• vUuit';oka ioajižnica •••ix’flu'.a d area ts3Yo mesto
Ureja uredniški odbor \ Odgovorni urednik Jože Košir
List izhaja vsako soboto
Cena 10 din
V KOČEVJU, DNE 9. FEBR. 1957
Gozdnemu in kmečkemu delaven
primerno plačo
SEJA DELAVSKEGA SVETA KMETIJSKO-GGZDARSKEGA POSESTVA KOČEVJE
INTERVJU Z MARJANOM MIKLIČ, PREDSEDNIKOM OBLO
tDofkepaije pced novimi načeti
Delavski svet Kmetijsko gozdarskega posestva Kočevje jc imel dne 30. januarja sejo, na kateri so obravnavali tarifni pravilnik podjetja. Po temeljiti obravnavi je DS sprejel sklep, da se da tarifni pravilnik v ponoven pretres vsem obratom podjetja. 16. februarja se bo DS pr.novno sestal, kjer bedo dokončno sprejel postavke tarifnega pravilnika.
Dvoran3. zadružnega doma Ko- rifni pravilnik. Seveda so šl.i vsi čevje se je napolnila do zadnjega poviški plač do višine in v okviru kotička. Zasedal je delavski svet plačnega fonda v podjetju. Kmetijsko gozdarskega posestva Osnutek tarifnega pravilnika je Kočevje. Prišli so iz vseh krajev, bil dan na razpravo obratom. Vse obratov in delovišč obširnega, pod- umestne pripombe je tarifna ko-ročja našega naj večjega podjetja misija upoštevala in jih vnesla v v okraju.	tarifni pravilnik. Nekaj sprememb
Direktor podjetja tov. Nagode je je bilo tudi v besednem delu ta-uvodoma pojasnil članom DS nov ritnega pravilnika. Tako na pri-plačni sistem v merilu podjetja ter mer: delovni moči, ki nima ustrez-osnutek dokončne ureditve plačne- ne kvalifikacije in izobrazbe ter ga sistema v merilu cele Jugosla- opravlja službo na delovnem me-vije. Nadalje je dejal, da je ^DS na stu, predpisanem za višjo kvalifi-svoji zadnji seji razpravljal o nor- kadjo, se lahko zniža tarifna po-rtiish, to je o normiranem delu za stavka do 20 odst., v obratnem pri-vse dejavnosti v podjetju. Seveda meru, če je delovna moč z višjo norme ne morejo ostati vedno ne- kvalifikacijo na nižjem delovnem spremenjene glede na morebitne mestu, pa se ji lahko poviša plača spremembe v sami organizaciji de- do 20 odst. nad tarifno postavko, la, nabavo novih strojev in podob- Nekatere spremembe so tudi glede no. Organizadjski sestav uprave in terenskih dodatkov, plač . vajencev obratov bo v glavnem ostal isti, itd.
kot doslej.	Pri mesečnih plačah bi znašal
Tarifna komisija je nato poro- razpon od 7000 do 35.000 din. Naj-čala v osnutku tarifnega pravilni- nižja tarifna postavka za nekva-ka. V obrazložitvi je bilo navede-
lificirane delavce bi znašala v kmetijstvu 34, v lesnoindustrijskih obratih 36, v gozdarstvu pa 37 din na uro. Najvišja tarifna postavka za visokokvalificirane delavce je 74 din na uro.
K razpravi o osnutku tarifnega pravilnika se je oglasilo več članov delavskega sveta. Predstavnik mizarske delavnice je povedal, da sc mizarji ne strinjajo s predvidenim povišanjem plač, češ da ne bodo prejeli niti toliko poviška, kolikor so prej dobili s prispevkom 500 din (draginjski prispevek) im za,to želijo, da se tarifne postavke dvignejo. Za popravo tarifnih postavk so se oglašali tudi iz drugih obratov. Tarifna komisija je sproti dajala odgovore na pripombe k posameznim tarifnim postavkam. Pri tako velikem številu delovnih mest, kakor jih ima KGP, tudi ni nič čudnega, če je bila temu ali onemu nehote prizadejana krivica. Po daljši obravnavi je sprejel delavski svet sklep, da se osnutek tarifnega pravilnika da ponovno v pretres delovnemu kolektivu po vseh obratih in deloviščih, delavski svet pa se ponovno sestane k razpravi o tarifnem pravilniku dne 16. februarja.
no, da se komisija ni togo držala poviškov zav 10 odst., oziroma za 5 odst., temveč so uredili tako, da so izravnali nekatera nesorazmerja po posameznih delovnih mestih in obratih in temu prilagodili ta-
lil!
rt)(«] Uvmcntdt
Beseda o plačah
V zadnjih dnevih delovni ljudje mnogo razpravljajo o poviških plač. Vsakdo je življenjsko zainteresiran, da prejme čimvečjo plačo. Zato ni nič čudnega, če so se vrteli pogovori, tokrat še posebno, o plačah. Če govorimo o plačah, pomislimo takoj na tarifni pravilnik, ki predpisuje, oziroma regulira plače.
Kako je torej s poviškom plač delavcev in uslužbencev v podjetjih? Kakor vemo se s 1. januarjem povišajo plače za 10, oz. 5 odst. Vendar s tem ni rečeno, da se morajo podjetja do potankosti držati tega, da vsem kvalificiranim in visokokvalificiranim delavcem enako dvignejo plačo *a 10 odst., nekvalificiranim in 1‘’Okvalificiranim delavcem pa za odst. Važno je predvsem to, je treba ta dovoljeni povišek ,;dio porazdeliti, da ne gre preko [deje plačnega fonda, Id ga je d‘‘elo podjetje konec oktobra, ponekod se je dogajalo tudi to, ! a je bila tarifna postavka za nekatera delovna mesta previsoka, Jirugod pa zopet prenizka. Zato sedaj pri povišku plač tisti, bili dosedaj prizadeti, več m ’hugi pa sorazmerno ,|.|an.i; Seveda pa se lahko zgodi, vim ^ temu ali onemu z no-ca in >(<|Vi!lioln prizadejana krivico, kakor - Pojemal manjšo plain važno 1° zasluži. Zato je ze-
osnutka tarifn„pri obrav"a™ delujejo res v I83 P'avdmka sokolova.	clani delovnega
zabiti SLna neltaj ne smemo poplačaj,: darjePpotIjTn° ° VC‘‘jit' Čanja ...._i,-.potrcbno ta pove-
čimbolivnli 1, tak". da bodo dela. že Unstikrat T ^OTiln0fit dano, menda n, iL ^ b,!° Prenovimo še enkrat ,1 apak’ cept>" nje plač v veliki meri P°1v?ča^ od povečanja delovne storn™?” Pri povečanju delovne ston'W« mislimo na vse ok^^f °8« vplivajo na storilnost. N-ii ” dem« nekatere: večja izurjenost' Pn delu, kvalitetnejša izdelava prihranek na materialu, zmank sano število nezgod pri delu itd. Cc na vse to pomislimo, bomo lažje doume«, zakaj bodo pri nekaterih^ ostale še razmeroma nizke plače in kaj bo treba storiti, da bodo plače višje. Da imajo pri tem veliko besedo delavski sveti, menimo, da ni potrebno še posebej poudarjati.
Zaprosi« smo predsednika Občinskega ljudskega odbora Dobrepolje, tovariša Marjana Miklič, za odgovor na nekaj vprašanj o gospodarskih načrtih v letošnjem letu in o elektrifikaciji občine Dobrepolje.
Za odgovore se tovarišu predsedniku najlepše zahvaljujemo.
Tovariš predsednik! Kakšni so gospodarski načrti vaše občine v letošnjem letu ?
Pri Kmetijski zadrugi Videm se bodo nadaljevala dela za dokončno ureditev, prepotrebnega hladilnika, če'bodo sredstva, nameravajo urediti skladišča in trgovske prostore ter skladišče za shranjevanje zaščitnih sredstev kmetijskih kultur.
Pričeli so tudi s kmetijsko nadaljevalno šolo, žal pa je med kmečko mladino premalo zainteresiranosti.
Zdravstvena postaja si bo v letošnjem letu (uredila- ambulantne prostore v sedanji mali dvorani kulturnega društva na. Vidmu. Za ureditev teh prostorov bo dal pomoč okrajni ljudski odbor in dela bodo končana v letošnjem letu.
Pri ljudskem odboru se zbirajo sredstva, stanovanjskega sklada.
Ta sredstva bodo uporabili za gradnjo stanovanjskega bloka, kateri naj bi po že izdelanih načrtih šole. Učiteljstvo bi tako dobilo svo-bil v sestavu že obstoječega kul- jo zbornico oz. konferenčni pro-turnega doma. Tako bi učitelj- štor, katerega sedaj nimajo, stvo in ostali uslužbenci dobili primer- la stanovanja. Dela na gradnji bloka se bodo pričela v letošnjem letu.
Na nižji gimnaziji v Vidmu -bomo v letošnjem letu predvidoma merili dva razreda v zgradbi stare
Marjan Miklič
V letošnjem letu se bo pričelo z gradnjo nove apneniške peči; v ta namen že imajo urejen investicijski program. Finančna sredstva pa nameravajo najeti iz sklada investicijskih posojil po razpisu natečaja. Z uresničenjem izgradnje modeme apneniške peči bj kraj in skupnost veliko pridobila, saj je iz analiz apnenca razvidno, da je prvovrsten :n kot tak sposoben za kemično predelavo. Dela, kot rečeno, naj bi se pričela v letošnjem letu in končala predvidoma v letu 1958.
Kolektiv Stolame je do sedaj v celoti obnovil zastarele stroje, tako da je zmogljivost obrata večja. Zaposlili bi lahko še nekaj delavcev, toda manjka delovnih prostorov, ker je delo predvsem ročnega značaja. Zgradbe so, razen strojne delavnice ter skladišč, v zelo slabem stanju in jih bo treba obnoviti. Iz prejšnjih prostorov, mlina in kotlovice pa se tudi lahko uredijo delavniški prostori. Vse delo bo skušal kolektiv urediti z lastnimi sredstvi.
Tu je nekaj od predvidenih gospodarskih načrtov, s katerimi bi bili v precejšnji meri rešeni nekateri problemi naše občine.
Nadaljevanje na 2. strani
Sedež Kmetijsko gozdarskega posestva in podjetja »Avto«
Tarifni pravilnik v ^Avtu”
15. januarja t. 1. v prvih jutra- manjkljiv v pravilni oceni delovnih
njih urah se je na oglasnih deskah delavnic podjetja »Avto« pojavila nalepljena tabela postavk tarifnega pravilnika.
že dolgo so čakali ta dan, v kan terem naj bi vsak posameznik videl svojo tarifno postavko s povišanjem plače. Vendar je bilo malo drugače. Tarifna komisija je določila samo tarifno postavko za ustrezajoče delovno mesto z odgovarjajočo kvalifikacijo, ne pa za osebo >na item, delovnem 'mestu. Mno-gim ni bilo jasno, katera postavka se nanaša nanje. Zato je bil 18. t. m. sindikalni sestanek s polnoštevilno udeležbo. Diskusija je bila zelo živahna. Vrstila so se vprašanja, predlogi, ocenjevala se je vrednost posameznega delovnega mesta z vsemi pogoji dela. Na ta način so se tarifne postavke nekaterih delovnih mest popravile. Tarifna komisija je dobro ocenila vsa delovna mesta in upoštevala pogoje dela, kar je tudi potrdila diskusija, saj ni bilo večjih sprememb postavk tarifnega pravilnika. Značilno je tudi to, da tarifna komisija 'ni zvišala linearno postavke.
