A ________________ P:oiQroioiQiQIOIQIoylQIQIOI£> / ^lrsilo 5i£WDT>KEsn DELRV5TVR- Izhaja vsak «■ petek. •» Uredništvo in upravništvo v Kopitarjevih ulicah - štev. 2. - Maročnina znaša: celoletna . . K 31— poluletna . > „ 1*50 četrtletna . . „ 075 Posam. 5tee. „ 0'10 Štev. 34. ssi ^ ^ V LJUBLJANI, dnč 24 julija 1908. ^ Leto III. Štrajk papirnega delavstva. Medvode, 23. julija 1908. Minulo soboto je pričelo štrajkati delavstvo v papirnicah Medvodami in na Goričanah. Našemu uredništvu je bilo že dolgo časa znano, kako da je delavstvo v obeh tvornicah nezadovoljno, znano pa tudi, da mera nezadovoljnosti postane kmalu polna. Pred stavko je imelo delavstvo jako veliko shodov. Vsi, ki jih je pozvalo delavstvo, naj jim svetujejo, kaj da naj store, so popolnoma nepristransko obrazložili Položaj in tudi zle posledice, ki jih imajo štrajki. t o omenjamo zato, da se ne bo našel kdaj kje kak podlež, ki bi trdil, češ, da je nahujskala delavstvo v štrajk naša organizacija po svojih Sovornikih. Neznosne razmere v obeh tvornicah, sramotno nizke plače, psovanje, vse to je vplivalo, da je delavstvo sklenilo vojsko in pričelo štraj-kia t i. Mi želimo, naj bi štrajkujoče delavstvo zmagalo. Saj vojska je opravičena. 1 o ve vsak, ki pozna razmere v obeh.papirnicah. Delavske organizacije naprošamo, naj pridno takoj nabirati podpore za svoje štrajkujoče sodelavce in sodelavke na Sorškem polju. »Slovenec« objavlja o štrajku natančna po-ročila, ki jih i mi ponatisnemo. Preska, 19. julija 1908. Tam na gorenjskem Sorškem polju ima bo-Sata Leykam-josefthalska družba tvornici v Medvodah in pa v Goričanih. Delavstvo je do-hioče. Stanuje največ v preški, sorški, smled-niski, a tudi po drugih farah. Dela v obeh tvor-Meah okroglo 500 delavcev in delavk. O tned-vodskcm in goričanskem delavstvu ni bilo mno-8o čuti. Niti delavska organizacija ni bila tako Piočna, kakor bi morala biti. Neumorno je delo-Val preški župnik, duhovni svetnik Brenee, da je ustanovit Slovensko k. s. delavsko društvo m da sc je razširila med tvorniškim delavstvom tudi strokovna organizacija. Največ iz svojega ie zgradil na Preski tudi lep »Društven dom«. ^ je bil otvorjen ob drugem vseslovenskem de-tavskem shodu, pred dvema letoma. Delavska organizacija je težavna povsod, š zelo težko je združiti razcepljene delavske jhoči tam, kjer prebiva delavstvo tako raztreseno po vaseh, kakor ravno delavstvo v papirnicah na Sorškem polju. Širšemu svetu papirno delavstvo na Sorčem polju ni bilo kdosigavedi kako znano. Od e?sa do časa je objavila »Naša Moč« kak doni«. ki je kazal, da obstoje v teh tvornicah zelo vatriarhalne razmere. Pred meseci je pa začelo ‘‘meti po tvornicah na Sorškem polju. Izvedelo Se ic, da je neka višja tvorniška oseba poizku- šala rabiti delavke za stvari, ki niso predpisane v tvorniškem redu. Mož je že šel. Delavstvo je pa v sedanj idraginji čutilo, d as sedanjimi plačami ne more več izhajati. Saj kakšne so pa tudi plače v obeh tvornicah na Sorškem polju! Ni ravno malo starih delavcev, ki zaslužijo na dan le po 1 K 50 v., veliko delavk pa zasluži zgolj 1 K dnevno. V sedanji draginji živil naj pa izhaja, če more. Govoril sem z nekim starim delavcem, sivolasim starčkom, ki so mu opešale že moči in ne dela več. Izdihnil ie in rekel: Pred -48 leti sem dobil za groš toliko Špeha, kakor ga dobim zdaj za 20 krajcarjev. Ko sem ga vprašal po plačah, mi je rekel, da so že leta in leta precej enake. Leykam-josetthalska družba je zadnja leta kdosigavedi kolikokrat zvišala cene papirju. Dela velikanske dobičke. Saj to dokazuje tudi visoki kurz družbinih akcij, ki se izkazujejo 200 gld. nominale na dunajski borzi s 502 K denar. 