Poštnina plačana v gotovlnl Izhaja v pondeljek in petek popoldne. Stan1.' rncsečno Din 7—, za inosernstvo Din 20—. Račun pri poštno -čekovnem v.nvodu št. 10.666. Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossnuyerjeva uiica 1, pritličje, ciesno. Rokopisi se ne vračrijo. Oglasi po tarifu- Telefon int. St. b5. Predpisi glede prostora in dneva objave ogUsov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s šievilkami so plačljive. Štev. 62. Celje, pondeljek 3. avgusta 1931. Leto XIII. Naše banovinske ceste Inženjcr M. Öukljc jc objavil v »Ti'govskem listn« naslednji. aktual- ni članek: Po obligatni uvedbi ljudskega de- la je postalc vzdrževanjc banovin- skih cest pereč problem, ki zadaja tcžke brige. Že preje je bila preure- ditev nabiranja sredstev za banovin- ske cestc dosti nujna. V splošnem intorosu je zlasti industrija zahteva- la onotno in enakomerno obdavčenje interesentov vsaj za vso banovino, če sc že ni mogla doseči taka enot- nost in enakost za vso kraljevino. V tcm smislu se je svojčas prodlagalo, da haj banska uprava dravske bano- vine v svojem proračunu predvidi poscbno dodatno cestno doklado; iz tega donosa bi banovina dotirala tu- di sreskc cestne odbore po njih pro- računskih potrebah. Z obligatno uvedbo kuluka se je pa položaj bist- veno sprcmonil in je postal tudi oni predlog brczpredmeten. Ministrstvo za gradbe je v nasled- njem času izdalo ponovne izjave o tom predmetn. Najmarkantnejša teh izjnv jc Razpis br. 16.144 z dne 24. aprila 1931, ki je bil priobčcn tudi v naših dnevnikih in ki vsebuje v ob- liki tabele »Izkaz o uspchu ljudske- ga dela na banovinskih ccstah za le- to 1930./1931. do dne 18. aprila 1931«. Iz tega Razpisa in Izkaza bi bilo raz- brati, da se v dravski banovini stori za banovinske ceste neprimerno roanj ncgo v ostalih banovinah, in da gospodarski sloji v teh banovinah vse premalo prispevajo za banovin- ske cestc. Da je tako naziranje zmot- no> bodi v naslcdnjcm dokazano. Naj prcdvsetn izrazim dvom v toč- nost gtevilk objavljenega izkaza. Si- cer je že po sebi razurnljivo, da se ne more jo z vso zanesljivostjo priob- čiti dnc 24. aprila statistični podat- ki, ki naj segajo do 18. aprila dotič- nega lcta. Ako pa je v Izkazu nave- deno, da je v predmetnem razdobju 15 mcsecev znašala vrednost storje- ncga ljudskega dela n. pr. v dunav- ski banovini 27,329.990 Din in da se je v tej banovini v istem času v de- narju pobralo za odkup oscbncga dc- ttW^bTn0-1 Din' SkUpaJ tedaj *i>,»oi U2.oi Din, ne morem, da ne bi lzrazil dvoma o teh Stovilkah, ka- tere se zdijo daleko pretirano! Navedeni donos odkupa osebnega dcla nc bi bil neverjeten v bogati dunavski banovini, ki šteje 2,310.220 prcbivalcev in v kateri znašajo os- novni neposredni davki okroglo 315,000.000 Din. Vendar je v novem proračunu dunavska banovina za 1931/1932 donos odkupa osebnega de- la kalkulirala samo na 4,000.000 Din Ako se nadalje računa vrednost stor- jcne dnine z 20 Din, bi. preje navede- na številka Izkaza pomenila, da so v dunavski banovini obvezanci oseb- noga dela tekom 15 mesecev storili prilično l,3ü6.000 delovnih dni, kar ne more biti real no. V onom Izkazu ni navedena drav- ska banovina, iz Cesar naj bi se de- duciralo, da se v naši banovini za- nomarjajo banovinske ceste in da gospodarski sloji niao storili svoje dolžnosti v istem razmerju, kakor se je to zgodilo v djrugih banovinah. Tako mnenje je v vsakem pogiedu pogrešeno. Kot prvo naj navedem dejstvo, da so banovinske ceste baš v dravski banovini vsa ta leta v razmcroma dobrern stanju, navzlic temu, da za njih vzdrževanje večino let ni pri- spcvala niti država, niti pokrajinska uprava. Brez upora.be ljudskega dela so se te ceste vzdrževale zgolj z dav- ščinami, katere so v pretežni meri plačale gospodarske ustanove in naj- več industrija. Te ceste so šele v slcdnjih lctih prišle v oskrbo oblast- nih samouprav oziroma banovine, ki skupno z lokalnimi faktorji krije stroške njih vzdrževanja in potreb- nih novogradenj. Po proračunu dravske banovine za ]. 10^0./31. so se pobiiaJo 40% dokla- tlc k vsem iieposrediüm ilavkorn v znesku 30,800.000 Din, od katerega zneska je računati večji del za stvar- ne izdatke na banovinskih cestah, ki so izkazani z zneskom 19,080.000 Din. Pol eg tega pa so sreski cestni odbo- ri pobirali cestnc doklade k nepo- srednim davkom v povprečni višini 40%, katcrc znašajo — brez mesta Ljubljanc — okroglo 26,000.000 Din. Tedaj so davkoplačevalci samo za banovinske ceste v enem proračun- skem letu placali okroglo 46,000.000 dinarjev! Tcliko se je za banovinske ceste žrtvovalo v banovini, katera štoje 1,120.549 prebivalcev in v ka- tcri znašajo osnovni neposredni dav- ki okroglo 80,000.000 Din, tedaj v razmerorna mali in siromašni bano- vini. Prikazana vsota je prilicno cnaka gori navedeni vsoti iz urad- nega Izkaza glede dunavske banovi- ne, pa je ta razlika, da so naše