Ob koncu sestanka so bili člani kolektiva zadovoljni, da je podjetje dobilo primeren tarifni pravilnik z razliko lanskega, ki je bil po-
VELENJSKI RUDNIK BODO MEHANIZIRALI
mest. S tem tarifnim pravilnikom pa so nepravilnosti odpravljene.
Na I. redni seji je Delavski svet podjetja dokončno sprejel in potrdil tarifni pravilnik. Moram povedati še to, da je podjetje »Avto« Kočevje eno med prvimi v Kočevju, kj je že s 15. januarjem uredilo svoj tarifni pravilnik. Zato moramo dati priznanje požrtvovalnosti kolektiva in pa. tarifni komisiji, ki je težko nalogo opravila v tako kratkem času.
Mirko Mohar
»NON-STOP« v Kočevju
30. januarja je bil skupni sestanek delovnih kolektivov dveh trgovin ter članov Sveta potrošnikov pri teh trgovinah. Na tem sestanku so bili tudi predstavniki ObLO Kočevje. Obravnavali so naloge in smernice, po katerih naj bi delali Sveti potrošnikov ter pravilnik potrošnik svetov.
Na tem sestanku so tudi sprožili vprašanje delovanja »Nonstop« trgovin v Kočevju. Dogovorili so se, da bodo te vrste trgovine začele delati v kratkem, vendar tako, da bo vsaka trgovina vršila službo trgovine »Non-stop« po en mesec. Ta sklep temelji na ugotovitvi, da bi imela ena' trgovina, ki bi imela stalno »Non-stop«, sorazmerno višji promet kot ostale trgovine. Vsekakor je treba pobudo za delovanje »Non-stop« trgovin v Kočevju pozdraviti, vendar se nam pri tem vsiljuje vprašanje, ali je res nujno, da bodo imele »Nen-stop«, kakor prej omenjeno, vse trgovine in ne samo ena, kar bi bilo po našem mnenju bolj pravilno in pošteno.
Na sestanku smo slišali predlog, naj bi čimprej izvolili svete potrošnikov tudi pri mesnicah.
rMai taztytwat
Naš sodelavec je imel razgovor s tov. Antonom Kranjc-Mir-kom, predsednikom Avto-moto društva Kočevje. V nevezanem pogovoril sta se pogovorila o delu društva.
Organizacija Ljudska tehnika v Kočevju je imela prej v sklopu tudi Avto-moto društvo. To se je lani osamosvojilo in deluje sedaj kot samostojno društvo. Kmalu se je pokazalo, da je bilo to pravilno. Avto-moto društvo je zaživelo v velikem poletu. Prepričan sem, če bomo tako delali naprej, bomo dosegali še lepše uspehe. Pripominjam, da je treba vso stvar gledati tudi z gospodarskega stališča. Avto-moto društvo lahko veliko pripomore k vzgoji dobrih šoferjev. To je zelo velike važnosti spričo naraščajočega prometa na naših cestah.
Nadalje je povedal, da ima njihovo društvo 3 avtomobile in 1 motorno kolo. Društvo je or gani-
te je dokaz, da delamo pravilno in da je delovanje Avto-moto društva več kakor upravičeno.
Strojna tovarna iz Trbovelj je napravila velenjskemu rudniku pet velikih gumijastih trakov, s katerimi bodo nadomestili jamske vozičke. Velenjski rudnik je prvi v Jugoslaviji, ki se mehanizira, predvsem z domačo mehanizacijo, saj iziralo tečaj, katerega obiskuje nad
je Strojna tovarna iz Trbovelj v zadnjih letih dobavila rudniku za več kot 1,5 milijarde strojnih naprav, ki že obratujejo in omogočajo večjo proizvodnjo premoga.
Tone Krajnc-Mirko
Avto-moto društvo dela v pove-
100 tečajnikov. So zelo disciplinirani in hitro dojemajo snov, konec zavi s TVD Partizanom Kočevje, dinarjev maja Ibodo imeli izpite. Verjetno že Tov. predsedniku se zahvaljuje-^ v jeseni Jx> še en tečaj. Mladi ljud- mo za njegovo prijaznost; Avto-je. pa tudi starejši kažejo veliko moto društvu pa želimo, da bi do-zanimanje za naše društvo. Tudi seglo kar največ uspehov pri delu.
Z veliko večino glasov je Gene-a uh.„ skupščina Združenih narodov izglasovala dve resolucij na podlagi katerih je Izrael dolžan umakniti iz egiptovskega ozemlja svoje čete brez vsakih pogojev in to čimprej. Obe resoluciji sta izzvali revolt v Izraelu pa tudi v Egiptu. Izraelci ponavljajo svoja zagotavljanja, da ne bodo zapustili področja Gaze in obalnih področij v Akabskem zalivu, dokler ne bodo prejeli jamstva Združenih narodov, da odtod Egipčani ne bodo več napadali Izraela.
i
ODLOŽEN OBISK
V	zadnjem tednu je prišlo do zelo grobih napadov na Jugoslavijo ter na našega Maršala v zvezi z napovedanim obiskom Tita. v Združenih državah Amerike. Nekateri ameriški časopisi — predvsem lokalni listi, ki so pod neposrednim vplivom ki era in reakcionarnih krogov ter deloma naše politične emigracije v tej deželi — so klevetniško napadli našo državo in naše vodstvo. Zaradi takega odnosa ameriškega tiska je naša vlada odklonila obisk, ker je prišla do prepričanja, da v takem vzdušju obisk ne bi dosegel svojega namena.
ZOPET NIC
V	Združenih narodih že dolga leta teče razprava o razorožitvi. Na zadnjem zasedanju zopet niso veliki dosegli nobenega uspeha niti rezultata. Tako se niso mogli sporazumdeti, da bi za 2 leti prenehali z vsemi atomskimi poskusi in da bi registrirali pri OZN vse dosedanje poizkusne eksplozije v vojne namene. Tak dogovor je bil brez nadaljnjega možen, vendar pa vse kaže, da velesile le še ne mislijo popustiti in odstopiti od svojih blokovskih načrtov.
STAVKA
V	Nemčiji že od konca oktobra meseca stavka preko 30.000 kovinarjev, ker delodajalci niso ugodili njihovim zahtevam glede plač in socialnega zavarovanja. Pred dnevi je prišlo med sindikatom kovinarjev in delodajalci do sporazuma, ki ga pa stavkajoči niso hoteli sprejeti, ker sporazum ni vseboval nekaterih bistvenih točk iz delavskih zahtev glede socialnega zavarovanja. Take stavke , na Nemškem še ne pomnijo.
. SPREMEMBE
Kalkor vse kaže, je nemški ministrski predsednik začel odstopati od svoje politične smeri, ki jo je zagovarjal v zadnjih tednih. Vsi znaki so govorili za to, da bodo Nemci začeli voditi samostojnejšo politiko in da bodo po vsej verjetnosti skušali, najti stik s Sovjet-
sko zvezo, da bi tako olajšali združenje i\..inčije. Nemško orientacijo zadnjih tednov lahko torej smatramo kot dokaz, da. je Nemčija pripravljena sodelovati le z Ameriko, da pa se čuti odločno močnejšo od ostalih dveh zahodno-ev-ropskih partnerjev in da ne misli biti odvisna od njih. Zanimivo pa je, da danes tudi Anglija kaže vedno več zanimanja za evropske probleme.
V ROMUNIJI
V nedeljo so bile v Romuniji volitve, Značilno za te volitve je izredno velika volilna udeležba in veliko število novih ljudi, ki so kandidirali in bili tudi izvoljeni za ljudsko skupščino. Predvolilna kampanja je potekala zelo živahno, a mirno. Srbska nacionalna manjšina bo v novi skupščini imela enega zastopnika, madžarska pa 77. V stari skupščini Srbi niso imeli svojega poslanca.
KAŠMIR
Okrog ozemlja pod himalajskimi gorami teče zelo oster spor med Indijo in Pakistanom. Oboroževanje Pakistana v okviru blokovskih dogovorov ogroža varnost Indije in preti z vojaškim reševanjem tega vprašanja. Varnostni svet v obravnavanju kašmirskega spora tretira Indijo kot obtoženca, to pa predvsem zaradi tega, ker se je Indija s kritiko nekaterih članov Varnostnega pakta tem zamerila pa tudi zato, ker Indija ni član nobenega vojaškega pakta, medtem Ko je Pakistan v okviru dveh velikih vojaških paktov, ki jih vodita Amerika in Anglija.
Avtobusna postaja bo
Večletna posebnost Kočevja, »leteči krožnik« se bo v nekaj mesecih spremenil v moderno avtobusno postajo, tako so nam zatikali na občini. S približno 2 milijona dinarjev bo dokončno urejena postaja: v njej bo velika čakalnica, ki bo pozimi zaprta in ogrevana, poleti pa odprta, kiosk, kjer bodo naprodaj avtobusne karte, časopisi, tobačni izdelki in hkrati majhe bife. Bife, seveda, če temu ne bo preveč nasprotovala uprava hotela, bo namenjen čakajočim potnikom in obiskovalcem kina »Jadran«.
Z avtobusno postajo dobimo tudi prvo javno stranišče v Kočevju ki bo v sestavu postaje.
Občina ima letos v načrtu tudi gradnjo tržnice. Tržnica bo pokrita im zgrajena vzdolž Rinže pri mostu. Kasneje se predvideva, da se zgradi tudi zaprf' lokal za zelenjavo in mesnico.
Zunanje poCitični komentar —
Za Alžir gre
V	ponedeljek je začela Generalna skupščina Združenih narodov razpravo o razmerah v Al-žiru in razpoloženju alžirskega ljudstva, ki se sedaj četrto leto upira v oboroženi borbi francoskim kolonialnim oblastem. Da bi opozorila svet na svoj položaj, je alžirska, Fronta nacionalne neodvisnosti pozvala vse alžirsko prebivalstvo na generalno stavko. Francoske kolonialne oblasti so na ta poziv odgovorile s pret-njami in aretacijami. V alžirskih predelih mest, francoske vojaške patrole iščejo moške, jih vodijo v vojašnice in tam preverjajo njihovo identiteto. Zatem jih vozijo v velika delovna taborišča, od koder ne morejo več na svoje domove.
V	Alžiru je na poziv upornikov prišlo do enotedenske stavke, ld je zajela vso deželo, čeprav so odpuščali stavku joče z dela, je stavka vendarle uspela. Po enotedenski splošni stavki pa je v ponedeljek na veliko iznenadc-nje Francozov začela ponovna splošna stavka, ki je zajela tudi vsa alžirska mesta. Stavki pa so sledili hudi napadi uporniških komandosov po mestih in ostri boji po vsem Alžiru. V enem samem spopadu so Francozi izgubili tri oficirje, med njimi enega kapetana. Policijski prefekt pokrajine Oran si je po golem naključju rešil glavo.
Zadnji dogodki v Alžiru jasno kažejo, da ni mogoče nadaljevati s sedanjo politiko grobe in neomejene sile v tej francoski koloniji. Vodja francoske delegacije v OZN je izjavil, da Francija nikdar ne bo dovolila, da bi se drugi narodi vmešavali v notranje zadeve Alžira, ker je ta del francoskega ozemlja. Toda splošno razpoloženje v OZN kaže na to, da zlasti azijsko-afri-ška skupina narodov ni pripravljena mirno preiti preko sedanjih dogodkov v Alžiru. Kaže se zlasti solidarnost arabskih dežel, ki v OZN dajejo odločno podporo alžirskim upornikom.
