200 goldinarjev posodil, nekega sivoglavega okoli 80 let starega Tiroljca, ki je dežnike okoli po svetu popravljal, domu gredč v lesu počakal, kol	iz	plota potegnil,	in	ga pri tej priči
ž njim	do	mrtvega na	tla	pobil. — Tak
svet namreč dal mu je nek sosed, da, ako se hoče pri njem dolga znebiti, naj ga po-trupi! Ubijavca kakor svetovavca potegnili so k sodniji. Prejšnje življenje, kakor ne-občutno, predrzno in neobtesano vedenje pri zaslišanji dela ubijavca za vislice popolnoma zrelega, pa tudi tak svetovavec naj bi skupil, da bi svoje žive dni pomnil. Ubogi otroci, kterim so take zveri očetje!
Še to naj pristavim, da so Šmiheljčani serčno hvaležni Pliberčanom za njihovo zdat-no pomoč pri gašenju ognja in za obilne darove, ki jim dohajajo od vseh krajev. Tako so jim podarili bistriški fužinarji 150 gld., grof Thurnova rodbina pa 50 gld. Bog jim plati!
O«! linbiulshega brada. M. K. „Slovenca" dobim velikokrat v svoje roke od rodoljubov našega okraja; posebno hitro mi ga pošljejo kedar, kaj mene pika. In glej spet me je „Slovenec" prijel v št. 38 ocl 12. maja t. 1., v kojem berem v sestavku „Blizo Štajerja" med drugim te le verstice: „Kdo jo prav za prav kriv, ali kje tiče ovire, da se vendar enkrat kako varno brodovje ne napravi, da bi se na vrvi prepeljevalo?" itd. O dragi dopisovavec! Ti vprašaš, zakaj da se to ne zgodi? — Jaz Ti odgovarjam na to, da bi brodovje že davno napravljeno bilo, ako bi palec migal, saj bi bila ta naprava vsej okolici resnično v prid; pa gotovo je, kjer ni novcev, ondi se tudi najmanjša reč ne more storiti. Ker nam pa Ti ravno v istem dopisu naznanuješ tako dobrega moža, ki je v P. mestu trem zidarjem k toliko denarjem pripomogel, in tudi želiš, da bi se tisti dobri mož zopet ne spridil in se s taoimi sveti ne naveličal, o
Besednik.
Goethe in Manzoni.
Svet gotovo ne more dolgo več stati, vse gre križema, vse je narobe. Še stara, oslabela „Carinthia,, je skočila iz^svojih ojnic in jela bercati uboge Slovence. Škoda, da se je ta pohlevni časnik zdaj v svojej visokej starosti in na pragu černega groba tako spre-vergel! Mi si tega ne moremo drugači razjasniti, kakor, tako, da se spominjamo, kdo da ta časnik to leto vreduje. Ravno tisti ptujec je, ki v „Klagcnfurtarici" den na den Slovence draži in žali. K temu gospodu tudi so pristopili taki možje, ki so sicer po rojstvu tudi naše gore listi, zdaj so pa postali ptujci in trobijo v nemški rog.
Gosp. profesor R. Graf je v „Carin-thio" napisal sestavek pod imenom: „Gothe und Manzoni". Res prav bliščeče in nedolžno ime; pa pod to rožo jo skrita kača, ki pika, pa ne pove se jasno, koga. Gosp. profesor! povejte nam, kam da merijo Vaše besede: „kleinliche Nationalitats-begriffe", „Nationalitatszankereien der Ge-genwart". Znano je, da Vam je Gothe pravi vzor ali ideal, — vemo, da tudi talijanske knjige pridno prebirate, žal nam je serčno, da v slovenskem jeziku, v kterem Vas je ljuba mamka najpred pokrižala, da v tem
maternem jeziku morebiti pičlo brati , ja-veljne pa pisati znate. To je gotovo , da za slovenščino malo marate. Po tem se nam ne dozdeva tako neverjetno in nemogoče, da Vaše zgorej omenjene besede merijo na slovenski narod, ki se tudi giblje na narodnem polju. Ni nemogoče, da Vam je to narodno gibanje tern v peti! Škoda, da svojih misli niste bolj jazno odkrili; sami ste torej krivi, ako Vas krivično sodimo. Pokazali Vam bomo, da Vaše pikajoče besede Slovencem ne morejo veljati.