šte- vilke realne in zuncsljivc. Splošno je znano, da je obremeni- tev davkopkičevaleev po samouprav- nih davšCinah v dravski banovini neprimerno večja nego v katerikoli drugi banovini. Dočim je bila v naLi banovini določena banovinska do- klada na neposredne davke za pro- računsko leto 1930./31. na 40%, je znašala ista doklada v savski bano- vini le 20% in v dunavski banovini samo 15%. PreraCunano na glavo probivalca, so znašale v letu 1930./31. banovinske davščino v dravski ba- novini 7(3.50 Din, v savski banovini 39.33 Din in v dunavski banovini 41.55 Din, iz Cesar je razvidno, da je obromenitev davkoplačevalcev v dravski banovini skoro dvakrat to- lika ncgo v ostalih delih#kraljevine. Ako bi mi izvedli to primerjavo še poscbej glede prispevanja za bano- vinske ceste, bi priSlo do še večjih razlik. Vendar nočem na. tern mestu insistirati, ker se taka preobrcmeni- tev prebivalstva za cestne namene v bodoče ne sme zgoditi. Tudi se mo- rcjo doseci zadovoljivi rezultati z dosti manjšimi žrtvami. Kar pa se tiče budžeta dravske ba- novine za leto 1931./1932., je razrner- je za našc davkoplačevalce, pred- vsem za industrijo, še znatno ne- ugodnejše. Poleg 35 odstotkov bano- vinske doklade na neposredne dav- ke in poleg ostalih banovinskih dav- i.čin, takd in prislojbin, jo v novem i»udžetu uvedenu šo cela vröta novili davščin in taks izrecno z namenoin prispevanja za banovinske ceste. Ba- novinski izdatki za banovinske ce- ste so preliminirani za 30,718.533 di- narjev v gotovini, brez prispevkov sreskih cestnih odborov in brez ljud- skega dela. V kritje služi naj preje del banovinske doklade k neposred- nim davkom (po § 27. zakona o nedr- žavnih cestah), potem sledcče dav- ščinc: na šoferskc legitimacije, na motorna vozila, trošarina na bencin in pnevmatiko tcr prispevck avto- busnih podjetij v skupni višini 9,260.000 Din, koCno pa odkup oscb- ncga dela (kuluCai-ina) po 6,000.000 dinarjev. V bistvu značijo te postav- ke povečanje obremenitve davkopla- čevalcev za namene banovinskih cest napram preteklemu letu za več j ncRC 14,000.000 Din! | Gospod ban dravske banovine je cdredil za 1. 1931. uporabo ljudskega dela (kuluka) v 3 enotah, tedaj v naj- večji po zakonu še dopustni izmeri. Prvotni predpis, da se naj letos od- služi tudi kuluk za lansko leto 1930., se je moral prcklicati, ker ni v skla- du z zakonom. Donos banovinskega kuluka je kalkuliran na 6 milijonov dinarjev, kar je vsekakor prenizko i računano. Po mojem mnenju in upo- števaje podatkc preje omenjenega Izkaza ministrstva za zg^-adbe bi se mc-gcl donos banovinskega kuluka kalkulirati na 10 do 12,000.000 Din. Vsokakor pa bodo naši davkoplaCe- valci, zlasti industrija, z odkupom ljudskega dela plačali banovini in občini veC nego je — poleg obstoječih banovinskih davščin — potrebno /.a pokritje izdatkov za vzdrževanje ne- državnih cest. Spričo takega položaja se mora v polni meri vzdržati zahteva, da se pobiranje sreskih cestnih doklad v dravski banovini povscm ukine, ker pok'g kuluka in kulučarine niso več potrebne, niti mogoče. Ako bi navzlic temu obveljalo lniš- ljenje, da se mora jo dohodki za ba- novinske cesto povečati, bi se v skrajnem slut-aju moglo misliti na uvedbo dodatne cestne doklade po banovinskem proračunu, katere bi pobirala banovina in to v najvišji dopustni izmeri prilično 10 odstot- | kov. V torn pravcu bi se moglo priti i tudi do poti-ebne in koristno enotne ' urcditve tega probleina. za vso kra- Jjcvino. Treznostni tabor na Kumu Trezna mladina iz dravske bano- vine priredi pod vodstvom profesor- ja P a v 1 i č a iz Celja 21. in 22. t. m. pri Sv. Joštu na Kumu tečaj, na ka- tcrcm se bodo obravnavala važna poglavja iz alkohologije, načrt za de- lo v novem šolskem letu in gradba Trcznostnega dorna na Kumu. Za prehrano in stanovanje bo poskrb- ljcno. Vabimo najidealnejše srednje- šolce in akademike na tečaj. Prijave DR. FR MISIC: Z našega Primorja Življenje na Sušaku. — Trsat. — Omišaij. Ko se človek pripelje iz Ljublja- ne, Celja ali Maribora skozi zgodo- vinsko znameniti Karlovac preko temnozelenega Gorskega Kotora na postajo Plase-Crikvenica, pa zagle- da na rnah nepričakovano sinjc mor- Je, ki valovi globoko spodaj, okoli in °koli obdano od otokov Krka in Cre- Cem°bstlalJevica» Poln* upa- nost, vas za vlt bo&ateJšo bodoč- na otoku Krku T°' ka za luko' tam kolsko gnezdo Omig^ozavestno so" nmrsikaj drugega, kraSkT86 t0 in Še vinogradi, zeleneSe draL *T' rdeCi izpdjane železniSke ^ienZl^n vijadukti omamijo popotnika, Cla koinaj zaveda, kedaj ga je 'vlak ^ 800 m nadmorske višine pripeijai miino sv. Kuzma skozi Podvežico in skozi dolgi tunel naravnost k mor- ski gladini na Sušak. Državno politično se tu ob neznat- ni RcCini, ki je kot pristna kr.aška ^cka včasih suha, včasih pa polna vodo, podobna naSim hudournikom, zaöenja naše jugoslovensko Primor- Je- Pa samo državno politično! Sušak! Drvenje