Alžčr ima dejansko pravico do narodne neodvisnosti. Sicer živi v tej koloniji precejšnje število Francozov, vendar imajo ti v vsakem pogledu privilegiran položaj. Prav to povzroča največ težav v tej koloniji. Francozi se niso mogli odločiti za hrabrejšo gospodarsko politiko, ld bi z obsežnimi javnimi deli izboljšala socialni položaj domačega prebivalstva. Ta položaj je izredno težak in je bil že večkrat predmet razprave tudi v francoski narodni skupščini. Ob svojem obisku je tudi maršal Tito- svetoval francoskim državnikom, da naj raje sredstva, Id jih tako bogato uporabljajo za vojaške potrebe v tej deželi, uporabijo za izboljšanje življenja, kar bo ^ gotovo izboljšalo položaj Francijev Alžiru in hkrati zaključilo dolgo vojno, ki Francijo samo izčrpava, a ne vodi do zmage.
Težko bi bilo pričakovati, da bi sedanja razprava v Generalni skupščini mogla rešiti problem Alžira. Na vsak način pa bo pokazala Franciji, da svet ni slep in točno vidi njene kolonialne metode. Francozi so upeljali zopet kaznovanje z giljotino (obglavljenje s sekiro) in je bilo letos tako usmrčenih že 21 alžirskih upornikov.
Generalna skupščina na noben način ne more preko alžirskega vprašanja. Kešitev v Alžiru je možna edino na miren način. K izboljšanju položaja bi v danih razmerah pripomogla mednarodna komisija, ki bi omogočila pogajanja med alžirskimi uporniki in predstavniki Francije. Podobni razgovori, le brez mednarodnega sodelovanja so Tunisu in Maroku dali precejšnjo neodvisnost.
Za naše kmetovalce Komu"± £°blemi
Pitana živina nudi lep zaslužek
Na številnih sestankih in raznih Pitajmo živali, katerih materina živinorejskih prireditvah so živino- mlečnost je izpod 2200 litrov mle-rejci redno poudarjali potrebo ure- ka in 3,5 mlečne tolšče. Biki hi-ditve prodaje mlade živine, zlasti treje pridobivajo na teži kakor bikov, ki se ne prodajo na plemen- ostale živali. Pitati se bo splačalo s kih sejmih. Poudarek je bil pred- tudi telice, prav tako tiste, ki ne vsem na- ureditvi odkupnih cen. ustrezajo za rodovno rejo.
močno krmo in krompir. To bi se- Na sestanku zastopnikov občin-veda lahko pričeli že prej, vendar skega odbora SZDL Kočevje in
Kako bomo pitali ?
Z urejenim pitanjem je mogoče doseči dnevni prirastek 1,5 kg in celo več. V vsakem slučaju pa je
se posebno ne priporoča, ker bi bilo pitanje Sicer predrago.
Primeren dnevni obrok za pita- drugim tudi nje okrog 400 kg težkega bika bi vprašanjih, bil pri zimskem pitanju približno 6—8 kg sena, 2—4 kg detelje, 4 do 6 kg kuhanega krompirja in 1—3 kg močnih krmil. Seveda je mogoče sestaviti krmski obrok tudi iz druge kr-rne, glavno je, da je v obroku dovolj hranilnih snovi. Pri letnem pitanju je še enostavnejše.
Da bi se lažje odločili, katere živali bomo pitali, povemo še to:
predstavnikov podjetij in ustanov dne IS. jan. so razpravljali med o raznih komunalnih
Spomladi bodo začeli z deli pri napeljavi vodovoda za Kočevje iz Rakitnice. Denar je že na razpo-
ko! ves občinski proračun) gradila v etapah, tako da bi z manjšimi stroški in v hitrejšem času zagotovili zadosti kruha v mestu in bližnji okolici.
Ograjo ob Rinži (pri novem jezu) bodo zgradili spomladi, kar je ObLO sklenil že na predzadnji seji. Tudi Podgorska ulica bo letos
napeljavo bo olajšana preskrba s pitno vodo v Kočevju, Stari cerkvi in okoliških vaseh, na Rudniku, Šalki vasi in željnah. Kasneje bo-
To vprašanje je sedaj ugodno rešeno s prodajo pitane živine za izvoz. Odkupna cena za pitano živino je povprečno od 140 do 145
■din za kg žive teže. Glede na kva-	, , ,	, .	~, -
r~,	8	.	„ ' _,iKq1„ ,lrl 19n dnevno lahko lkg prirastka. Pri
Takte £» » aago.	%	O n,kug ptem.aak, terne Je W>
tovljene in se kupec, ki je za naš ' čimFmla-jša ig žival ko io prič- interesentov, skoraj vsi pa postav- venske vasi in še nekaterih prede-
CX'	.	_ .	1 •	•	____-•---„ i___4-^1	^	lz-v,r CA 70 rropl/rut rvvnrl 1 o ero 1 i ncH
lago in tudi cevi. S to vodovodno generalno popravljena. Vsi prisot-
do ta vodovod podaljšali še naprej pešce.
ni so bili mnenja, da je skrajni čas tudi urediti pločnik pri gostilni »Rog«, kjer uvoz s ceste na dvorišče predstavlja nevarnost za
proti Dolgi vasi ih. Prebivalci Podgorske
Mestni log. ulice, Slo-
okraj Gospodarska poslovna zveza, zato tudi pogodbeno zaveže s posameznimi proizvajalci.
Vsekakor nas zanimajo pogoji prodaje pitane živine. Po navedeni ceni se odkupujejo mlade pitane živali, ki ne smejo biti starejše od 20 mesecev, ali boljše tiste, ki
imajo še »sesni zob«. Praktično	z intenzivnejšim pitanjem, godbo,
pridejo pn nas v poštev mladi bik-	lahko pričneJmo Pdod^jati
nemo
za ensk prirastek še enkrat toliko hranilnih snovi, kakor mlade.
živali je treba dati dovolj hranilnih snovi že v mladosti, tako da bodo v 10—12 mesecih starosti dosegle že 300 in več kg. Približno v tem času,
Za most pri Bezgarjih ne bo težav, če je potrebno res le 500 kg cementa. Potrebno pa je, da napravi' krajevni odbor ali krajevna
in najmanjšo mlečnost 2500 litrov bi postavili vsaj nekaj javnih vo- organizacija SZDL pismeno vlogo
pitati. Stare živali porabijo Ijajo pogoj za dobre telesne oblike lov so že večkrat predlagali, naj
u	.	x	__u	___•_____„ X „ ^-.1 X«-. ~ ,-.4- OKAA li+v-^-ir Vsi rr\nc?4-o-triTi UCQ1 rtol/oi rormiVi trn-
dovodnih pip tam, kjer ni mogoče ustrpzflio tem napeljati vodovoda po hišah. Up.rav-da bi jih lab- nik Mestnega, vodovoda je izjavil, da so to že hoteli napraviti, teda
ci in telice, ki ne odgovarjajo pogojem za plemensko prodajo. Ob prodaji morajo spitane živali tehtati vsaj 500 kg. Za spitano se smatra tista žival, katere bo klav-nost 58 odst.
Možnost odkupa je za vsako šte-
z vsaj 3,5 odst. tolšče.
Za živali, ki ne pogojem, ni izgleda, ko prodali za pleme, zato se odlo-
__ _____o. __________ čite in pričnite s pitanjem, zaradi sanitarna inšpekcija tega ne do-
oziroma pri tej teži, zagotovitve prodaje pa sklenite po- voli.
—„i,     ________________j, 	žaganje drv v Kočevju se je po-
dražilo zato, ker je motoma žaga
Z. A.
Za razvoj gospodarstva v Loškem potoku
že zelo izrabljena in zastarela ter so zaradi tega vzdrževalni stroški veliko večji kot prej.
na ObLO, nakar bo zadeva urejena.
Zaradi paše, za katero so zaprosili prebivalci Rudnika in okolice za svoje krave in drobnico, je povedal direktor KGP naslednje: Vaške paške skupnosti so bile odpravljene iz zakonom in so vsa taka zemljišča zdaj last splošnega ljudskega premoženja, ki ga upravlja v okolici Kočevja KGP.
Na občnih zborih Travnik ter drugih v
vilo. Zaradi ugotovitve navedene organizacij v Loškem potoku seje cene pa naj rejci za pitanje skle- zlasti veliko razpravljalo o izbolj-nejo pismene pogodbe pri svoji šanju nekaterih gospodarskih ^pa-kmetijski zadrugi. Tisti, kj bodo
Zaradi kruha bo razpravljal cfoč. Lahko pa se ustanovijo nove pašne
KZ Hrib in karno in sirarno, ker bi imeli za gospodarskih nemoteno obratovanje dovolj
mle- zaoat-e' Vprašanje preskrbe s kru- stopiti nekatere površine privatni-
nog in dvigu življenjskega standarda.
Potrebno je v prvi vrsti omeni-
sklenili pogodbo za pitanje živali, bodo lahko kupili krepko krmo za pitanje po 22 din, medtem ko je enaka krma za ostale po preko 30 c’in.
Cilj pitanja je predvsem povečanje teže živali in zboljšanje kakovosti mesa. Predvsem takšno ži- pir in oves. Poljskim pridelkom pa vino zahteva zunanji trg. Dobro zaradi bližine gozdov povzroča ve-kvaliteto pitane živali dosežemo le
ka. Prav tako bi bilo možno gojiti veliko drobnice, ki bi nam dajala volno za/ domače potrebe in še za prodajo bi je bilo dovolj. Veliki predeli med vasmi Retje, Travnik, šegova vas in Hrib so sedaj neiz-
hom je eno najbolj perečih vprašanj v Kočevju. Navzoči so predlagali, naj bi se nova pekarna pri »Klasu« (ki je v načrtu in bo stala ca. 30 milijonov din, kar je več
kom v košnjo ah za pašo, vendar bo vse take želje reševalo samo preko KZ Kočevje, ki mu je že predložila, seznam interesentov.
M. O.
ti kmetijstvo in sorodne panoge koriščeni, kjer raste ničvredno gr-gospodarstva. Naše kmetijstvo ne donaša, toliko, da bi lahko kmet več prodal in tako tudi sam bolje vršine za pašnike, živel. Pri nas uspeva zlasti krom-
movje. Z malo truda bi to grmovje očistili in tako pridobili lepe po-
s pravilnim pitanjem, ki zagotovi ■tudi večjo možnost.
Katere živali bomo pitali ?
Vse živali nimajo lastnosti dobrega pitanja-. O tem presojamo Živah že po zunanjosti, živali za pitanje že po naravi rade žro, po videzu pa kažejo manjšo, široko in kratko glavo, noge bolj kratke in tanke, zobe zgodaj menjajo. Truplo za pitanje primernih živali je globoko, široko, lepo zaobljeno in zbito, prša so široka, prav tako hr-Det, stegna so polna. Po naravi so take živali mirne in rade počivajo, živali z nasprotnimi znaki slabše napredujejo, se slabše pitajo. To so živali na, visokih nogah, plitva, odsekana in stisnjena - rebra, ozka prša, koničasta, praznih stegen in podobno.
liško škodo divjačina, zlasti medved in divje svinje. Razširitev obdelovalne zemlje je prav tako nemogoča, ker je zemlja močno ap-neničasta. Zato bj bilo bolje omejiti se na živinorejo, ki bi lahko ravno v Loškem potoku imela velike uspehe. Velike površine gmajn so skoro neizkoriščene, aili pa so poraščene s slabim in redkim gozdom, kjer je večkrat pravo leglo lubadarja. Prav take so tudi oddaljene senožeti, ki dajejo prav malo krme in še ta je slabo hranljiva. Na občnem zboru KZ Hrib se je mnogo govorilo o tem, da bi se ti predeli gnojili in preuredili za pašnike. Toda ti nasveti so .gadeli na neugoden odmev.