Vi pravite: „Eine von den grossartigen Ideen, mit denen sich Gothe in seinem Greisenalter beschiiftigte, war bekanntlich die einer „Weltliteratur", in der die Vdlker aus ihrer nationalen Absonderung heraus-treten und durch ein gemeinsames Band der hochsten geistigen Cultur zusammenge-halten werden sollten". Ravno to pa pravimo in terdimo tudi mi Slovenci; — mi pravimo, da vednost ni niti nemška, niti franooska, niti slovanska, — prava vednost je občna, je vesoljna. Tudi nemški velikaš Šchmerling je rekel: „Vednost je moč", pa pri besedi „vednost" je mislil le „nemško" vednost; nobeden Slovan še nikoli ni rekel, da vednost je slovanska, — torej Vaša psica ne more nas Slovencev zadeti. Gothe je imel gotovo to velikansko misel, naj se vse, kar so veliki duhovi lepega napisali, novega iznajdb in krasnega naredili, razširja med vse narode in postane lastnina vesoljnega človeštva.
Pa kako je mislil to svojo veliko misel izpeljati? Vi nam to poveste sami gosp. profesor. Vi pravite: „Gothe begleitete aber auch alle hervorragenden Leistungen, wo immer sie sich zeigten, mit dem grossten Interresse, er machte die Deutschen auf alles Tuchtigc des Auslandes aufmerksam, wogegen die deutsche Literatur liber den Grenzen Deutschlands jene Wechselwirkun-gen vermittelte, die die Epoche der Weltliteratur zu beschleunigen geeignet wa-ren".
Slovani in Slovenci pa ravno to terdimo; mi vsi pravimo, da mislimo vesoljno omiko med slovenski narod spraviti tako le: Naši učenjaki bojo se naučili in navzeli novih idej in reči, bojo slišali od novih izdelkov in iznajdb, to bojo skuhali in prebavljali v svojej glavi in po tem v domačej besedi podali našemu prostemu narodu. In tako, in le samo tako je pravo. Rimljani so v šolo hodili pri Gerkih; novejši narodi pri Rimljanih, Francozi pri Angležih, Nemci pri Francozih, Slovani pri vseh novejših narodih. Pa kako so ti narodi eden pri drugem v šolo hodili? Ali so mar v rimske ljudske šole vpeljali gerški jezik, v francoske angleški, — v nemške francoski ? Naka! šole so ostale narodne, v šolah je ostal in veljal materni jezik! Ravno tako tirjamo tudi mi Slovenci, da naj bode pri nas. —
(Konec.)
pošljite svojega moža berž ko mogoče k Labudskemu brodu in gotovo se bojo vaše želje najprej vresničile.
Pa mislim, da bomo še dolgo čakali, da dobomo tistega možiceljna z denarji; zatorej bodemo žali bog še tudi z brodom dalje čakali; kajti tudi pri nas velja beseda: Svetovati je lehko, storiti pa težko. Pa nič za zlo!