in vrvcnje; vse pol no živ- Ijcnja! Tu je vse preozko, vso pre- tcsno. Na Brajdici, na Delti je toli- ko lesa nakopicenega za izvoz, lesa iz Sloven ijc, da njegov vonj prekaša venj morske vode in se Človeku zdi, da hodi in diha vonj zelenih gozdov v pohorskih šumah. Na JelaCicevem trgu tik ob Recini, sedanji državni meji, se noč in dan gneto narod, ker ima premalo prostora; na desnern bregu polotoka, na desnem bregu prekopa, ki se imermje »Mrtvi kanal« je v resnici vse mrtvo, četudi hiše ne morejo prikriti svoje nekdanje velikomestno tradicije živahnega pristanišča, ki se je nekdaj imeno- valo Reka. Trsat! Znamenita božja pot, kamor do- speš s Sušaka po več sto stopnicah mimo zanimivih zgodovinskih kape- lic, izmed katerih je eno postavil Ko- rošec Aichelburg; pa tudi z elegant- nim avtom, ki te dvigne tja gori za 3 Din. Bosanski Franjevci, katerim so krški Frankopani sezidali lep sa- mostan, s hvalevredno goi'ecnostjo gojijo tu na tako izpostavljencm hri- bu živo tradicijo onih, ki so 1. 1671. dali svoje življcnjc in imetje za samostojnost Njihova ideja je so vedno živa med nai'odom, ne le na Trsatu in na otoku Krku, teinveö tu- di tam preko Refiine. Vrh Trsata, ob samostanskem vrtu in okrevališču, urcjujejo na trdem kraškem svetu krascn park z lepimi nasadi, z juž- nimi drevesi in rastlinajni, z okusni- mi klopmi, s tako veličastnim raz- gledom na morje, na Krk in Cres, na Sušak-Reko, na drugi strani pa na obširno, vedno vise se dvigajoCe za- ledjc z Učko, Vclebitom in drugimi sivinii gorami, da se ta razgled ko- sa v vsakem oziru z znamenitim raz- gledom, ki ga nudi Marjan na Split in njegovo okolico; zaliv pa, ki ga spodaj tvori morje, bi bil po svetu že davno zaslovel bolj nego slovi Neapoljski, ako bi imel za tujce še privlačnost ognjenika Vczuva. Da se imenuje po pravici Kvarner (»Crni kotiCek«) zaradi pogubonosnih bojev med silovitim moi-jem in še silovi- tejšo kraško burjo, o cemer pričajo štcvilae in zelo zanimive votivne sli- ke in podobe, razobešene v ccrkvi Matere Božje na Trsatu, vse to dela najsevernejši del našega sedanjega i'norja, le šc interesantnejšega. Iz naše, vedno živahne luke na Su- 5aku traja vožnja z ladjo na bli.žnji otok Krk le pičlo uro v kopaližCe Omišalj in dve uri v kopališčc Ma- linsko; med obema pa se leži pri- prosto kopališsic Njivice. OmiSalj! To je kamen, trd in nepremicen ob vedno pljuskajočih morskih valovih; to jc prava slika borbe človeka z na- ravo. Takorekoč neposredno iz mor- ja se dvigajo velikanski skladi pe- Ccvja v nedostopnih stenah navpič- no proti sinjemu nebu. Spi'edaj leži idilično kopališče /. lepim borovim gajom v ozadju; zgoraj pa si je člo- veška roka na skoro nedostopnem piostoru, ki ga obdajajo »Male« in »Vele« stene, zgradila naselbino, ki nudi človeku vse polno zanimivosti. Hiša se drži hiše kakor v mestu; vmes razpadli in razdrti domovi. Že- ne vse leto v črnih oblekah;. Če vpra- šaš po vzroku, ti odgovore, da žalu- jejo po Frankopanih. Ti so imeli tu lep dvorec, do katerega se je dospelo ali skozi strma »Mala vratca« ali pa skczi lažje prebodna »Vela vratca«. line »Pred kaštelom« še spominja na one Case. Na še starejSe pa nagrobni kamen riinskega legijonarja in tri ploščc, vzidane v proColjc cerkve in nad vhodom v cerkveni stolp z gla- goLskimi črkami. Pogled z »Velikih stem< na morje, na otok sam, na oba- lo od naše Kraljevice preko Sušaka do Moščenic, od Velebita pa do Učko je impozanten. Za prvim pomolom proti zapadu sc vidi sanjava luka, (o so Njivice, samo uro hoda od OmiSlja oddaljene; bolj v ozadju pa se vidi znameniti samostan Poral in hribovje, porastlo z oljönimi gaji, za katerimi se skriva ljubko pokopali- šče Malinska. Tri morska kopaliaCa na nnSem sedaj najsevernejšem otoku in wto nam Slovencem najbližja in najlažje in najcencje dosegljiva. Stran 2. »Nova Dcba« 3. VIII. 1931. Stev. G2. sprejema do 16. t. m. Treznostna pi- sarna, poštni predal 1ÜG, Celje. Due 23. t. m. paired i treznostna akcija v dravski banovini velik ta- bor treznih delavcev ne lc iz rudni- kov in tovarn Zasavja in Posavja, ampak tudi iz Celja, Ljubljane in Zagreba. Posebni izletniški vlaki bodo vozi- li do Trbovelj. Iz Zagreba odhocl ob 4. zjutraj, prillod ob 0.; iz Ljubljane odhod ob 5., prihod ob (>.; iz Celja odhod ob 4.30, prihod ob 5.20. Cena vozovnic do Trbovelj in nazaj z iz- kaznico: za ZagrebCane: odrasli 34 dinarjev, šolska mladina 1G Din; za Celjane: odrasli 15 Din, šolska mla- dina 7 Din; za Ljubljančane: odrasli 22 Din, šolska mladina 10 Din. Iz- kazniee se narceajo pri Treznostni pisarni v Ce'lju, poštni predal 10(j. Na taboru treznostnih delavcev bodo govorili najboljši slovenski in hrvaiski govorniki. Sodelovali bosta godbi z Zidanega mosta in Zagreba. Za prehrano in trezno zabavo bo po- skrbljeno. Odhod s Kuma ob 5. in prihod v Zagreb ob 11., preko Radee, v Ljubljano preko St. Jurija in Za- gorja ob 