Na omenjeni način bi naša živinoreja- dobila značaj planšarstva. Tu bi imelj potem podlago za mie-
In industrija ? Le-ta se omejuje zlasti na žago, katere obrati so se že močno razvili. Drugi obrat, oljarna, je prav tako važen vir dohodkov. Vse te industrije pa je še vedno premalo, če je zaposlenih 100 ljudi v sorazmerju s krajem, ki ima nad 2000 prebivalcev.
A. K.
Kako je s plačevanjem davkov
Kako je bilo s plačevanjem davkov na območju občine Kočevje v letu 1956 ? Tudi nas je zanimalo, zato smo se obrnili na Upravo za dohodke pri ObLO Kočevje.
Takole izgleda. Kmečki davkoplačevalci so poravnali svoje davčne obveznosti v preteklem letu v višini 99 odst., to je, da dolgujejo vsega skupaj okrog 350.000 din. Tudi obrtniki bi se dobro iz-
Dobrepolje pred novimi načrti
Nadaljevanje s 1. strani
Kako pa je z elektrifikacijo pri vas?	<
Na območju naše občine smo resneje pričeli z elektrifikacijo £,neana.~'PotiebnT’bo"le
pravzaprav šele v letu 1955. V ta namen so bili po še ne elektrificiranih vaseh ustanovljeni elektrifi-kacijski odbori, le-ti so se, kar moramo priznati, z veliko voljo lotili težavne naloge. Občina ni imela sredstev, s katerimi naj bi se pospešila: hitrost gradnje elektrifi-kacijskega omrežja. Na pomoč je
bo zadostovalo, saj je potrebno zgraditi do njih 3 km nizkega omrežja.
Kljub prizadevanju elektrifikacija na območju naše občine ni še
mnogo
sredstev in se razume tudi dobre volje. Stružani so dobili elektriko, vendar pa jo do sedaj izkorišča, le nekaj gospodarstev. Iz neposredne bližine daljnovoda, s pomočjo Kmetijske zadruge, so spravili v obrat mlin, ki je bil zelo potreben, saj so vozili do 12 km daleč v mlin. V letošnjem letu nameravamo
kazali, vendar imajo med seboj dva avtomehanika, ki skupaj dolgujeta na davkih za lansko leto 436.000 din. Ostali obrtniki so svoje obveznosti do skupnosti v redu plačali. Tudi ostali poklici so poravnali vse svoje obveznosti glede davkov. Skupna realizacija davkov v preteklem letu znaša v odstotkih 97,80 odst., ali drugače povedano, davčni zavezanci so bili lani bolj disciplinirani pri plačen vanju davkov kot pretekla leta ter jih moramo zato uvrstiti med najboljše plačnike v merilu okraja.
Kakšne dohodke ima ObLO ? Naštejmo nekatere: davek, ki ga plačujejo kmetje, obrtniki in ostali svobodni poklici, občinski prometni davek, ki ga plačujejo gostišča v privatnem in socialističnem sektorju, davek na maloprodajni promet itd. Vsa ta sredstva predstavljajo proračun občine, ki se porazdeli na posamezne postavke.
Mogoče bo koga zanimalo, koliko so prispevali k občinskemu proračunu tisti, ki radi pijejo alkoholne pijače ? Občinski ljudski odbor je prejel na dohodnini—za alkoholne pijače okrog 11,000.000 din.
Tudi v stanovanjski sid'd je Lov je bil dober in vsi smo bili začetku gledala gostilničarka z za- prišlo lani precej denarja, skupaj
Hrib — Loški potok
Med lovci
Lisičji golaž je teknil
ertfSSS 3SS55N3:	=•«« e
ma preko Kompolj do Strug. Odbor Kompolje je bil eden izmed najbolj aktivnih. S požrtvovalnim delom so v -tem čsisu uspeli si zagotoviti sredstva za izgradnjo raz-sežnega nizkega omrežja, katero pa kljub dobri volji in precejšnjim prispevkom posameznikov žal še danes ni popolno.
Aktivni so bili odbori tudi v Strugah, Kočevju in Ilovi gori, saj
re in Kočevja. V ta namen je obč.
zadovoljni s plenom. Padla je ena lisička in trije zajčki. Seveda smo imeli tudi smolo: 3 lisice so pravočasno zavohale smodnik v naših torbah, pa so jo v zadnjem hipu — pobrisale. Nič zato, pridete pa drugič na vrsto.
V mraku smo jo pobirali proti domu in se spotoma dogovorili, da
čudendmi očmi, ko smo ji porinili okrog 60,000.000 din. Iz tega skla-
LO sklenil dodeliti pomoč v višini izvedemo še zadnji pogon. V lov-500.000 dinarjev iz investicijskega skem	pomeni ta »zadnji po-
sklada.
Vprašanje dobre pitne vode je eden izmed važnih komunalnih problemov; ali že imate tudi za to že kakšne načrte ?
Dokončno elektrifikacija še ni urejena nikjer kjer pa je, je bila
gon« — obisk kake gostilne in to smo tudi tokrat storili. Pri vinski kapljici, ki so jo bile lovske žejne si jo lovsko duše tako potrebne, so se razve- ga golaža.
v roke odrto lisico. Ko smo ji pa dopovedali, da vsebuje lisičje meso najžlahtnejše sestavine je takoj ugodila naši prošnji.
Kmalu na to je bil lisičji gola-žek v skleda in na mizi. Rečem vam, golaž je bil odličen: nekateri so pojedli dve in celo tri porcije in še obžalovali da lisica ni bila večja. Tisti, ki so bili najbolj ješči, so skočili domov še po svoje boljše polovice, da tudi one preizku-»pogruntacijo«
Seveda so jim
so zbrali precej lesa in organizi- urejena po vojni. Prizadevamo si rali vsa težaška dela brezplačno vsi, da bi vprašanje elektrifikacije s prostovoljnim delom. Posebej naj omenim gorsko vasico Vodice, v kateri so le tri kmetije in so za, elektrifikacijo prispevali nad 400 tisoč dinarjev, kar pa še vedno ne
jeziki in pogovor je padel tudi na to, če je lisica, oziroma njeno meso’ užitno. Sprejet je bil sklep, da se to takoj preizkusi. Naša lisica je bila še mlada, iz kože je sko-čimprej bilo rešeno, ker nas za tem čila mimogrede in potem takoj od-čaka oskrbeti prebivalstvo z dobro romala v gostilničarjevo kuhinjo.
zali že tako na kratko privezani večje previdnosti povedali, da bodo
pitno vodo, da bi tako v sušnih poletjih ne vozili s sodi vode iz 8 km oddaljene Rašice.
Tu se je pod veščo roko gostilničarke spreminjala v golaž. Pripomniti še moramo, da nas je v
jedle zajčji golaž. Da bi videli, kako jim je šel v tek ta »zajčji golaž«! žene so ga vsevprek hvalile in bile hvaležne svojim možem za to veliko doživetje. Vse bi bilo v redu, da se ni našel dolgi jezik, ki je ženam pojasnil, dr so pospravile lisičji golaž. Kako so napravile dolge nosove, — toda ob kapljici so hitro pozabile.
da se črpajo sredstva za gradnje stanovanjskih zgradb.
Na zborih volivcev in drugih sestankih so prizadeti ljudje veliko razpravljali o plačilu taks na vozove, konje, mlatilnice, motorje, hibridne trte itd. Sredstva dobljena od taks na vprežne vozove gredo 100 odst. nazaj za cestni sklad, ostala denarna sredstva, dobljena iz taks, pa se porabijo za investicije v kmetijstvu. Seveda je treba lisičje- imeti pri odmeri taks pravičen kri-zaradi terij, da ne bo posameznik oškodovan zaradi nepravilne odmere taks.
PRODAMO
Po ugodni ceni prodamo motor-i kolo, znamke DKW 250 ccm v dobri nevoznem stanju. Naslov na upravi lista.
Marko Osredkar
ratek sprehod po Holandiji
2
(Nadaljevanje)
živinoreja je v Friziji dobro organizirana. Njihova živinorejska organizacija »Frizijski rodovnik za govejo živino« (F. R. S.) je stara 77 let. Ko je leta 1954 slavila 75-ietnico, so na vidnem, najbolj prometnem kraju v Leeuwardenu postavili spomenik — bronasto frizi jsko kravo v naravni velikosti! živinorejska organizacija je na zadružni osnovi, kako pa deluje, nismo imeli prilike videti podrobneje. Ugotovili smo, da je molzna kontrola pri posameznikih pogosta, nepričakovana in točna. Tudi tolščo merijo pogosto. Hlevske in kontrolne knjige pri posameznih kmetih predstavljajo celo knjižnico, kar je razumljivo, saj imajo kmetje povprečno po 35—40 krav in temu primemo mlado živino.
Zadružne organizacije igrajo v kmetovem gospodarstvu veliko vlogo: one mu odkupujejo in predelujejo mleko, nabavljajo krepka krmila in stroje, sušijo seno v umetnih sušilnicah, skrbijo za molzno kontrolo in za umetno osemenjevanje, v njihovih rokah je borba proti tuberkulozi in brucelozi pri živini ter proti drugim nevarnejšim nalezljivim boleznim. Zadruge pa se ne bavijo neposredno s kmetijsko proizvodnjo, ker je vsa zemlja v privatnih rokah. Pač pa imajo zadružne organizacije v svojih rokah skoraj vso trgovino s klavno živino, klavnice in predelovalnice mesa. Trgovina s plemensko živino pa je večidel v rokah privatnikov.
čeprav je frizijska živina doma na ravnimi, v deželi, ki ne pozna hudih zim (največ 8—10 stop. pod
ničlo), ne vročih poletij, ima izredno sposobnost prilagoditve (aklimatizacije). Zato -ni čudno, če prihajajo semkaj kupci iz vsega sveta. Istočasno z nami sta bili v Leeuwardenu še dve odkupni komisiji iz Jugoslavije, kupci iz Grčije, Brazilije in Poljske. Sicer pa izvažajo te krave tudi na Kitajsko, v Izrael, v Južno Afriko, v Sovjetsko izvezo, v Peru, Egipt, Indonezijo, Avstralijo, Italijo, Mehiko, Anglijo itd. Pravijo, da so se povsod dobro obnesle, kar dokazujejo vedno novi kupci iz teh dežel.
Zanimivo je, kako poteka trgovanje s plemensko živino. Pričakovali smo, da bo v Leeuwardenu ali kje drugje velik sejem, kjer bomo lahko izbirali po mili volji. Res je bil prav na dan našega prihoda v Leeuwardenu sejem, ki je bil bogato založen. Toda to je bila samo klavna živina. Plemensko robo pa prodajajo takole: trgovcu sporočiš, koliko živali želiš kupiti, kakšne starosti in proizvodnih lastnosti. On ima nekaj takih živali morda že kupljenih ali »zaara-
nih«, za nekatere ve, da so pri teh in teh kmetih na prodaj; za druge pa telefonira znanim kmetom ali pa gre po deželi od kmeta do kmeta poizvedovat, kdo bi kaj prodal. Pri tem mu pomagajo seveda tudi njegovi agenti, ki so v večjih krajih in imajo pregled nad svojo okolico. Ko kupec pride, ga posadi v svoj avto inxga vozi od prodajalca do prodajalca. Tako smo se dnevno prevozili tudi po 200 km in še več.