v mizo SCIle. 13. jun. (Tiskarna pr av-d a; — slovenščina; — bolnišnica; — letina). Jutri to je 14. t. m. gre z Bistrice 9 — 10 prič v Celovec, kjer se bode obravnovala pravda proti „Draupost-i“. Ta časnik je namreč v nekem dopisu ostro prijel in grajal zavarovavno društvo „Nuova Society d’assicuranzione® v Terstu. Pravil je, da to društvo noče ubogim pogorelcem dati, kar jim gre. Enemu, ki je zavarovan bd za 1000 gld., je volje dati le 197 gld. 27 Ur., — drugemu mesto 1200 gld. le 133 gld. 33 kr., — tretjemu mesto 2000 gld. le 966 gld. 49 kr., — zastran četertega pa še izreklo ni, koliko mu hoče odmeriti. Menda nobeden, ki je pri tem društvu zavarovan, ni dobil, kar je pričakoval. Tudi „Draupost“ pravi, da društveni opravilnik ni vsega delal po postavi in ljudi menda le nekako vjel, da so podpisali. To, pristavlja „Draupost11 na koncu, to se naznanja, naj »vet ve, kako se jim gre pri zavarovanju ravnati. Ljudje terdijo, da se jim krivica godi in so vsako uro pripravljeni priseči. Vse ušesa nateguje, kaj neki bode : Reve še nimajo beliča od „Nuove11 , ako-ravno bo skorej leto, kar so pogoreli. Bog bode dal pravici svojo moč pri tej tiskar-nej pravdi, pa tudi pri unej, ktero so po-gorelci pognali proti „Nuovi11. — Ker že pišem, naj tudi nekaj o slovenščini omenim. Na Žili, ako ravno se starih prelepih navad zvesto deržč, vendar svojega maternega jezika ne spoštujejo in ljubijo, kakor bi bilo pravo in pametno.Nemške uradnije, ponemčeni duhovniki in potovanje po svetu so naše Zilane žalibog popačili. Le dva bolj veljavna moža po celej spodnej Žili poznam, ki sprevidita, da se narod le na podlagi maternega jezika more omikati in na višo stopinjo postaviti, ta pametna moža in rodoljuba sta:	Boštjan Is e p v Srnrčah in
Cene M i 1 o n i k v Blačah, — vsi drugi — več ali manj — v nemški rog trobijo in zijajo po „nemškej besedi11: Za vse drugo, za pravo znanje in omiko jim ni mar! Pa tudi duhovniki po mojej misli ne spolnjujejo v tej zadevi svojih dolžnosti; priča temu je to, da šteje Zilska dolina pri družbi sv. Mohora najmanj družnikov, razun duhovnikov — ni žive duše! Vse hvale pa je vendar vreden sosednji župnik Matija Majar-ja, župnik na Bistrici g. Kronik Janez, ki prav marljivo slovenske bukve med ljudi razširja; letos se je podpisal za dva druž-fiika pri družbi sv. Mohora. Prava beseda o pravem času in na pravem mestu se mora vendar le tudi serca prijeti.
Brali smo, da »e v Celovcu išče pripravna bolnišnica za bolne in ranjene vojake: Tukaj na Žili stoji pod Dobračem prav na prijetnem in zdravem mestu prostoren grad »Wasserleonburg11. Morebiti da je njegov posestnik Holenia volje prepustiti ga v ta »amen? Zraven grada je velik vert, obširna ravnina košata gora, čversta voda, — v»e tako, da se malokje najde bolj pripraven kraj za ta namen. Naj dotični odbor to pre-Vdari! — Mraz in slana pri nas nista škodovala, — zakaj mi Zdani smo na času malo poznej in torej tudi narava po vertih, njivah in travnikih ni bila tiste hude dni jie tako razvita. Pričakujemo pa, ako nas budourje ne udari, dobro letino, kerme pa ne bo dosti.
I* Gradca. ? (Domači polk. Sa-yina; ho m a ti j e). Zapustil nas je naš domači polk H a r d u n g poprej Kinsky, in je sel peš proti Beču. Ko prid-ejo vojaki do šta-Jersko-arstrijanske meje, blagoslavjal jih je
— 191 —
gospod vojni kaplan Čarman in jih navduševal, naj se hrabro borijo za svoj dom. Težka je bila za vsakega stopinja iz Štajerske na spodnje-avstrijansko zemljo. Močno jim je srce bilo v junaških persih, ker ne ve nihče, ali bo še enkrat videl svoje pri-jatle in znance. Po g. kaplanovem nagovoru so peviMe korakali naprej do Beča. Tu so jim Krašovke ali tamošnje proda-javke mnogo južnega zadja darovale. Od Beča so se odpeljali po železnici še dalej. Z Bogom junači, skorej pridete domu ovenčani z lovoriko slavne zmage!	,