10., v Celje preko Hrastni- ka ob 9. Za vse izletnike bo preskrbljena polovična vozna cena od odhodne postaje do Trbovelj. jete nekaj dni zapored vsako jutro na tešče kozarček naravne »Franc Jožefcve« grenčice, V zdravniški praksi se »Franc Jožeiova« voda po- sebno uporablja, ker naglo odstrani vzroke ninog'ih pojavov bolezni. »Franc Jcžefova« greučica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in spece- rijskih trgovinah. d Dunajska vremensita napoved za tc-rek 4. avgusla: Soparno, k nc- vlhtam nagibajoee vreinc. RAMAsl! u|i|i d Kmečki praznik na Krškem po- lju. Vsakoletna kmečka prireditev na Krškem polju je tudi vCeraj si- jajno uspela. Zjutraj in dopoldne so prihajale na zgodovinsko KrSko po- lje pri Leskovcu velike množice kmetov in prijateljev kmečkega ljudstva iz vseh krajev dravske ba- novine. Na prostranem živinskem sejmišču za Savo se je vršila dopol- dne razstava konj in goveje živine. Kmalu po 11. se je razvil v Krškem veličasten kmečki sprevod, ki je kre- nil po glavni cesti v Leskovec in na- to na slavnostni prostor. Ob 15. so se pričele konjske dirke, sledila pa je še kolesarska dirka kmečkih fantov. Po dirkah se je vršila razdelitev na- grad, nato pa se je razvila na vese- lifincm prostoru velika, animirana ljudska veselica. d Elektriöni daljnovod Velenje— Črnuče dograjen. Ze lansko jesen so začeli graditi mogofini daljnovod za visoko napetost iz Velenja do Crime. Letošnjo pomlad in poletje so po- stavljali na vsej 70 kilometrov dolgi progi z veliko naglico visoke lesene drogove in nad 120 železnih drogov. V zadnjih mesecih so še napeli vse tokovodne žice, s Cemer je bil dalj- novod gotov. Daljnovod je grajen za napetost G0.000 voltov in teče iz Ve- lenja mimo St. Petra v Savinjski do- lini, mimo Gomilskega čez Vransko in Trojane, mimo Blagovice, Luko- vice in Domžal na Crnuče. V petek so priklopili daljnovod na velenjsko centralo in sicer na napetost 5000 voltov. Docim je bilo prijemanje žic do sedaj brez vsake nevarnosti, je dotikanje žic odslej smrtnonevarno in se prizadeto občinstvo opozarja, naj pazi, da ne bo nesrec. V petek je dobila velenjski električni tok vas CrnuCe. Tok iz Velenja bodo upo- rabljali sedaj tudi pri gradbi velike transfcrmatorske postaje, ki jo gra- dijo že vse poletje v bližini Crnuč. 15. avgusta bo prikljueon velenjski elektriCni tok na vse kolodvore v Ljubljani, ki bodo torej v mestnein pomeriju prvi konsumenti. velenj- skega električnega toka. Koneem meseca septcmbra bo dograjena glavna transformatorska postaja na ČrnuCah in takrat bodo odklopili za- časno napetost 5000 voltov in priklo- pili na daljnovod napetost 35.000 voltov. Od tu bo tekel tok po sedaj tudi žc dograjenem posebnem vodu v Domžale, odkoder bo obiskovana vsa bližnja in daljna okolica Dom- žal z električnim tokoin. d Popust za izvoz moke. Prometno ministrstvo je ponovno dovolilo po- pust za izvoz moke. Popust vclja enako kakor za izvoz ječmena, sor- žice, pšcnice, rži in moke po tarifi, kakor je predpisana cine 1. decem- bra 1930., za koruzo pa po tarifi, predpisani 10. februarja 1931. Ta po- pust je veljaven od 1. avgusta t. 1. do preklica, najdclj pa do 31. decem- bra t. 1. d Pocenilev mesa v Ljubljani. S 1. avgustom so bile v Ljubljani do- ločene naslednje cene mesa: Gove- dina: zadnji del I. 17 Din, II. 15, III. 10, prcdnji del I. 14, II. 12, III. 8. Teletina: stegno, piece, ledviCna po- Cenka I. 16, II. 12 Din. Svinjina: do- maCa kare 22, vrat 18, rebra 16, hr- vatska kare 20, vrat 1G, rebra 14 Din kilogram. Te cene veljajo za blago s priklado. Cene mesa so sedaj naj- nizje v Ljubljani. Ljubljanski me- sarji niso zadovoljni z znižanjem cen mesa in nameravajo vložiti pri banski upravi spomenico s kalkula- cijami. d Pašniške iu gczilne zadruge. Pri okiožiiem sodišču v Novcm mestu so bile te dni vpisane še naslednje paš- niške in gozdne zadruge: v Ravnali pri Borovcu, v Borovcu, Oneku, Gor- njem kotu, Turjaku, pri Sv. Gregor- ju, v KoCevski reki, Žužemberku, Sušju in okolici, Podpreski, Dcdneni dolu, Dragi pri Kočevju, Lazcu, No- vem kotu, Danali, Dobcrniču, Kob- lerjih, Rajhenauu, Handlerjih, Mla- ki, Kočah, VSodražici in Osilnici, pri okrožnem sodišču v Celju pašniška in gozdna zadruga v Virštanju pri Podčetrtku, pri okrožnein sodišču v Mariboru pa pašniške in gozdne za- druge v Cinžatu, Prevaljah, Sloven- ski Bistrici, Crni pri Prevaljah, Bel- tincih, Kotljah pri Guštanju, St. Jan- žu na Dravskem polju, Rušah pri Mariboru in pri Sv. Bolfenku pri Srodišču. il Vz:roki našega sircmaštva, poii ter sredsiva m izhed iz njega ter za dosego narotlnega biagestanja. Pod lein naslovoni je ravnokar izšla okusno broširana knjiga znanega kmetijskega publicista dipl. agr. A. J a m n i k a (Ljubljana, Gosposka ul. 15), katere vsebina je zclo zani- miva. V svojih agrarno-političnih in narodno - gospodarskih razmotriva- njih pisatelj analizira bistvo našega