Če je živina v hlevu (pozimi), še gre. Zdaj pa, ko je na paši, mors, š še do pašnika, ki je včasih tudi po več kilometrov oddaljen od kmetije. Tu ti avto ne pomaga dosti. Potrebni so škornji in dobre noge in lepo peš gaziš blato, preskakuješ jarke in električne ograje ter se zviraš preko mostičkov čez večje jarke. Ti mostički so namreč vedno zaprti z bolj ali manj preprostimi lesami, ki branijo živini prehod z ene parcele na drugo in so navadno zavezane z žico. Ker bi bilo odvezovanje žice in odpiranje les (ki so često dolge in težke, večkrat pa tudi pol
razpadle), prezamudno, ti ne preostane drugega, kot da se primes stebra ali količka, ki leso drži in se preko,bališ mimo njega na drugo stran. Ker je les v Holandiji redek in drag, so ti količki često gnili in nisi vedno .siguren, če se boš srečno prekobalil ali t pa boš vznak cmoknil v gosto in večkrat smrdljivo vodo v jarku. Le redko se pripeti, da te kmet posadi na svoj gnojni ali seneni voz in te s težkim, počasnhn konjem zapelje na parceloi kjer se pase zaželena žival.
Največkrat kmet sploh ni šel z nami na pašnik. Zadostovalo je, da je imel trgovec s seboj »potrdilo o poreklu« tiste živali, na katerem je bila tudi njena slika. Ker so lise pri tej živini zelo različne in zato značilne za vsako žival, smo po sliki prav lahko ugotovili, katera žival je na prodaj. Če ti je žival in njeni podatki všeč, pove kmet ali trgovec ceno in »udarita«. »Gubanja« pri plemenski živini ne poznajo — vsaj mi ga nismo opazili skoraj nikjer. Mislim pa, da niti ni potrebno, ko je kup-
cev vedno dovolj od povsod. Zate tudi ni čudno, da si kmet z izkupičkom za 3 ali 4 krave Lhko kupi osebni avto! In avto smo videli skoraj pri vsakem kmetu. Poleg tega pa tudi vodovod, električni štedilnik, hladilnik, stroj za molže in vrsto kmetijskih strojev od kosilnice do trosilca za gnoj. Manj smo videU traktorjev. Pač pa ima kmet po 1 do 3 konje (belgijske ali domače frizijske pasme), ki mu služijo za vprego pri skoraj vseh kmetijskih strojih. Seveda Pa kmečke družine niso tako številne kot pri nas. Navadno opravi ja je vse delo na kmetiji po 2 ali 3 ljudje. Štirje delavci so le na najvec-jih kmetijah. Ovac smo videli na vsaki kmetiji po 15—30. So to velike, močne, bele ovce domače fuzijske pasme. Obrasle so z a®* ’ precej dolgo volno, ki jo daje ° vsaka ovca po 4 kg letno.	b_
je volna, si nismo mogli po®" neje ogledati. Ovce redijo zaradi mesa, ki ga skoraj
iZVaŽ3j°'	Se nadaljuje
PODZVEZNO PRVENSTVO V SKOKIH JE GLEDALO 1500 GLEDALCEV
Otvoritev skakalnice v Ribnici
PRED KONCEM ŠAHOVSKEGA TURNIRJA
Turnir za prvenstvo Kočevja se bliža koncu. Kljub žalostni tradiciji, da v Kočevju nikdar ne more turnirja končati isto število
Otvoritev nove skakalnice pri 162,9 (18, 18), 3. Drobnič Jože	(20,5,	19,5), izven	konkurence	ža-	udeležencev	kot	ga	začne	(saj	so
Frančišku pri Ribnici v nedeljo (D) 150,5 (15,5, 16), 4. Miklič Jo-	gar	Valentin (Ločan)	202	(27,	to	pot	turnir	zapustili	šafar	in
je bila zelo lepa športna, priredi- že (D) 149,1 (16,5, 15,5), 5. Letev. 33-mehska 'skakalnica spada skovšek Bogo (K) 134,3 (18,5 in rned najboljše na Dolenjskem in je 17,5).
odlično prestala svoj ognjeni krst. Mladinci (17): 1. Turk Joško Velika množica ljudi si je ogleda- (K) 161,8 (20,5, 21,5), 2. Gruden la. kaj znajo naši skakalci. Prav Jože (D) 161,2 (21, 20,5), 3. čo-posebno so bili ljudje navdušeni korito Joviča. (K) 155,1 (24, 22), nad skoki dveh tekmovalcev iz 4. Mihelič Lenart (S)	154,4 20,
škofje Loke, ki sta nastopila kot 19), 5. Arko Anton (R)	145,3
VE|STI|g.
25).	Rus), predstavlja letošnji turnir
člani (10):	1. Andlovič Janez zopet znatni napredek kočevskega
(K) 175,1 (23, 24), 2. Zevnik Jo- šaha. Dosedanji absolutni prvak že (D) in Arko Franc (R) 169,4 inž. Volk ne dominira več tako si-(22, 23,5), 4. Čampa Franc (R). gumo, izgubil je partiji proti Mest-158,6 22, 22,5), 5. Novak Anton ku in Jarcu. Jarc iz ŠD »Svobo-(D) 158,3 (21, 22,5), izven konku- de« Rudnik predatalvlja inajvečje renče Bernard Stane Ločan) 199,1 presenečenje letošnjega turnirja za
gosta in s svojim nastopom prikazala vso lepoto smučarskih skokov.
Dva tekmovalca zaslužita posebno pozornost — Fran Fajdiga iz Sodražice in Joviča Čokorilo iz Kočevja. Fajdiga je izredno lepo skakal in kar s 34 točkami prednosti zanesljivo zmagal. Ookorilo je zaradi padca zasedel sicer le 3. mesto, vendar je s svojimi ~zelo lepimi skoki znova opozoril nase. Pogoji dobrega skoka: dober odriv, pravilen predklon in doskok v
(27,5, 27).
Okrajno prvenstvo v slalomu
V nedeljo so se v Ribnici pome- (K) 55,4. 2. Klarič Mirko (K) rili najboljši tekmovalci okraja v 55,7, 3. Kužnik Lojze (K) 56,0, 4. veleslalomu. Nastopilo je 31 tek- Gruden Jože (D) 56,3, 5. Košir movalcev, kar je vsekakor prema- Ivan 57,7. lo za ves okraj. Poleg tega ni bilo
startu nobene ženske.
Pri pionirjih so Dohrepoljci ponovili uspeh iz Kočevja in to pot zasedli kar- štiri od petih prvih
Člani (5): 1. Pečnik Ivo (K) 68,9, 2. inž. Trošt Janez (K) 72,8, 3. Bižal Saša (K) 75,8.
prvenstvo Kočevja. Igra brez napora zdrav kombinacijski šah, z velikim smislom za taktične zaplete. Zelo dobro in podjetno je igral tudi Mohar Karel iz Fare, ki si je zagotovil 3. mesto in udeležbo na prvenstvu Dolenjske. Visoko se bosta plasirala tudi Lisac in Dejak. Prvi igra solidneje kot do sedaj in mu ni več taktika edino orožje. Do sedaj izgubljene točke: Jarc in inž. Vik — 2, Mohar, Lisac — 2,5, Mestek, Dejak — 3 točke itd.
Šolsko leta Prešerna v Ribnici
8. februarja bo vsa slovenska kulturna javnost slavila naš kulturni praznik — Prešernov dan — v spomin na pesnikovo smrt. Ob tej priložnosti objavljamo zapisek o njegovem šolanju v Ribnici.
telemarku, izpolnjuje le skromno mest. Očitno je to odraz dela zna-število tekmovalcev in še to zelo nega smučarskega strokovnjaka nepopolno.	Vičeta Andoljška. Pri mladincih je
Tekmovanje je izvedla Dolenj- nesrečen padec spravil odličnega
Kegljanje je šport ne pa .. .
-	-	-	„	,	.	^	.	v nedeljo 27. jan. je bila v rih drugih okrajih skupščine Keg-
ska smučarska podzveza in je bilo Grudna rz Dobrepolja ob prvo me- Ljubljani redna skupščina Keglja- ljaške zveze veliko razpravljale ter
to njeno prvo tekmovanje, škoda s^o, Zmagal je dobri Nande čuk je, da se Novomeščani in ostali on- 'lz Kočevja, toda z zelo pičlo pred-
ške zveze Slovenije. Na tej skup- sprejeli sklepe, da se nepravilnosti ščini so razpravljali tudi o neka- iz kegljaškega športa odstranijo.
stran Roga tega pokrajinskega pr- nostjo. Ivo Pečnik je _ pri članih terih stvareh, ki se nanašajo na. Predvsem je potrebno, da se keg-
--  4  „:   ____________7ormcnnm rf-iosr/xii I	vn i noolAtr .....	*	_	...	...   ’	°
venstva niso udeležili.	zanesljivo osvojil okrajni naslov.
Ugled prireditve je še posebno Kot kaže se mu ni treba v okraju dvignila prisotnost mednarodnega bati drugega, kot morda Uraniča, sodnika in strokovnjaka tov. An-	. H
teja Gnidovca-Botra, ki se je zelo	Kezul an
pohvalno izrazil o prireditvi.	Pionirji (11): 1. Novak Ive (D)
Rezultati	3. Kužnik Stanko (K)	61.6, 4.
Pionirji (11 tekmovalcev):	1. Zevnik Stane (D) 62,2, 5. Miklič
Fajdiga Fran (S)	196,8 (skoki Jože (D) 62,6.
21,5 in 21,5), 2. Arko Vinko (R) Mladinci (13):
KRATKE VESTI
V preteklem tednu je obiskovalo v Kočevju 18 drsalcev tridnevni drsalni tečaj, ki ga je vodil bivši državni prvak tov. E. Tuma iz Ljubljane. Na tečaju so predelali osnovne like umetnega drsanja.
Iz zadnje številke »Poleta« povzemamo, da je zasedel kočevski »Partizan« na podlagi tablice deseterico najboljših atletov Slovenije v letu 1956 — odlično 6. mesto. Pred njim so le velika društva kot iz Celja, Ljubljane in društvo Maribor. V tablice (najboljših desetoric so se uvrstili naslednji naši atleti: čihal, Torkar, Bižal, Adamič > in Koncilja.
Medan Uranič je sklenil izstopiti iz Odreda in zopet nastopati za Kočevje.
Izredno požrtvovalnost sta pokazala člana kočevskega »Partizana« Nace Karničnik in Roman Rovan, ki sta sama poli-
kegljače v našem okraju.	Ijači organizirajo. V ta namen bo-
Kegljanje je šport, ki ima v Slo- do ustanovljeni Okrajni odbori za veni ji že staro tradicijo in ima tu- kegljanje, ki bodo skrbeli za pra-di pri nas številne ljubitelje. vo športno kegljanje na svojem Pri nas prav tako veliko keg- področju.
f* e/ r6°’J’	prazna. ž5 Jpa je keglja- ^JTleio^ne^TslišaU ra*
nje v našern^ okraju ubralo čudna 0 nepravilnostih v našem športu, pota, ki mečejo na ta šport pri temveč o uspehih športnega keg-
1	Nande 1135 zel° slabo luč' Predvsem radi ljanja v našem okraju.
1. čuk Nande p0zaibljamOi ^ je kegljanje le
šport in nič drugega. Tu bi omenili ————————
razne stave, ki nimajo s keglja-
___________ škim športom nič skupnega. Sta-
ve se glase za vino, za denar itd.
O takih razmerah v kegljaškem športu so v našem in še v nekate-
Ko je bilo Francetu sedem let, ga je vzel k sebi očetov stric Jožef Prešeren, župnik v Kopanju pri Račni. Ker tam tačas nj bilo šole, ga je jeseni 1810 poslal v Ribnico. Tu je bila takrat sloveča aormalka, v kateri so se šolali tudi sinovi iz oddaljenih krajev. Sploh pa je ribniška šola slovela, saj menijo nekateri zgodovinarji, da je bila sedemrazredna latinska šola v 14. soletju prva gimnazija na slovenskih tleh. France je bival v hiši št. 77 (poleg občine, hiša je pred nekaj leti pogorela) pri učitelju Antonu Klibarju in se družil z njegovimi otroki, šola pa je bila v sedanji Lovšinovi hiši št. 23.