Unednije pregledovala komisija, ali bi bilo izdatno, da bi se za kupčijo zelo važna Savina spravila v boljši red, ali ne. Kakor smo zvedeli, odločili so se umni možje za to, da se spravi roka v svoje poprejšnje meje. Da bi se tudi ta sklep v djanji pokazal. Veliko se je že sklenilo, pa malokdaj speljalo. Velika dobrota bi bila za celo savinsko dolino, za^ okraje:	Gornji grad
Vransko, za občine Žolcbach, Luče, Ljubno i. t d. Les bi se veliko ložej prevažal iz teh krajev do Beligrada. Zdaj pa plavice tam pa tam na kaki stali obtičijo. — Kako se v socijalnem ali družbinskem življenju hodi rakovo pot, kažejo nam zares žalostne do-godbe. Da o družili molčim, omenim samo to le. 8. t. m. je v Gradcu 50 zidarjev napadlo tukajšne talij anske delavce, ki so komaj pete odnesli; dirjali pa so nemški delavci za njimi v stanico in vse poterli. Zakaj da pa V Samo ztčto, ker se pridnim delavcem težko zasluženi kruhek zavida. Tukaj bi zaklical dopisovalcem „Telegrafa11 :	„hic
Rhodus, hic salta“; tukaj naj poskušajo svojo bistroumnost, da se najdejo pomočki, po kterih bi se žalostnemu stanju v okom prišlo, ne pa psovati takih mož , ki se v resnici trudijo za blagor ubogega ljudstva. — Tukaj se še zmirom denar nabira za znotranje-avstrijanske lovce. Saboto so začeli nabirati prostovoljce. Kaže se, da bo ljudi dosti, če le ne bo denarja pomanj-kovalo.
D lllixo Ljubljane. Q (Zbor matici-nega odbora. Dekan Grabrijan). Najprej naj Vam o seji matičinega odbora nekaj malega pišem. — Bila je 7. t. m. pod pervosedništvom dra Tomana. Izmed vnanjih odbornikov prišel je samo goreči rodoljub g. Božidar Raič iz Štajerskega. Iz sporočila zvemo, da šteje zdaj Matica 891 udov, premoženja pa 23.311 gld. 65 kr. Družbina knjižnica ima že 367 zvezkov. Naznanilo seje tudi, da se Terdinove „Zgodovine Slovencev11, ki jo je prof. Bradeška v Zagrebu še enkrat pregledal, tiska zdaj 8. pola, in da se je tudi že dal v tisk Erbenov „Zemljepis kranjske in koroške deželeu, ki ga je vnovič pregledal g. M. Cigale, — za kar je odbor obema gospodoma očitno zahvalo izrekel. Prof. Tušek je poslal odboru prestavljeno delo: „Štirje letni časi“, naj bi ga Matica natisnila. Da se pregleda in presodi, izvoljeni so bili za to delo dr. Bleiweis, dr. Vošnjak in dr. Pogačar; za drugo delo, ki se imenuje: Vrtiček samotnih cvetlic ranjcega Matevža Hladnika, pa so bili za presoj e-vavce izvobeni dr. Toman, Svetec in Lesar. Ker ima Matica tudi pravilo, po kterera vsako leto nekaj odbornikov izstopi, bilo je zdaj na versti srečkanje, po kterem iz odbora stopijo izmed domačin odbornikov gg.: Vavru, Terpinc, baron Anton Zois, dr. Bleiweis: izmed vnanjih pa gg.: Svetec, grof Barbo, dr. Ulaga,' Gorup, Winkler in Janežič. — Sledili pa so zdaj predlogi ne-kterih gospodov. Dr. Ulaga je kaj pomenljiv in vse hvale vreden nasvet predložil, naj bi Matica šolske knjigo izdajala. Odbor je sklenil, da bodo Matica zmirej rada sprejemala slov. šolske knjige ter jih natiskovala, ako so j bodo za dobre in pripravne spoznale. — Dr. Bleiweis predlaga, naj bi se „koledar in letnik slov. Matice11 izdal, Odbor ga sklene izdati in
vredništvo za 1867 dr. Bleiweisu izročiti' Potem pa je predložil Božidar Raič, naj bi se koledar vkupno z družbo sv. Mohorja izdal. Sklenilo se je, da se bode o tem družbinemu odboru | v Celovec pisalo. Po naših mislih je za Slovence 1 koledar zadosti. Ker ga že družba sv. Mohorja izdaja, naj bi izdajala Matica le letnik. Čemu dva koledarja? Po nasvetu g. Lesarja naj Matica k vsem slovanskim književnim društvom pristop', sklenilo se je, da se to zgodi. G. M. Cigale se je odboru ponudil, da hoče pripravno „propedevtiko“ v slovenski jezik prestaviti ; odbor pa