kmotskega obrata, stanje in vzroke nase zaostalosti, našcga siromašenja, bega z grude, izscljeništva itd. Pri- naša tudi knjigovodstveno-računske podatke o slabi rentabilnosti (ncrcn- tabilnosti) naSega kmetijskega go- spodarstva. Ob navedbi praktičnih primerov obravnava vprašanje kon- junkture, organizacije proizvodnje in vnovčevanja, potrebo prilagodevanja proizvodnje tržnim razmeram in za- htevam (potrebo oboleženja, tipizi- ranja), reklamo v kmctijstvu itd. Pi- sec zlasti ugotavlja, da naše kmetij- stvo boleha vsled dveh kriz, t. j. za- radi splošne svetovne gospodarske krize in zaradi še posebne nage agrarne krize ali pravzaprav zaradi konkurenčne nesposobnosti nai5cga kmctijstva, kar ima v posledici ob- Cutiti ves narod. Pravi, da ko bo mi- nula svetovna gospodarska kriza. nam bo naša ugraina kriza še vedno ostala in siromašenja ne bo konec, dokler ne bomo odpravili navedenih nedostatkov in krenili ix> nasvoto- vanih potih. Navaja tudi, da smo pri nas gospodarsko premalo raziskani in je težko gotovc stvari ugotavljati. Vcnclar pa se je on prvi lotil študija in razčiščenja mnogih zamotanih vprašanj, za kar mu moramo biti hvaležni. — Knjiga jc prvo delo te vrste v slovenski literaturi. Občinski in sreski kmetijski odbori, kmetijske podružnice, razne zadruge, izobrazc- valna društva, knjižnice, sole in vsi, ki imajo kakorkoli opravka s pospe- ševanjcm napredka podeželja, bodo v knjigi našli mnogo koristnih ute- meljitcv in nasvetov. Vsak kmetova- lcc pa bi moral knjigo ponovno Ci- tati. Cena knjigi s poštnino vred znasa 40 Din. d Pri obledeli sivonimenkasti bar- vi kcže, molnih ösieh, slabem počut- ku, zmanjšani delovni moči, dušev- ni depresiji, težkih saiijah, žclodC- nih bolečinah, pritisku v glavi, na- mišljcni bolezni je pametno, da izpi- Celje in okolica Novo osobje predsiojništva inestne policije v Celju V seji celjskega občinskega sveta 8. julija so bili sprejeti naslednji prosilci v službo pri predstojništvu mestne poHcije v Celju (uradnike je potr.dila banska uprava): Konccpini iiratiriik: Preinfalk Fr. Pisarriiškj uradniki: Kopše Franc, Bcrdulk l-'ranc in l»azlag Islirko. Pisariiiški ponioonici: Fink Ana in Travirka Marija. Policijski agenti: Bukovec Anton, Zavec Franc in Acman Karol (pri- pi'avnik). Poveljnik siraže: Pribovšič Vinko. Siražniki: Bcnčič Anton (priprav- nik), Cencen Anton, Cestnik Franjo, DobrotinSek Martin (pripravnik), Drozg Franjo, Gašparič Janez, Gliba Vekoslav, GluSiö Franc, Jeriček Iv., Kukovec Janez, Malgaj Franc, Mla- kai* Franjo, Pavli Tomaž, Preložnik Anton, Ruprecht Josip, Rostohar Martin, Stumberger Anton, Učakar Jakob, Završek Vincenc, Zakrajšek Ivan in Zdolšek Franc (pripravnik). Uradni sluga: Kolar Josip. Novi policijski stražniki so prevze- li službo v nedeljo 2. avgusta opol- dno. Stiažniki iiaijo nove, HCne enot- ne uniforme. Od doscdanjih stražni- kov ostanejo v Celju še do konca septembra nadzornik gosp. Šonc in štirje višji stražniki. c Poslovihii večer gcspoila polkcv- niko. Kcstiča, V soboto, 1. avgusta se je vi-Sil v Celjskem domu poslo- vilni večer g. polkovnika Kostiča, katerega se je udeležil oficirski zbor, zastopniki oblastev, korporacij in društev ter številni drugi znanci in prijatelji g. polkovnika. Izrečenih jo bilo več prisrčnih govorov, iz kate- rih je odsevala velika priljubljcnost, ki jo je užival g. polkovnik v Celju. Gosp. polkovnik Kostič se je iskreno zahvalil za lepe besede. Gosp. pol- kovniku želimo ob slovesu še enkrat mnogo uspehov in zadovoljstva na novein službcnem mestu v Sarajevu! c Iz vojaške shižbe. Za vršilca dolžnosti upravnika začasne vojne bolnice v Celju je imenovan sanitet- ni kapetan I. kl. dr. Jakob Mandl, za vodnika coljske čete ljubljanskega žandarmcrijskega polka pa poručnik Svetislav Trii'unovic. c Drugo in zakljucno streljanje Clanov Strelske družine na vojaškem strelišču v Pecovniku se je vrsilo vceraj dopoldne. Udelcžba je bila za- dovoljiva. Streljali so z dvema malo- kalibcrskima puškama na 50 metrov. Zeleti bi bilo, da bi se Celjani še IjoIj zanimali za strelski sport nego do- slej. c Poslovilni večer. Društvi »Soča« in »Oljka« se udeležita drevi ob 8. zvecer v spodnjih prostorih Na- rodnega doma poslovilnega veCera naših odhajajočih stražnikov. Gosli dobrodošli. . c Sokolska akademija na Dobrnl. V soboto 8. avgusta ob 20.30 (X9. zv.) bodo priredili mnrljivi tclovadci in telovadke celjskega Sokola na Dobr- ni telovadno akademijo, ki bo obse- gala 8 do 9 lock. Ccljski Sokol prire- ja v naših zdraviliščih žc lcta in le- ta akademijc, ki so vsikdar dobro uspele in občinstvo v vsakem pogle- du zadovoljile. V spominu so nam vsakoletne akademije na državni praznik 1. deccmbra v celjskem gle- dališČu, ki so s svojo preciznostjo in dovršenostjo žele vsestransko pri- znanje. Ni dvoma, da bo občinstvu na Dobrni dana prilika videti nekaj lepih took, ki zahtevajo mnogo tiii- Kvaliteto