Zanimivo je, kako je izgledala ta slovita ribniška šola. Klibarjev učenec, poznejši kanonik Franc Kramar, popisuje učno metodo svojega učitelja takole: »V I. razredu nas je bilo šolarčkov kakih 60—70. Vsak je imel svojo nemško abecedno tablico. Z njo smo letali posamezno in zaporedoma k mizi, da nam je učitelj našteval črke po vrsti in smo jih mi izgovarjali za njim. Ko je povedal črke, je pognal vsakega v klop in nastopil je drugi, za njim tretji itd. Imel je navado, da je otroke takrat, ka-
dar mu je izrekel črke, suval z nekim bodalcem v kazalec, ali pa mahal po glavi n hrbtu ter tako res vtepal otrokom črke v glavo. Nosili smo vsi kazalce krvave, ranjene ali gnojne, v znamenje, da smo učenci njegovega razreda. Te rane so bile v strašilo drugim otrokom, da so se bali šole.«
Pa bi kdo mislil, da njegovi nadrejeni niso bili zadovoljni s tako nevzgojnim .načinom poukaj. Kje neki! Pohvalni dekret škofijskega konzistorija z dne 19. septembra 1818 omenja Klibarja kot zelo spretnega in dobrega učitelja. Tudi tedanji ribniški dekan Humel ga hvali.
V takih razmerah je v šolskem letu 1810-11 postal France Prešeren drugi nagrajenec, ob koncu naslednjega leta 1811-12 pa je dobil prvo nagrado. Gotovo se ga je v teh letih prijelo nekaj ribniške še-gavosti. Ob koncu obeh šolskih let so ga vpisali v zlato knjigo, ki so jo hranili do 'leta 1946 v Ribnici. Med vojno so jo učitelji, kot važen kulturnozgodovinski predmet, očuvali pred okupatorjem. Sedaj jo hrani rokopisni oddelek Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani.	T.
vala led za drsalni tečaj pretekli petek od 4.(1!!) do 8. ure zjutraj!
če bodo snežne razmere zadovoljive, bo v nedeljo 10. februarja v Kočevju republiško prvenstvo Partizana v sankanju. Pričakuje se udeležba okoli 100 tekmovalcev, predvsem z Gorenjske in Zasavja.
Tone Čuk, Drago Bižal, Roman Rovan, Lado Smole in Dušan Oražem, vsi iz Kočevja, so v nedeljo 3. februarja opravili zaključni praktični izpit za smučarske sodnike za skoke. To so prvi sodniki za skoke na Dolenjskem.
Kočevskemu »Partizanu« so ponudili organizacijo republiškega prvenstva Partizana v smučanju.
Avto moto društvo Kočevje bo priredilo »Ples v maskah« v soboto 2. marca.
V Kočevski Reki je dosti zanimanja za namizni tenis. Prav bi bilo, če bi kočevsko društvo pomagalo s svojimi izkušnjami.
Plodovi ..Svobode" v Kočevski Reki
g »	§
Hg^pUpfl
»J
Prizor z zadnjih dirk na Rinži —(Drofenik — Petek na startu)
O B 3 A V E
KINO
JADRAN, Kočevje: od 8. do 10. febr. ruski barvni film »Izpit zvestobe«; 10. febr. ob 10 mladinski film »Pepelka«; 13. in 14. ' febr. jugoslovanski film »Poslednji tir«; od 15. do 17. febr. ameriški barvni film »šeju«.
SVOBODA, Rudnik: 9. in 10. febr. sovj. film »Pedagoška poema«;
16.	in 17. febr. jugoslovanski film »Ne obračaj 1 se, sinko«.
PREDGRAD: 9. iii 10. febr. avstrijski film »Potepuhi«; 16. in
17.	ameriški film »Trinajsto pismo« .
RIBNICA: 9. in 10. febr. francoski film »Umor«; 16. in 17. febr. ameriški film »Bojišče«.
VELIKE LAŠČE: 9. in 10. febr. angleški barvni film »Henrik V.«; 16. in 17. febr. mehiški film »En dan življenja«.
SODRAŽICA: 9. in 10. febr. angleški film »Kapetanov raj«; 16. in 17. febr. slovenski film »Tri zgodbe«.
DOBREPOLJE: 9. in 10. febr. ameriški barvni film »Na rivieri«; 16. in 17. febr. ameriški film »Kruto morje«
KOČEVSKA REKA: 9. in 10. II. danski film »Zopet smo tu«, 13. febr. amer. film »žongler«, 16. in 17. febr. ameriški barvni film »Ljubimec New Orleansa«.
LOŠKI POTOK:	9. in 10. febr.
italijanski film »Čudež v Milanu«; 16. in 17. febr. italijanski film »Zidovi Malapage«.
IZGUBLJENA IZKAZNICA
Preklicujem osebno izkaznico na
tore Gračner Štefan, številka 3788,
;zdano od TNZ Kočevje.
Gračner Štefan, Kočevje
DEŽURNE TRGOVINE
Dežurno službo imajo:	V so-
boto 9. febr. od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. V Kočevju trgovina »Oskrba« (poslovodja Pavuna), v Ribnici pa trgovina »Živila«
V soboto 16. febr. od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure v Kočevju trgovina »Potrošnik« (poslovodja Peter Rutar), v Ribnici pa trgovina »Prehrana«.
BALETNI KROŽEK OBJAVLJA
Pionirke — članice baletnega krožka »Svoboda« Kočevje mesto, obveščamo, da se prično spet redne vaje v sredo 13. febr. 1957 cb 17.15 v dvorani gimnazije. Vaje so ob sredah (17.15—18.15) in petkih (16—17.30).
Vodja krožka
OBVESTILA
KOČEVJE
Rodile so: Pcžun Angela, vrtnarska delavka iz Kočevja, Tomšičeva 6 — dečka Henrika; Bizjak Marija, gospodinja iz Rudnika 11 — dečka Antona; Dulmin Marija, gospodinja iz Kočevske Reke št. 18 — dečka Bojana.
Srečnim mamicam čestitamo!
Poročili so se:	Makše Janez,
gozdni delavec iz Spodnjega loga (26 let) in Primčič Karolina, gospodinja iz Spodnjega loga 1 (21 let); Grčman Ivan, delavec iz Starega loga 6 (30 let) in Kolenc Karolina, delavka iz Starega loga 6 (33 let); Stropnik Janez, laborant iz Kočevja, Reška 26 (20 let) in Pelhan Anica, grafični tehnik iz Kočevja, Ljubljanska c. 14a (24 let); žagar Mirko, logar iz Gorenja 9 (29 let) in Knavs Ana, gospodinja iz Smuke 3 (25 let); Šercer Peter, delavec iz Žurg 7 in Šoštarič Marija, delavka iz Požarnice LRH.
Srečnim zakoncem čestitamo!
Umrla sta: Verderber Frančiška iz Bilpe 2 — stara 64 let in Šafar Stanislav, otrok iz Mozlja 10 -- star tri in pol mesece.
1'edništvo in uprava v Kočevju, lubljanska cesta 14a. Telef. 3-89. ®k. račun pri podružnici NB Ko-eevje št. 617-T-388. — Letna naročnina znaša 400 din, polletna 20* ” “ j® plačljiva vnaprej. Za ino-tostvo 800 din. Poštnina plačana gotovini. Rokopisi se ne vračajo, ka tiskarna »Urška« Kočevje
VELIKE LAŠČE
Rodila je: Petrič Marija, gospodinja iz Zadnikov 4 — dečka Jožeta. Srečni mamici čestitamo!
Poročili so se: Šilc Jože, izdelovalec lesne galanterije iz Karlovi-ce (28 let) m Petrič Ljudmila, gospodinja iz Karlovice 1 (27 let); Rupar Jože, kmetovalec iz Rožnikovega 8 (27 let) in Petrič An-
gela kmetovalka iz Karlovice 1 (28 let).
Srečnim zakoncem čestitamo!
DRAGA-LOŠKI POTOK
Rodila je: Mohar Ivana, gospodinja iz Reti j 79 — deklico Marico. Srečni, mamici čestitamo!
PREDGRAD
Umrla je: Mihelič Marija, kme-tovalka iz Sodevci 16 — stara 61 let.
SODRAŽICA
Rodile so: Petrič Milena, Sodražica 28 — dečka Radovana; Krže Marija iz Petrinci 2 mrtvorojenega dečka.
Umrla je: Šilc Marija, gospodinja iz žlebiča 28 — stara 60 let.
DOBREPOLJE
Rodile so: Francelj Marija, gospodinja iz Vidma 53 — dečka Antona; Purkart Marija, gospodinja iz Ponikev 79 — deklico Verico.
Srečnima mamicama čestitamo!
Umrli so: šeroelj Franc iz Doma počitka v Ponikvah — star 74 let; Gračner Terezija, upokojenka iz Doma. počitka — stara 76 let; Francelj Jože, otrok iz Bruhanje vasi 7 — star 4 mesece.
LEP PLEN NA KOLPI
V soboto, dne 2. februarja se je športnemu ribiču Vladku Klobučar iz Broda na Kolpi nasmehnila izredna ribiška sreča. Pod vasjo Pir-čami je na blestivko zapel in spravil na suho 1,12 m dolgega in 14 kg težkega, sulca. To je najtežji sulec, ki je bil v povojnem času na športni način ujet na kočevskem delu Kolpe.
Letošnja sezona lova na sulce, ki je praktično zaradi nastopa zelo južnega vremena, končana, je bila prilično dobra. Po do sedaj znanih statističnih podatkih, je bilo ujetih 24 sulcev, kar približno ustreza sedanjemu stanju ribjega staleža v Kolpi. Omenita pa je treba, da se slovenski ribiči na Kolpi razmeroma malo udejstvujejo, saj so Kolpo obiskovali le trije člani kočevskega ribiškega društva.
Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« v Kočevski Reki deluje že četrto leto. Uveljavilo se je kot močan kulturni činitelj na tem področju. Kulturni dvig tukajšnjega prebivalstva, M se je naselilo iz raznih krajev Slovenije, je tesno povezan z imenom tega društva.
Društvo je pričelo delovati leta 1953 ob zelo težkih pogojih. Tovariši, ki so se zagrizli v delo, so imeli zelo malo, ali pa nič izkušenj. Kljub temu so z marljivim delom in ob podpori skupnosti dosegli zadovoljive uspehe. Razmah dela v društvu je predvsem omogočil sodoben kulturni dom s kinom in telovadnico.
Posebno 'aktivna je dramska sekcija društva. Lani je naštudirala tri celovečerne predstave in sicer 3 enodejanke, Finžgarjevo »Razvalino življenja« in Mire Puceve »Operacijo«. Te igre je predvajala! na domačem odru, poleg tega pa z njimi gostovala v Osilnici, Mozlju, na Rudniku, v Jurjeviči in v Predgradu.
Ker že govorim o delu dramske sekcije, moram povedati, da sta pri nas gostovali tudi »Svoboda« iz Kočevja in »Svoboda« z Rudnika in da smo bili z njihovimi gostovanji zelo zadovoljni.
člani dramske sekcije se ukvarjajo tudi z lutkami. Dosedaj so prikazali eno pravljično igrico, lutke so dali v roke tudi pionirjem, ki so ob zaključku preteklega šolskega leta pokazali svoje znanje.
Po zadnjem občnem zboru je .bila ustanovljena ljudska univerza. Njena dejavnost je trenutno omejena na poljudno-znanstvena predavanja. V načrtu pa ima, da v prihodnjem letu razširi svojo dejavnost. Med prebivalstvom je za izobraževanje mnogo zanimanja*, kar se odraža pri predavanjih, ki so dobro obiskana in jih ljudje spremljajo z velikim zanimanjem ter si jih še žele.