je sklenil, dogovoriti se ž njim in poiskati primerno knjigo. To bo res časom primerno delo! Prof. Marn je Še tudi nasvetoval, naj se posebni odbori izvolijo, ki bodo Matici izročena spisa rajnega slov. pisatelja in rodoljuba, župnika Ravnikarja (Poženčana) t. j. „Sled Slovencev v starodavnih časih“, in „Vtopljenci ali popotvanje v Spitzbergen“ pregledovali. Konečno je bilo še sklenjeno, sklicati občni zbor prihodnjega meseca septembra, kar bode gotovo večini po volji. Zraven pa naj bi se še ondanji nasvet „Slovenčev1* v prev-darok vzel, ali bi ne kazalo bolje, da bi se zbor »klical na nedeljo ali na kak drug tak dan, kjer bi se jih zamoglo več zbrati, da bi bila ta narodna skupščina bolj sijajna. Toliko v tej odborovej seji. — Še nekaj druzega naj zdaj omenim. Že od te dobe, kar se je v dež. zboru „šolsko11 vprašanje obravnovalo, pa, hvala Nemcem in nemškutarjem! Slovencem nesrečno rešilo, zlasti pa od velike Noči, ko je zagledala znana glaso-vita okrožnica beli dan, bije se posebno tu pri nas veden boj, in svesti smo si, da se danes ali jutri konča za nas srečno in slavno. Dozdeva se mi, da, dokler so časnikarji sami to zadevo prerešetovali, niso dosti opravili, ker se tudi pri nas viša gospoda za mnenje slovenskih naših časnikov šencano malo meni. Ali zdaj mislim, da bo vendar druga zapela, ker sta stopila moža na oder, kterima gre vsa čast in hvala in ki sta tudi popolnoma kompetentna v tej zadevi. Njuno mnenje se vendar ne bode oholo preziralo! Ta dva veljaka sta dekana Vovk in Grabrijan, kterima gre vekovita čast in hvala Slovencev, ker sta potegnila tako neustrašeno „uma svitle meče11 za sveto domačo in tolikanj važno zadevo. Zlasti pa se je pokazal dekan Grabrijan pravega veljaka in neustrašenega borilca. On namreč je v posebnem sporočilu na drugo znamenito okrožnico „šolsko11 vprašanje tako točno, resnično, pravično in prepričavno razložil, da mu morajo tudi nasprotniki priterditi, ako jih ne vodi slepa strast in imajo se ušesa, da slišijo, in oči, da vidijo ! Žares, manjkajo mi nesede, da bi mogel to dekanovo delo, sad večletnih britkih skušenj in pravega rodoljubja, zadosti slaviti in ga vsem v resni prevdarek priporočiti. Res da je bila do zdaj tudi tu žalostna navada, prezirati bolj ali manj vse, kar s kmetov pride, — ali takim dokazom in razlogom se vendar ne more zdrava pamet dalje ustavljati — mora se kaj na bolje oberniti!
Iz Ljubljane 11. junija. A. B. („N o-vice11 — Schmierblatt, profesor Heinrich in nemški klasiki.) Naj poprimem tudi jest enkrat za pero ter Vam naznanim dogoubo iz tukajšne više gimnazije, ktera nam očitno kaže, koliko imamo pričakovati pri tacih okoliščinah pravice v naših še tako zmernih zahtevanjih. Pretekli teden vpraša nekega dne prof. Heinrich— trd Nemec—učenca 6. razreda, kaj je „epikurejec11, ali nekej tacega je bilo. Ko mu učenec ni vedel odgovora, razjezi se nad njim ter mu reče :	Namestu da hodite
v knjižnico prebirat „Novice11, ta raazar-s ki list („Schmierblatt11 so rekli v nemškem originalu visokoomikani in uče-n i gospod profesor!), prebirajte raji nemške klasike, da se vsaj nemškega naučite. Vprašam: Se li spodobi tako govorenje
o mi k au ( mu učite lju uofj roti slovenski mladini? Je li sola mesto za to, da se izpušča žolc svojega sovraštva v tako nespodobnih, sirovih besedah? Iz ust nemške kulture polnega profesorja bi ne pričakovali tacih besed! Slabo reprezen-tujete nemško omiko, slavni gospod profesor ! Ako bi nemška omika imela samo take apostole kakor ste Vi, slabo bi bilo za njo! Kar se pa tiče priimka „Schmierblatl", dobro vemo, da so Vs m „Novice", ktere so že 24. leto slovniskenu narodu pravi zaklad, hud trn v peti, kterega pa ni moč izruvati. Tudi š c, h v a 1 a E o g u, slo v enakemu narodu v vseh teh 24.