velalco sastoiro^ y e d n 0 nove moderne ^zjorceinailzlce cerate nudi manufiikturna in modna rgovina Miloš Pšeničnžk, Celje da in požrtvovalnosti. Prepričani smo, da bo znalo občinstvo ceniti to delo in da bo napolnilo dvorano do zadnjega kotička. c Plavalna sekcija SK Celja obve- šca vse prijavljene plavalce, da se bo vršil iv torek 4. t. m. ob 8. zvečer v posebni sobi hotela »Evrope« sesta- nek, na katerem bo izvoljcn odbor. Vabljcni so tudi vsi, ki se doslej še niso prijavili. c Razlike v ceni züäne in mesa. Te dni smo snmi ugotovili, da proda- jajo kmetje v obmcjni vasi Kotoribi govejo živino po 4 do G Din za kg ži- vc tcžc. Güvedina \)ii stane pri me- sai'jih v Kotoribi 9 Din in teletina 10 Din; tudi kg teleCjih zrezkov sta- ne 10 Din. To svojo ugotovitev objav- ljamo zopet brcz komentarja. Saj za- dostuje, če vidimo, da je cena goveje živinc v raznih krajih dravske ba- novine ista in da se cene pri mesar- jih ]>onekod silno razlikujejo. c Pcrcijunkula. V soboto 1. t. m. je posetilo kapucinsko cerkev veliko Število romarjev od blizu in daleč. Na Bregu pri kapucinskem mostu je mnogo sejinarjev postaviio šotore, ki so jili odstranili šele v nedeljo zve- čcr. V soboto zvečer je bilo na Bre- gu živahno vrvenje. Porcijunkulo je posetilo letos mnogo več ljudi nego lani in predlanskim. Na Bregu in v kapucinski cerkvi je bilo izvršenih več žepnih tatvin. Dve mladi tatici je policija aretirala. c Umrlo je v julijn v Celju 15 oseb (4 v mestu in 11 v javni bolnici), v okoliški občini pa 13 oseb. c Smrtwa kosa. V celjski bolnici so umrli: v soboto 1. t. m. 59-letna za- sebnica Frančiška Korberjeva iz Ce- lja (Gosposka ulica 14), v nedeljo 2. t. m. 42-letni brezposelni steklar Ru- doli' Kolenc iz Zavodne pri Celju, v pondeljek 3. t. m. pa 79-letna služ- kinja Antonija Pristovškova iz St. Pavia pri Preboldu. N. p. v m.! c Umrl je v Beljaku lckarnar gosp. Maks Rauscher, bivši lekarnar in nemški podžupan v Celju. Ob pre- vratu so je preselil v Avstrijo. Po- slopje, v katerem je lekarna »Pri or- lu«, je bilo so njegova last. c Peskus floljulijc s čekoin. V so- boto 1. t. m. je prišcl v neki celjski denarni zavod ml ad mož in predložil ček s ponairejenima podpisoma to- varnarja gosp. Josipa Bergmanna in obratovodje g. Josipa Kovača, glaseč se na 10.000 Din. V denarnem zavodu so mu rckli, naj se zglasi v ponde- ljek, med tern pa so se informirali in so ugotovili, da gre za poskus golju- fije. Mož se je izdajal za Blaža Pri- stovška. Davi ob pol 9. je prišel zo- pet v denarni zavod. Blagajnik je ta- koj pozval policijo, Pristovšek, ki je slutil, kaj ga Calca, pa jo je hitro po- brisal. Blagajnik je liitel za njim in ga prijcl v Gubčevi ulici. Med tern je prispcl stražnik, ki je Pristovška od- vedel. Aretiranec je 22-letni brezpo- selni clektromontcr Karol Pristov- gek. 28. julija je priSel iz zapora, kjer je presedcl 10 mesecev, ker je lani na ime g. inž. Blaža Pristovška ogolju- fal več celjskih trgovcev. c Dober plen. Pred 14 dncvi je bil aretiran v Celju neki moški, ki je imel pri sebi od litijske občine iz- stavljeno delavsko knjižico na ime 33-letnega rudarja Teodorja Vallner- ja iz Essena v Nemčiji. Iz LaSkega so oddali možakarja v Celje, kjer je policija ugotovila, da se piše mož v resnici Josip Sluga, da je star 2G let in rudar iz Trbovelj. Sluga je zasle- dovan od 1. 1929. zaradi pobega od vojakov in zaradi tatvine 900 fran- kov, ki jili je predlanskim izmaknil nekoinu našemu državljanu v Bel- giji- j c Licitacija sadja ob državni cesti. Na zaprosilo sreskega načelstva v Celju z dne 17. VII. 1931, I. No. 741/7 razglaša mestno načelstvo v Celju: »Lctošnja žetev sadja ob državni ce- Štev. 02. »Nova Doba« 3. VIII. 1931. Stran 3. Ljubl janska kredilna banka podružnlca Celje, Aleksandrova mica Ustanovljena 1900 Centra la v Ljubljani Ustanovljena 1900 Delniška glavnioa Din 50,000.000 —. Skupne rezerve nad Din 11,000.000.— Brzojavi: Ljubljanskä banka Telefon : 76 PODRUŽNICE: Brežice, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec; Split, Šibenik, Zagreb Se prtporoča za vse bančne posle. sti St. 50. v območju tehničnega raz- delka sreskega načelstva v Celju se bo oddala potom ustmene licitacijo, ki so bo vršila na progi Celje— Vrholje v pondeljek 10. avgusta 1931. z začotkom ob 8. zjutraj pri km 77.420 (razpotje okr.ijne ceste na Ljubečno) in na progi Celje—Vransko v torek 11. avgusta 1931., z zaCetkom ob 8. zjutraj pri mostu preko Ložnice km 73 drž. ceste St. 50. Dražba se bo vršila ustmeno za vsak kilometer posebej v smeri od Celja proti Vrho- ljam oziroma od Celja proti Vran- skem. Sadje se bo oddalo na dre- vcsih najvišjcmu ponudniku, ki mo- ra plačati takoj ponujeno vsoto in takso po tarif. post. 81., toCki 3 a (to Je 1% od ponujene vsote) taksnega zakona, ter se mora s podpisom draž- benih pogojev zavezati, da so ti po- goji za njega obvezni.