Društvo ima tudi lepo, dobre urejeno knjižnico, ki je založena s kvalitetnim čtivom. Po knjigah ljudje dokaj radi segajo. Da bi se ljudem čimbolj približala dobra knjiga), pripravlja društvo bralne večere, na katerih bodo člani dramske sekcije čitali izbrana dela domačih in tujih piscev.
Največ težav je bilo s fizkultu-ro. Vendar se je v zadnjem času tudi tukaj izboljšalo.. Najprej s* pričeli prihajati v telovadnico pionirji, sedaj pa se ob večerih vse bolj pogosto oglaša radosten smeh mladincev, ki iščejo v telovadbi zdravo in koristno razvedrilo.
Poleg uspehov, ki sem jih nanizal, se bori društvo tudi z mnogimi težavami. V društvu leži breme dela na manjši skupini tovarišev. Ti morajo priganjati, skakati in se truditi, da delo teče. če eden od teh popusti, se takoj pojavi pri delu »luknja«. Treba je, dai se več ljudi poprime dela in se breme enakomerno porazdeli. Tako bo imelo društvo še več uspeha.
& dobla 0€)lja
Razgovor Lučka: Poglej to klop!
Danica: val?
Lučka: Kdo .
,.? To si pa res
Komisija za volitve in imenovanja pri Občinskem ljudskem odboru Ribnica na Dol
razpisuje mesto
UPRAVNIKA
Knjigovodskega centra Ribnica
Pogoj:
1.	izobrazba: ekonomski tehnikum ali trgovska akademija, ter najmanj 5-letna praksa;
2.	nepopolna srednja izobrazba ter najmanj 10-letna praksa.
Plača po tarifnem pravilniku ali po dogovoru.
Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom in opisom strokovne usposobljenosti pošljite do 28. februarja 1957 Občinskemu ljudskemu odboru — Ribnica na Dol.
Kdo te je pa poljubo-
Kako
sladke spomine vzbuja v meni. Na tej klopi sem lansko poletje sede- 15em zaPo:mlLiia. la in poslušala goreče ljubezensko razodetje . .. ah, ti poljubi.	Katra: Martin, kje si se ga pa
tako nasekal, da niti mene več ne
______________________________ poznaš ?
Martin: To je pa moja interna zadeva, če pa že hočeš vedeti, ti povem. Pil sem na puf, to pa tako ne gre iz tvojega žepa.
On: Ljubim te, draga, in zate bi dal vse!
Ona: Pa mi daj zaenkrat samo predujem. Kupi mi krznen plašč.
— Kaj pa rečeš svoji ženi, če prideš pozno ponoči domov?
— Jaz rečem samo »dober večer«, vse drugo pove potem moja žena.
Janez: Koliko boš prejel po novem plače ?
Tone: če prištejem povišek in odštejem zmanjšanje, bom ostal ravno na istem kot doslej.
KNJIGARNA IN PAPIRNICA - Kočevje
obvešča vsa gospodarska podjetja, da ima na zalogi bilančne obrazce za leto 1956
— Saj nisem rekla roke kvišku, ampak — denar sem.
Iznosih krajev
Poklicna svetovalnica
PRED IZBIRO POKLICA
Nepravilni odnosi do invalidov
Na obratovodski konferenci rud- pravilnik, kar je šlo v breme cenika Kočevje, dne 22. januarja, so letnega kolektiva podjetja. To pe-razpravljali med drugim o anali- reče vprašanje bo treba nekako tiki dela, tarifnem pravilniku, o urediti, pravilni razporeditvi grupnih po- Neumestna in nepravilna izjava dih" Hudi “ie sedelo' in * zaorosia “iih klicev, ki zahtevajo
StaVk itd.	TtO tm' lmnfnT>£inoi no Tnn.lo o/I ofvo_ .	_	"	.	-*■	"	rv*i 1 n /4o 1nn/4n zim oo -»•
te-
IVA VLAKU
Pred dnevi sem se peljal na vlaku proti Ljubljani. Ljudi je bilo precej in vsa mesta so bila zasedena. V vagon je stopil starejši človek, ki je bil invalid in je iskal prostora na sedežih. Precej mla-
Še nekaj mesecev in šole bodo 3. izbrani stroki ustezajoča končale s svojim delom. Mnogo lesna in duševna konstitucija, učencev bo v tem šolskem letu končalo osemletno šolsko obveznost. Treba se bo odločiti: kam?
V kateri poklic? Ali je pri nas vzgajajo kader za administracijo, veliko možnosti ali malo?	stenografe in strojepisce. Šoli sta
že bežen pogled na množico po- v Ljubljani in Mariboru, šola tra-
Administrativne šole
Visoke in višje šole
1.	univerza in akademije,
2.	višje šole.
Za vstop v te šole je potrebna matura na gimnaziji ali šoli ustrezne veljave.
V prihodnjih številkah» »Novic«
na tej konferenci je bila od stra- je> da mu odstopijo sed(!ž. M1^di
,	vsako leto ja dve leti. (Pripravlja se ustano- bomo‘nadaljevali s podrobnim opi-
mlade ljudi, da se v njih izučijo, vitev podobne šole za Dolenjsko v som šol s praktičnim poukom in
Ako hočemo oceniti delo našega ni nekega udeleženca, ki je dejal, potniki se niso zmenili za niesrovo nanl P°kaže, da je izbira velika in Novem mestu, kdaj pa bo
delavskega samoupravljanja, mo-, naj se delovni invalidi ali odpuste prošnjto,~temve'č se"je starer^m^ težka-ramo priznati, da se je pri nas to iz podjetja, an pa naj se prepuste žu eden od navzogth zasmejal in Od česa jff odvisna izbira po zelo popravilo, tako da lahko re- v breme Zavodu za socialno za- mu odgovoril: >>Tudi mi sm^ pla„ klica?
čali. da lahko sedimo.« Ne opore
do tega, še ni znano.)
prišlo poklici drugih
v industriji in obrti ter gospodarskih dejavnostih.
Od nagnjenja, ki ga ima mlad določen
čemo, da je kos svojim nalogam, varovanje. Ker se mi zdi, da ima-
jsj&x&s-jsls, s	sšlšSžtojS ss s sss «*■
delu delovnih invalidov, katerih je tudi nekatere zdravniške komisi- do stareiših liudi nosehn n«, in ■■>, • 'm 6	®P°sa:bin,osti, ki
pri nas zaposlenih 26. Da je pra- je, naprošam, da se tu storijo po- vMlfov do stlrSih^n notnih l ,%	P°* \	■ °	T
Vilna zaposlitev delovnih invalidov tebni koraki za pravilno ocenje- nt tet la mole oZnrit ll	°d P°-t ' t .3° J?U5?° °d"
težak problem, vemo vsi. Tl ljudje vanje naših delovnih invalidov. ko' raw.anl-e ni nravilrm ’i nien	_n a ogl °dioutve za
ni=n non tniiVn ^mn»ni ,o	ko ravnanje At Pravilno, je eden poklic (starsi, sola, poklicni sveto-
mso vec toliko zmozm za delo, kot	Nace Kamšek od navzočih dal prostor "" ~
prej, ko so ~A-----1 Tr— ---
bili zdravi. Ker invalidi z razmeroma nizko invalidnino ne mrejo živeti, si iščejo še zaposlitve. Ker delajo na lažjih delovnih mestih, jim zato tudi tarifni pravilnik predpisuje nižje plače. Podjetje je 'bilo toliko uvidevno,
V. D.
Zveza borcev v Vinicah
Poljanska mladina je aktivna
Mladinska organizacija, 'občine Predgrad je imela 27. januarja redno letno konferenco, katere so se udeležili številni delegati iz šestih vaških aktivov, predsednik OK LMS, tov. Golob, ter predsednik in tajnik ObLO Predgrad. Poročilo o delu posameznih aktivov in občinskega komiteja je podal predsednik komiteja tov. Mavrin Vlado.
valeč, c-rganizacije itd.); od števila uspešno dovršenih let osemletnega šolanja. Večja izobrazba se zahteva za srednje kadre in akademske poklice, nižja za poklice aktivov s 116 člani. Občinski ko- devci in Radenci delavni.
Eden izmed prvih v sodraški vojnim vdovam ter njihovim ctro- kvalificiranega delavca; od prostih mitete je na 6 sejah v glavnem Na konferenci je bil sprejet občini je bil letni občni zbor kra- kom, kako se vzgajajo itd. Na-	mest,, ki 80 aa razpolago razpravljal o poživitvi kulturno- sklep, da se letos ustanovi prosvet-
V občini Predgrad je 5 vaških so bili mladinci tudi v vaseh So-
da je tem delavcem plačevalo viš-	organizacije ZB na Vinicah, pravljen bo seznam socialno ogro-
je plače kot jim predpisuje tarifni
GOSTILNA IN TRGOVINA V STAREM LOGU
Kakor smo zvedeli, gostilna v Starem logu ne bo ukinjena, za kar so se bali prebivalci Starega zboru?
in sicer 1. febr. 1957. Lepa ude- Ženih bivših borcev in partizan--ležba je pokazala, da člani živijo skih vdov, katerim bo organizaci-s svojo organizacijo. Na zboru sta ja iz razpoložljivih sredstev nudila bila navzoča tudi predsednik ob- pomoč.
črnskega odbora ZB tov. Fajdiga in V organizacijo ZB je bilo spre-tajnik tov. Lavrič.	jetih več novih članov, še pred ob-
Kaj so razpravljali na občnem činsko konferenco bodo stopili čla-_________________
Tov. Fajdiga je lepo ob- nL odbora do vseh tistih, ki so na nosti kot vajenec,
v bodočem poklicu; od materialne med mladino. Mladina v Predgra- no društvo. Da bi se ta sklep ures-možnosti za vzdrževanje.	du in Starem trgu je na tem pod- ničil, bo potrebna pomoč ObLO
loga. Trgovino pa bodo odprli v	jasnil	kakšne naloge ima	organi-	611 ak drugi
tem kraju takoj, ko bo na razpo-	zacija	ZB in teh ni malo.	še ved-	NOV ter jih
lago prostor, najkasneje pa do	no naj	bo naša največja	skrb za	Napravljen bo
konca meseca februarja. Predla-	otroke	padlih borcev. Pozanimali	tistih družin,
način sodelovali v vpisali v org. ZB. tudi seznam vseh ki so sodelovale v
3.	v srednje strokovne šole,
4.	v administrativne šole,
5.	na visoke in višje šole po ma-
gano je bilo, da bi se gostilna in se bomo tudi za učne uspeh par- narodnoosvobodilnem gibanju leta turi na gimnaziji, trgovina namestili v stavbi bivše rižanskih otrok, ki študirajo, pre- 1941 do 1945. Seznam bo naprav-
menze, v kateri naj bi se uredilo gledali kako je z njihovo štipen- ljen tudi za umrle partizanske	Srednje strokovne šole
tudi stanovanje za poslovodjo tr- dijo itd. Poudarjeno je bilo, da bo borce, govine in gostilne.	organizacija posvetila več skrbi
Podeljena priznanja v Ribnici
Na željo TVD Partizan Ribnica objavljamo seznam športnikov in sotrudnikov, katerim je uprava Partizana Ribnica podelila ob svoji 50-Ietnici spominske diplome.