1 e t i h n i k o 1 i ni bilo treba s tem „S c h m i e r b 1 a 11 o m" po krčmah „h a u s i r a t i“, kakor ste Vi, slavni g o s p o d i n e profesor, prodajali izdelke svojega duha v „Fišer-j e v i gostilnici" preteklo zimo!!
Slednjič Vas bi pa lopo prosili, da so poslužujete v prihodnje v tempeljnu Muzam pesvečenem bolj primernih izrazov, da bode naša slovenska mladina zadobila malo boljšo zaponadke o n e m s k e j omiki, kakor ji jih Vi stavljate pred oči. Žal bi nam bilo sicer za našo mladino! (Drugo prikodnjič. Vr )
v Bojne priprave.
Kocka je | adla. Miru je odklenkalo. Avstrijski zastopnik grof Kaioly je poklican iz Berlina, pruskemu pa so na Dunaju poslali potni list, in on bo že vedel, kaj je ž njim storiti Manifest ali razglas na narode se gotovo naznani vsak čas in ta nam napove vojsko, vojsko na severju, vojsko na jugu. Vrata Janovega tempeljna so se nam tedaj široko odperla. Kalikova brigada blizo 4000 mož, je že tudi zapustila mesto Altona unkraj Hamburga, kamor se je bila 6.—8. t. m. pruski sili in armadi od 30.000 mož umaknila, in se že pelje po železnici skozi Hanoveransko domu. Gablenz boško-rej pri severni armadi, kjer bo dobil naj-berže poveljstvo enega oddelka. Bismark je tedaj dosegel, kar je tako dolgo in s toliko silo in zvijačo iskal: Pruska zapoveduje v Šlesvik-Holštajnu! Vse, kar ondi na Ga-blenza spominja, odpravljeno je in ne velja za zdaj več. Kaj vojska prinese, negotovo je še in neznano. Vse bojne priprave tedaj nehajo in namestu njih slišali bomo za-naprej le dogodbe iz bojišča. Dobro pa je, da se, ker ni drugači, res prične hitro vojska in z mečem razseka ves ta zamotani klopčič. Bili smo sicer vedno zoper njo, ker nam gotovo zlogov veliko prinese, dobička pa malo ali celo nič — razun tega, da se razruši stari nemški „bund"; ali ker toliko diplomatov ni nič opravilo in se mora klin s klinom, sila s silo odbiti, naj se le vname — čem prej, tem bolje! Cesar se poda v kratkem k severni armadi, potem pa k južni v Verono, da obe pregleda in vidi, kako ste razstavljeni. Te dni je bil parski general pl. Tan na Dunaju, V Fran-kobrodu je bil 14. t. m. avstrijski predlog z 9 proti 6 glasom sprejet. Zvezina armada se tedaj spravi na noge. Pruska je naznanila, da stopi iz „bunda" in sklene novo zvezo. Predsedništvo je proti temu prote-stovalo, Avstrija pa naznanila, da je njena armada na boj pripravljena. O Ruski se mnogo sem in tje govori, da misli pomagati Avstriji; ali tudi tu se ne more še nič gotovega povedati. Napoleon pa je dal 12. t. m. po svojem ministru Rouher-u v posta-vodajnem zboru oznaniti, da ne misli nikjer vojske pričeti in da bode v svoji nc-' utralnosti tako dolgo pazil in čuval, dokler se sedanje evropsko ravnotežje kako ne spremeni in delo njegovih rok — italijansko kraljestvo — bodi si kjer koli ne poškoduje. Te besede se nam nič posebno tola-
— 192 —
živne ne zdč. Najbolje Avstrija stori, če ima vse na sumu, stavi pa vse zaupanje v svoje vselej zveste narode.