« — Dražbeni pogoji so interesentom na vpogled v pisarni tehničnega razdelka pri sres- kem načelstvu v Celju. Zrtve nesreč v petek 31. julija zvečer se je pe- Ual slikarski pomočnik Ludovik Lu- fcar iz Gaberja s kolesom tik za vi- t^njskim avtobusoin skozi S])odnjo Uudinjo. Pri jiostajališču pred ibivšo PristovSkovo gostilno v Sp. Hudinji je avtobus obstal, Lužar, ki ni bil na to pripiavljen, pa je z vso silo zavo- zil v zadnjo steno avtobusa. Kolo je odletelo nekaj metrov vstran, Lužar pa je obležal nezavesten na cesti. Lu- žarja to prepeljali z rcšilnim avto- njobilom v celjsko bolnico. 1H-Iotni kočarjev sin Janez Močnik iz Zibike pri šmarju je padel pri na- laganju detelje z voza in si močno Poškodoval levo roko v ramenu. Wan Vaslo, mesarski pomoCnik Pn p. Rebeuscheggu v Celju, se je nclavno vrezal z nožem v levo roko, sfidaj pa se je pojavilo zastrupljenje. Vsi trije ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. James Oliver Curwood: Celje, 3 avgusta. Včerajšnji dan je nudil Celjanom zo- pet kar Stiri nogometne tekme, ki so se vršile skoro ob istem času. Za 14"15 je biia napovedana tekma: Atletiki rez. : komb. Olimp, ki pa je bila pre- ložena na 18 30 in se je vršila na igrižču pri Skalni kleti. Rezul'at te tekme je biS 2:1 (0:1) za Atletike. Druga manj važna tekma je bila pred j tekma na Glaziji med SK Žalcem m j Celjem rez., ki ni znsčila nobene I borbe, ampak le lahko igro neizkuše- nih igralcev. Zmagala je zasluženo celjska rezerva z 8:1 (3:0) Prijateljska nogoinetna tekma SK Atletik:SK Hrastnik 2:1 (0:1). S precejšnjo zamudo se je ob 1705 začela za 16'30 napovedana tekma med j Atletiki in Hrastnikom. Slednji ie na lastnem igrišču v Hrastniku Atletike že enkrat prisilil, da so se vrnili brez :u b'agajne kupil smotko, nato 0 priliki spet o^asi""11 prikimanJem POveda1' da se Deset minut nato « • pogumno äahovsko poto,VtTKcith odločil za drug0 pohajkovanje in zamuciJvo'oW C"a .za P1^?11.0 najti San-Tungain mora, 1 °l°tav Janje> Moral J° pričan je bil, da mu bo znala mT• ^ ^ Pr'" 1 . . x • • -1. a MlrJam Kirkstonova kar najnatanfineje pojasmti njegovo odsotnost Zbi- ral jc misli in pogum kako bi Zastavil namenjena vprasanja ter sei navkreber na grie, kior ip ^tai« jr. , , , .v ivJ^i JC Mala kirkstonova hiša. Spet je bil razoCaran. GospodiCne Kirkstonove ni Mio doma, ali pa, če je bila, ni hotela čuti njcgovega ti'kanja in udarjanja s tolkačem. Šel je na postajo'. Med vsemi onimi, ki jih jc bil vpraSal, ni nihCe videl, da bi bil šan-Tung odäel z vlakom, ki je edini tisto jutro peljal proti zapadu; tudi lnož pri blagajni je z vso odločnostjo zanikal, | da bi bil Kitajcu prodal vozni listek. Šan-Tung torej > ni mogcl biti tako daleč. V Keithovi glayi se je po- | rodila nova sumnja. Njegova bujna domišljija si je narisala Šan-Tunga v družbi Mirjame Kirkstonove in pri tej sliki sta se mu oba zagnusila. j V takem razpoloženju se je vrnil Keith k McDo- j wellu v pisarno. Stopil je pred svojega predstojnika \ in se mu priklonil dol čez pisalno mizo. To pot je govoril on. »Da povem čisto odkritosrčno svoje mnenje — ta »zveza« je zasebna stvar obeh,'« je dejal. »Ker | je bela in žolta, že ni najina dolžnost, da bi se zanjo I brigala. Pravkar mi je ]>rišlo nekaj na misel in zdi \ se mi, da je prav, Cc svojim mislim sledim. Posebno, | če zadene človeka tak udarec, kakor je zadel menc, , to nekaj pomeni; če ima človek take izkuSnje, kakor jih imam jaz. Kje je zavaljeni debeluh, njen brat?« McDowell se je pomigljal. »Govorite o nekakšni. zvezi?« se je skušal poga- jati. »To ni nikakSna zveza, to ni nič obojcstranske- ga ... To je zločin proti...« »Kje je njen zavaljeni debeli brat?« Vsako besedo vprasanja je podkrepil Keith z grozečim udarcem pesti po mizi. »Kje je?« McDowell je bil v pravcati zagati. Keith je to opazil in poöakal. Po nekaj trenutkih tisine in molka je žclezni mož sei k oknu in nekaj časa strmel ven. Potcm se je spet Vrnil k mizi. Pri tem je grizel svoje sive mu- staCe, da mu je bilo na obrazu videti, kako je raz- burjen. »Prekleto, Connistön, zakaj se vseloj tako radi vržete na l-aziskovanje malenkosti? Najmanjše stvari so navadno tiste, ki Cloveka najprej spravijo v za- drego.« »In navadno tudi najvažnejša,« je namestu njega nadaljeval Keith. »V tem trenutku se mi zdi vsekakor izredno važno, da zvcmo, kje se drži Peter ;Kirkstone, in zakaj se ne postavi za rešitev svoje sestre? Kje je?« »Ne vem. Izginil je pred mesecem iz mesta. Mir- jam mi je rekla, da je odpotoval v Britansko Kolum- bijo, da bi poizvedel zai*adi nekega starega rudnika, kjer še ni izgubil pravic. Natanko pa še sama ni ve- dela, kje je tisti rudnik.« »In vi ste ji verjeli?