(Nadaljevanje)
Kolenc Venceslav, Ljubljana; Kozina Franc, Ribnica; Kadunc Ivan, Ljubljana, Kadunc Anica, Ljubljana; Kordiš Tene, Goriča vas; Kralj Franjo, Ribnica; Lovšin Alojz, Ribnica; Lutman Evgen, Ljubljana; Lovšin Lenka, Ribnica; Lovšin Franc-Frenk, Gorenja vas; Lovšin Štefan, Ribnica; Lovšin Ančka, Gorenja vas; Lovšin Jože, Goriča vas; Lovšin dr. Janko, Celje; Lesar Alojz, Kočevje; Lesar Franc, Ribnica; Lovšin Rudolf, Sodražica; Levstek Franc, Ribnica, Lovšin Anton, Metlika; Lavrič Dušan, Ribnica; Maležič Matija, ljudski poslanec, Ljubljana; Medic Marica, Šoštanj; Mlakar Ivan, Ljubljana; Mirtič Franc, Dolenja vas; Matoh Franjo, Ribnica; Murnik dr. Viktor, Ljubljana; Marčič Justina, Ribnica; Marčič Albin, Ribnica; Mate Vinko, Ribnica; Novak Ana, Ljubljana; Nosan Maks, Gorenja vas; Nosan Jože, Ribnica, Nosan France, Sajevec; Novak Ivan, Ribnica; Oražem Marija, Ribnica; Oražem Franc, Ptuj; Oražem Stane, pionir telesne vzgoje, Kočevje; Oražem Veljko, pionir telesne vzgoje, Ljubljana; Oražem dr. Janez, pionir telesne vzgoje, Ribnica; Oražem Anton, Ribnica; Oražem Janko, Ljubljana; Oberstar Jože, pionir telesne vzgoje, Sodražica; Pogorelc Frenk, Dolenja vas; Pirnat Janez, ljudski poslanec, Kočevje; Polič Zoran, državni podsekretar za finance FLRJ, Beograd; Pavšič Pero, Ljubljana; Poljanšek Polde st., Ribnica; Peterlin Vida, Ribnica; Peterlin Filip, pionir telesne vzgoje, Ribnica; Pirker Rudolf, pionir telesne vzgoje, Ribnica; Pakiž Silvij, pionir telesne vzgoje, Ljubljana; Podboj Ivan, Ribnica; Pelc Jože, Ribnica; Pakiž Emil, Ribnica; Petrič Rudolf, pionir telesne vzgoje, Ribnica; Petrič Malči Ribnica; Picek Iva, Ribnica; Podboj inž. Jože, Ljubljana; Peterlin Ela, Ljubljana; Picek Franc, Ribnica.
Konec prihodnjič
Kam se po dovršeni osemletni ročju dosegla kar zadovoljive uspe- pri dodelitvi finančnih sredstev. Na-šolski obveznosti lahko mladinec he. Tudi drugi aktivi bi lahko ime- dalje so sklenili, da bodo posvetili ali mladinka odloči?	li večji uspeh kot sicer, če bi ime- večjo skrb izobraževanju kmečke
1.	V šele s praktičnim poukom, li ustrezajoče prostore. Aktiv v mladine. Poročalo se je, da se je
2.	v poklice v obrti in industriji CePljab se je odlikoval na predve- udeležilo sadjarskega tečaja 36 ter druge veje gospodarske dejav- čerih državnih praznikov, mladina mladincev.
je pripravila kresove, ob njih so Na konferenci je govoril tudi Imeli proslave in peli partizanske predsednik OK LMS tov. Golob, ki pesmi. Mladina v Predgradu je la- je podal smernice za bodoče delo ni uprizorila igro »Kmečka zgod- mladine v tem kraju. Poudaril je ba«, ki je lepo uspela, v Starem tudi sodelovanje mladine v druž-trgu ob Kolpi pa so ustanovili pev- benem upravljanju, ski zbor. Naučili so se starotrške Ob koncu so izvolili nov občin-pesmi, ki jih je posnel tudi Radio ski komitet ter nadzorni odbor in ...	.	Ljubljana. Poleg navedenega pa se 6 delegatov za okrajno konferenco.
Dosedanje delo krajevne organi- ^e so^e dajejo stopnjo izobrazbe je mladina skoro iz vse občine pri- Za novega predsednika občinskega zacije ZB je bilo zadovoljivo. Pri P°Pplne gimnazije. Absolvent dobi pravila- za nastop narodnih plesov, komiteja mladine je bil izvoljen svojem bodočem delu bodo člani v aazlv tehnika. Iz teh šol je možno katere so uspešno zaplesali pred tov. Milan Lavrič. Mladini želimo večji meri kot doslej, sodelovali hrez dopolnilnih izpitov prestopiti filmsko kamero za film »Od Tur- še več uspehov in pridnega dela. pri prispevanju za zgodovinsko de- ?a vlsoke ak višje šole odgovarja- jaka do Kolpe«, Naj omenimo, da javnost org. ZB.	joče stroke.
Izvolili so nov krajevni odbor	za sprejem:
ZB ter delegate za občinsko kon- 1. uspešno opravljeni 4. razred ferenco. Občni zbori krajevnih od- gimnazije in sprejemni izpit na borov ZB -bodo v sodraški občini srednji strokovni šoli, že pred 20. februarjem.	2. moralna neoporečnost,
TO IN ONO IZ NAŠIH KRAJEV
Mladini v Laščah zavirajo delo
Velikolaška mladina je bila ves nikoder. Težave imajo tudi v tem, čas med najmanj delavnimi v ko- da je prostor, kjer se uče, neza-čevskem okraju. Vzroke za to pa kurjen.
V TUJIH PARCELAH JE so prišle v last splošno ljudskega SEKAL LES	premoženja. Centi Janezu je bilo
Nedavno tega je bila pred okraj- P° osvoboditvi žal, ker je prodal nim sodiščem Kočevje zanimiva	vojno gozdove. Nepoučeni
razprava in sicer zaradi naslednje ljudje so mu govorili, baje je tu-zadeve:	di sam nekje bral, da zdmlja, ki
Centa Janez, ki stanuje v Raši- bda Pr°dana med okupacijo, pri-•	- — -- r- —j——	ci, se je moral zagovarjati pred ^ spet nazaj v roke pravemu
ne smemo ati samo pri miadini. Mladina bi potrebovala večjo po- sodiščem zaradi tega ker je v le- lastniku, kar pa seveda ni res. In Potrebno n jo bilo ie pravilno moč pri svojem delu. Pri tem mi- tih 1953, 1954 in 1955 sekal les v Centa Je začel verjeti samemu se-usmerjati m ji pomagati na tistih slimo tudi na plesne vaje. Mnogi .gozdnih parcelah, ki so last sploš- bi, da gozdovi, katere je prodal, podr-ocjm dela, Ki j0 zanimajo in so namreč že od začetka plesnih nega ljudskega premoženja. Tako- Pripadajo- spet njemu. Izposloval veselijo m ki so zanjo primerna, vaj razširjali lažne vesti, češ da le se je začelo: Centa je nied ita- se6na dovoljenja (v prošnji je Zadnje čase lahko trdimo, da se se dogajajo na teh vajah nemoral- lljansko okupacijo prodal svoje tri lažno navedel, da so gozdovi nje-je mladina iz Lašč znašla’ in si ne stvari itd. Nihče od teh obrek- gozdne parcele Krajcu Niku za gova last) 5n začel sekati. Skupni pričela iskati področje udejstvova- pivcev pa ni prišel pogledat in se 39.200 hr. Omenjeni Krajec je za- tzkupiček za posekan les, kl ga je n ja po lastni uvidevnosti. Mladina Prepričat o zglednem obnašanju radi grehov med okupacijo, pobeg-je pričela v zimskem času prire- mladine, to je mladincev in mla- nil čez mejo in njegovo imetje, jati plesne vaje. Za začetek je šlo dink na plesnih vajah.	kakor tudi omenjene tri parcele,
dc-bro. Tudi občina je prispevala
nekaj materialnih li so tudi prostor
sredstev. Dobi-v garderobi zadružnega doma. Plesne vaje so postala zbirališče laških mladincev in mladink. Učili so se plesov, lepega vedenja in se zabavali. Gotovo je lepše, če se mladina zabava na ta način, kakor da bi posedala po gostilnah, zapravljala denar, se opijanila in se tako izživljala v družbi pijancev.
Mladina se tudi pripravlja na uprizoritev igre na domačem odru. Težave pa so nastale, ker nimajo pravega režiserja. Tako se je večkrat pripetilo, da so igralci prišli k vajam, režiserja pa ni bilo od
Pekarna in slaščičarna v Kočevju
razpisuje naslednja delovna mesta:
RAČUNOVODJA PODJETJA: pogoj: opravljeni izpit iz računovodstva ali večletna praksa s sposobnostjo samostojnega vodenja računovodstva.
KNJIGOVODJA: za vodenje materialnega knjigovodstva, pogoj — praksa v vodenju mat. knjigovodstva.
Plača po tarifnem pravilniku.
Nastop službe takoj ali s 1. marcem 1957.
Ponudbe poslati na naslov Pekarna in slaščičarna Kočevje.
prodal KZ Rob je prinesel Centi, vzeto po povprečnih cenah, čistih 251.000 din. Sodišče je spoznalo Centa za krivega ter ga obsodilo, upoštevajoč, da do sedaj še ni bil kaznovan in da mu je okupator med vojno požgal domačijo, na 20 tisoč din denarne kazni, ki se v primeru neplačila spremeni na 100 dni zapora ter na plačilo oškodovancu, to je Upravi za gozdarstvo Kočevje 251.000 din. Pričakujemo, da Centa v bodoče ne bo več sekal les v gozdovih, ki niso last.
njegova
PREPIR MED BRATOMA — PRED SODIŠČEM
Pred sodiščem se je moral zagovarjati tudi L. S. iz Zapotoka pri Sodražici. Obtožil ga je njegov brat L. I. češ, da je brat S. dne 4. decembra lani grozil njemu in njegovi družini s tem, da se bo doma »klalo«. Sodišče je po zaslišanju prič ugotovilo, da L. S. tistega dne ni storil nikomur nič žalega, niti nikomur grozil, zato ga je oprostilo vsake kazni. Sodnik je tudi svetoval obema bratoma, naj živita v mirnem sožitju.
49
Opat pošlje sla v grad Kozjak gospodu Petru poročat, naj nemudoma pride v klo-šter, ker -mu je brat blizu smrti.
Peter se zavzame; ni še pričakoval bratove smrti. Ko hlapec pove, da je bratove bolezni kriv dolg star cigan, bledo postane Petrovo lice. Obide ga smrtni strah, če ni Samoi njegovega greha izdal. Brž veli osedlati svojega konja.
Komaj prijezdi v samostan, prosi opata, da ga pusti k ciganu, češ, da -bi bolj natanko zvedel o svojem nečaku. Opat mu je rad dovolil.
Peter pristopi k ciganu v ječo. Hotel je ugotoviti, koliko je cigan povedal Marku. Jezen je bil in skrbelo ga je, ko spozna, da Marko ve za njegovo izdajo. Ali za zdaj je moral molčati in cigana zlepa nase pridobiti.
Cigan je hotel, da mu Peter prereže vezi, iz ječe ho že sam prišel. Petra vendar ni bila volja tega storiti. Izgovarjal se je, da ga osvobodi kako drugače, bolj skrivaj.
»Ako nisem jutri večer prost s tvojo pomočjo, bom tudi brez nje. Potlej pa bom razobesil tvoje možgane po plotu stiškega vrta,« žugal je srditi cigan za plemenitašem, ki je hitro odšel.
Peter je ostal vso noč v kloštru. Mar mu je bilo za brata! V svoji črni duši bi veliko rajši, da bi brat umrl in nesel skrivnos s seboj pod zemljo. Ali s ciganom? Pravzaprav mu tudi za tega ni bilo nič. Kohk bi (bil dal, da bi ga spravil s sveta! Belil s je glavo, kako bi mu pomagal iz ječe tako sebi iz neznanske zadrege, pa si m 1 mislil nič pametnega.