Garibaldi je prišel že v Como in beržkone bomo slišali skorej kaj o njegovih prostovoljcih, izmed kterih je ena polovica namenjena proti tiroljskim hribom, druga pa v Dalmacijo ali še kam dalje. Italijanska armada šteje,na kopnem in na vodi 467.0(0 vojakov in najmanj 60.000 prosto-voljctv. Bojni razglas je več ko v 3CO.OCO iztjsih tiskan. Budcvje je že tudi iz Talenta t dimilo ia n« rje proti Jakinu in dalje naprej, da zastavi na tla kraja pot.
Pruska armada je zdaj tudi zbrana in šteje tudi večko 600.000 vojakov. Razdeljena je pa tako, da jo namerja en oddelek na Prago udariti, drugi pa proti Olomucu. Cesko, Moravsko in Šlesko bo tedaj največ terpelo, — ali pripravljen je tudi ves narod, vsako ped domače zemlje junaško braniti. Na Tiroljskem je že 40 000 mož za černo vojsko pripravljenih. Da orožja, zlasti pušk, armadi ne zmanjka, ukazano je hitro narediti še 50 000 pušk za pešce, 4000 risanic ali štucov, 4000 sulic, 2000 sabel za težke, 500 pa za lahke konjike, 25.000 sabel za pijonirje in 112.000 bodilnic, kar bo vse skupaj veljalo 1 milijon 543.707 gld. Nad 600 ključavničarjev in puškarjev se je najelo yzdaj v č. kr. dunajski orožnici. Kakor na Češkem itd. naznanila se je tudi že na Dunaju druga rekrutba. — V Mantovi se neprenehoma popravlja in uterja terdnjava. Ker se je krog in krog mesta voda spustila, nastale so tam naenkrat druge Benetke. Obkopi unkraj Dunaja na levem bregu široke Donave so že tudi večidel narejeni, ravno tako dve mostni terdnjavi. Ves kraj, kjer se delajo terdnjave, meri 6 do 10.000 štirjaških sežnjev.
Sovražnik, naj se zakadi, kamorkoli hoče, skupil jo bo, da bo dosti imel!
Razne novice.
*** Iz Ljubljane. Pretekli teden je ogledovala neka komisija šolsko poslopje, ali bi bilo sposobno za vojaško bolnišnico. Vendar sc sliši, da ne bode bolnišnica v njem, kakor tudi v semenišču ne. Alojzevišče, ki ima lep vrt, pa se bo porabilo. Na strelišču je že zdaj vojaška bolnica. Imamo jih 6 bolnišnic v mestu i<. nadjati se nam je 2000 bolnikov.
***. Človek bi mislil, da bode pomanj-kovalo delavcev, ko jih je vojaščina toliko pobrala, in vendar je koscev videti toliko po Ljubljani, ki čakajo na delo, kakor malokdaj poprej. Sila in pomanjkanje žene vse v mesto, da si zaslužijo kak kraj-carček.
Nabira za „planinske strelce" gre tudi v Ljubljani počasi naprej. Povsod se čuti, da manjka denarcev, Menda se na privatni poti ne bo dosti nabralo.
* Knez Pavel Ester hdzy, ki je 21. majnika t. 1. v Ratisbonu umeri, bilje svoje dni gotovo največi posestnik in bogatinec v Avstriji. Spadalo je namreč k njegovemu posestvu 60 tergov, 414 vasi in 207 kmetij na Ogerskem; zraven tega pa je imel še veliko grajščinvtakraj Litave, na Parskem Badenskem itd. Steli so premoženje njegovo za več ko 100 milijonov vrednosti. Pred letom pa je vse to veliko premoženje sekvestraciji zapadlo, oskerbnika in zaupnika pa je djala sodnija pod ključ, ker so se boje velike goljufije godile. Knez je res živel sijajno, zlasti pa je potrosil pri kronanju zdanjega ruskega čara v Moskvi 1. 1856 neizmerno veliko denarja; sama oprava je menda več kot 1 milijon veljala. Konji so imeli, kakor se govori, zlate podkve, in kočija njegova je bila neki lepša, kot car-
jeva. Pa tudi pri družili prilikah ni gledal na denar, zlasti je bil velik podpornik umetnikom. Po tem takem pač ni čuda, da so se studenci nekako usušili , zlasti ker se tudi ni dobro in pošteno gospodarilo. To je gotovo 81 starega kneza živo sklelo ter ga še prej v grob spravilo.