« Pogleda obeh mož sta se srečala. Vsako previdno izgovarjanje je bilo ddveč. Razumela sta se. McDowell se je smehljal in se pokoril temu dej- stvu. »No, ne verjamem ji. Verjamem le to, da je naj- bolj hladnokrvna, najbolj spretna lažnivka, ki jo zemlja nosi. In najbolj vznemirljivo je to, da za svo- jimi lažmi skriva nekakSon naCrt. Maid si oglejte Petra Kirkstona od nog do glave. Ni vreden strela smodnika, ki bi ga ekspediral v pekel; pomislite, kaj bi bilo, če bi se res ukvarjal s starimi rudniki ali s knkšno drugo stvarjo, kjer je treba dekiti in biti priden! In najbolj nerazumljivo na tej zmešnjavi je, da Mir jam vroče ljubi to ničvredno rejeno prase, ki jc njen brat. Poskusil sem slediti za njim v Britanski Kolunibiji, seveda brcz uspeha. Nov dokaz, da vez med Kirkstonovo in šan-Tungom od njene strani ni prostovoljna. Ona laze, njena tla so tlakovana z lažmi. Ce bi govorila resnico...« Stran 4. »Nova Doba« 3. VIII. 1931. Stev. 02. Dopisi Konjice Gradbeno gibanje. Tvrtlka »Bata« aclaptira v hiši g. Hasenbichla svoje prostore /a podružnico v Konjicah. Lokali bodo izrcdno praktično in okusno pripravljeni in opremljeni. Podružnica bo imcla tudi svojo de- lavnico. Obratovanje podružnice se pričnc v avgustu. — Stavba hotela pri kolodvoru, ki jo last gosp. Peind- la, bo v kratkem dovršena in nato izroceria prometu. & hoteiom bodo Konjice mnogo pridobile na tujskem prometu. — Gradba hiše g. Bruder- mana Leopolda na Prevratu, kjer bo tudi gostilna in trgovina, naglo na- preduje. Vso te zgradbc vodi znani domači stavbenik gosp. Franc Golo- granc. Iynacijev scmenj jc bil dobro ob- iskan, sarao cena živine je bila sil- no nizka. Najlepši voli so se proda- jali komaj po 5 Din. Kmetje so mo- rali govedo oddajati po nizki ceni, ker nimajo drugega dohodka, kakor od živinoreje. Vino, niti les nima no- bene cene, niti ni zanj povpraševa- nja. Dravinjska podružnica SPD v Ko- njicah je svojo postojanko kočo n a P e s k u razširila Se za novih 40 le- žišč. Tako bo koča odgovarjala vcd- no bolj naraščajočcmu turistovske- mu prometu. Otvoiitev novih pro- I5če se prostornai lepa in mirna meblovana soba Naslov v upravi llsta pod »Akademik«. Stefan Stva&ek -—-—-a CELJE, Kovaftka ulioa I priporoča svojo veliko zalogo čevljev last- nega in tovarniSkega izdelka. Popravila točna in nizke cene. Prodaja na obroke, Pošilja po pošti. drugi (tekom cele igre tret;i). O tern in o zadnjem golu lahko trdimo, da sta bila neubranljiva. Oba sta bila zelo ostra strela in najveČje bližine, ki sta se odbila na notranji strani prečke v gol. Vsi ostali napori Rapida so ostali brezuspešni, ker je celjsko moštvo od- slei posvečalo vso svojo pažnjo cbrambi. O tekmi bi mogli reü, da je bila zelo zanimiva in da je potekla v splo- šnem popolnoma fair. Sodnik g. Seidl ni bil docela siguren in. njegove odlo- Čitve so vzbudile pri Rapidu večkrat mnogo ogorčenja. O celjskem moätvu pa bi se dalo pripomniti: Skoda je, da se s takimi igralci, kakor so se poka- zali v tej tekmi, ne da več napraviti. { Krivo je temu zlasti pogosto menjavu- nje igralcev, kar vpliva kvarno na po- sameznika k;»kor tudi na celoto. Drugo pa je vprašanje sportnega igrišča, gle- de kateiega bi želeli, da se v najkraj- šem času re^i. S sedar.jem stanjem so namreč ogrožane moraine in financi- jelne pnlike najmočnejšega celiskega kluba. Reos. Gospodarstvo VI. Poročilo Hmcljarskega društva za Slovcnijo o stanju hmeljskih na- sadov. Žalec v Saviujski dolini, 31. julija. Od zadnjega poročila se je stanje hmeljskih nasadbv le toliko spreme- nilo, da so bili nasadi osveženi vsled zadostnih padavin in se sedaj pre- hod cvetja v kobule izvršuje nor- mal no. Z obiranjem se bo najbrž posamoz- no pričelo dne 10., splošno pa 17. av- gusta. 0 kupčiji ni kaj poročati. Društveni odbor. Ladja je potonila z vso posadko, le krmar se je rešil na ncki deski. Tri dni je brodil po morju. KonCno je zagledal kopno. Izmučen je zlezel iz vode. Nobene človeške naselbine daloč naokrog. Dva dni je potoval v notranjost otoka. Slednjič je zapazil vešala, na katerih je bingljal zamo- rec. »Hvala Bogu*«, je vzkliknil kr- mar vzradošCen, »znamenje civiliza- cije!« Celjska posojilnica d. d. v Celju V USTNI HIŠI NARODNI DOM Kupuje in pro- cloja devize In valuie. Sprejema hranilne vloge na knjizice in tekoci račun ter nudi za iste popolno var- nost in ugodno o- brestovanje. Podružnicii Mairibor^ Šoštanj storov bo 15. avgusta. Ob tej priliki se bo vršil na Pesku tudi »Pohorski tabor«. Ob 10. dopoldne bo služba božja in blagoslovitev novih prosto- rov, nato pa pkininsko rajanjc z god- bo. Planinci bodo gotovo tudi ob tej priliki mnogoštcvilno posetili to pri- ljubljeno planinsko postojanko. Učenec se sprejme. Fotograf Kunšek, Celje. bor, smreka in jelka, več tisoč kornadov od 6 do 10 m dolžine, za suksesivno dobavo proti takojžnjcmu plačilu kupim. Ponudbe na poštni predal St. 4, Sv. Peter v Sav. dol. V Št. Pavlu pri Preboldu sc odda 1. septembra dobro vpeljana trgovina s stanovanjem vred pod zelo ugod- nimi pogoji. Natančnejše se izve pri F. PIKLU istotam. Malinovec pripravljeni/: aromat'cnih gorskih nu