*	VStolnem Belgraduna Ogerskem se je obhajala pretečenega meseca redka slovesnost. Odkrili so namreč spominek madjarskemu pesniku Vorosmarty-u. Snidlo se je iz vseh krajev veliko ljudi, zlasti mad-jarske gospode. Pervosednik grof Zichy (Ziči) je pri tej priliki kaj lepe besede spregovoril. Rekel je blizo tako le : „Meč in perč sta v vseh časih velik velik upljiv imela na osodo domovine. Z orožjem pridobljena domovina pa jo potrebovala oživ-ljavnih dušnih pripomočkov, potrebovala je narodnosti. Tebi, Vorosmarty, ki si s pesmami svojimi k temu pripomogel, tebi bodi postavljen ta spominek v vekovito čast in slavo!" — Tako delajo Madjarji. Da bi tudi nam Slovencem skorej prilika bila, enake besede zaslišati!
*	Iz Dunaja se nam spet naznanja žalostna pa strašna dogodba. Obče spoštovani in jako cenjeni dunajski notar in mestni svetovavec, dr. Julij Švare, je one dni umeri, pa zapustil strašno raco. Zvedelo se je, da je za več ko 100.000 gld. ljudi ogoljufal. Strah in groza je kaj tacega slišati. —
*	V Nagybanyi na Ogerskem je ta leta silno veliko bakra in svinca, menda 1100 centov in 60.000 gld. vrednosti, po Tisi splavalo — kako? zvedelo se bo gotovo po sodni jaki obravnavi. — Kaj, ko bi se bilo tudi tam tako godilo, kakor v Pbibramu?
*	V nogradu hervaškega posestnika Ge-nericha v Draganiču se nahaja stara terta, na kteri je bilo pretečeno leto 400 grozdov, in to od sorte tako zvane Ananas. Vino je neki izverstno.
r* #
Žilne cena.
'	[»Senice gld.! k ii	reži |[ mena J giaTii.il Kid, k.|			ovsa j tinske td'L M gld. t.	
Mariboru	1 II 5 40!	3		70	3 50	1 2 45	3 48
Celju	4 5ft	3		2 90	2 30	3 25
Ptujem	&;	3	80		 _	2 20	3 60
Ljubljani	6 33	4	.06	3 07	2 57	3 32
Kranju	4 95	4	—	— I-	2 20	3 66
No v e mines tli	4 70	3	20	3 —	2 -	3 80
Gorici		 					—		 L	-	—"
Celovcu (S	6 -	4	90	3 40	2 80	4 45
Terbižu(J	7 7	6	36	4 45	:	3 46	6 r
Varaždinu	4 20	3	60	- I	! - !	3	-
Zagrebu	3 ,76	3	1 ’	2 8(1	2 10	
Sisku	3 60	3	.2'	1 ,85	1 2 ,25	3 1—
Danajska
5°/0 metalike 5°/, nacijonal 1860 derž. posoj , Bankine akcije Kreditne „ London Novi zlati . Srebro
borsa 15. junija 1866.
. 57.t0 . 61.15 . 73.40
. 674___
. 138.(0
139—
6.62
139.—
O g I a s.
Notarski sestavitelj
(koncipient)
primlje se v službo. Popolno znanje slovenskega jezika je neob-hodno potrebno. Vse drugo se zve p. i c. k. notarju Slavoljubu Knezu v št. Lenartu na slov. goricah.
Lustuik A. Einspieler. Odgovorni vrednik J. Božič. Za tiskarno F. pl. Kleiumuyerju odgovorni vodnik R Bertscliiuger,