504 K blago. Družba pa ni zvišala delavskih plač, dasi so tako slabe, kakor malokje po tvor-nicah, in delavstvu ni mogoče izhajati pri tem slabem zaslužku. Nič čudnega, da je pričelo papirno delavstvo na Sorškem polju štrajkati. Čudno je prav-, zaprav, da ni že prej štrajkalo. Ni šlo tja v štrajk lahkomišljeno. Mesece in mesece je moledovalo, pa prosilo in grozilo s stavko, ker tako, kakor je bilo prej, ne more več naprej. Družba je morebiti sodila, da sc delavstvo, ki še ni štrajkalo, morebiti norčuje. Ni morebiti verjela, da bo držalo besedo in pričelo štrajkati. kakor je napovedalo pismeno.'A delavstvo je že preveč pretrpelo in pričelo štrajkati, da dokaže družbi, da ima opraviti z delavstvom, ki skupaj drži. V soboto je za papirno delavstvo na Sorškem polju zgodovinski dan. Mirno je zapustile delo in pričelo štrajkati ob 6. uri zjutraj, kakoj je prej naznanilo tvorniškemu vodstvu. Se več. Dovolilo je, da se je izdelala celuloza, da ne bi imela tvornica škode. Obnašalo se je mirno in dostojno. Če si prišel v Medvode in nisi znal, da sc štrajka, bi po zunanjem licu ne vedel, da se bije tu moderna vojska za kruh. Orožniki niso imeli ničesar opraviti, dasi jih je prišlo več v Medvode in na Goričane. No, pa nekoliko je družba le bolj pametna, kakor je bila ob štrajku svojčas pri D. M. v Polju, ko je pustila tvornico čuvati po vojaštvu, ki seveda ni imelo prav nič opraviti. Štrajkalo pa ni uradništvo in nadzorovalno osobje. Nakladali so reveži blago goloroki na veliko zabavo delavstva, ki se je povpraševalo: »Bog vč, če jih bodo za to njihovo delo tudi tako plačali, kakor nas plačujejo«. _ Delavstvo je složno in hoče vztrajati, če tudi več mesecev. Mi želimo, da bi kmalu družbo srečala pamet in bi ugodila upravičenim de--lavskim zahtevam. Delavske zahteve so tako skromne, da bi se pač malo poznalo družbi pri končnem računskem zaključku, če ugodi delavstvu. P r e s k a, 20. julija 1908. Značilen za razmere v papirnicah Lcykam-josefthalske družbe je dopis, ki nam ga je poslal priprost delavec. Navaja, da so delavci prosili in moledovali že dve leti za izboljšanje plač, a ravnateljstvo ni hotelo prav ničesar ugoditi. Prisiljeni smo bili zato, da pričnemo plačilno vojsko proti našemu delodajalcu! V tvornicah je pri nas uradništvo zelo čudno nastopalo. Nad delavstvom se je upilo koti na živino, priganjali so nas že tako, da ni bilo več lepo, osobito, če se še pomisli, kakšno sijajno plačo da imajo celo delavci, ki delajo po 20 do 30 let v tvornici. Pa zasluži veliko takih moških delavcev le po 1 K 50 v. do 1 K 80 v.. delavke pa I K do 1 K 40 v. dnevno. Zdaj naj pa pomisli široka javnost, kako naj živi oženjen delavec pri taki plači s 5 otroci in z ženo, osobito še ob sedanji draginji! Ce si prosil posameznik, naj se ti izboljša plača, so mu pa odgovorili, le počakaj, moramo pregledati knjige. Ccz dva meseca pa, ko si vprašal, če so že pregledali knjige, si pa dobil odgovor: »Če ti ni prav, ti pa damo obračun«. Kaj je hotel delavec? Naprej je delal za prejšnjo plačo. Saj svoje rodbine in svojih otrok la ni mogel zapustiti, da si poišču kruha drugod. Ravnatelj sam se je izjavil, da bo odslovil stare delavce. Zdaj pa pomislite! Delavci, ki so delali leta in leta, zapustili v tvornici svoje moči, naj pa grejo na stara leta beračit. Ni pa ostalo zgolj pri besedah. Pred nekaj tedni je odpusti! ravnatelj delavca Jurmana, ki je delal že 38 let v tvornici. To je pa izpodbilo dno. Kdo sc nam bo čudil, da smo jeli nastopati in groziti s sredstvom, v današnjih časih tako navadnim, s štrajkom? Saj smo molčali leta in leta, morebiti še predolgo. Nevoljo je še povečalo, ker ravnateljstvo ssploh starih delavcev ni upoštevalo. Novim delavcem je dalo plače 1 K 80 v., stari pa so še naprej imeli po J K 50 v. Delavstvo je pri nas složno. Tako složno, da je pripravljeno vztrajati če treba tudi dva ali tri mesece. Tako piše naš dopisnik, sorški delavec. O položaju med štrajkujočim delavstvom včeraj smo dobili sledeča poročila: Danes zjutraj so vstavile delavke nekatere osebe, ki so hotele kaziti stavko. Delavke so ubogali, le neki Andrej Malenšek se jim je branil. Popolnoma nepotrebno so pa orožniki nastavili bajonete proti_ delavkam, kakor da so največje hudodelke. Še več. Orožniki so aretirali delavca Frančiška Dehovuika, ker je prijel Malenška za roko, ko je udrihal po dekletih. Prav odločno protestiramo, da so aretirali in celo odvedli delavca Dehovuika v zapor. Hudodelstva ni napravil nobenega, Zakaj torej splošno poznanega delavca tirate kakor kakega hudodelca v zapor? V državnem zboru ministri vedno naglašajo, da se ob takih slučajih, kakor so tudi štrajki, ne sme ljudstvo razburjati! Pričakujemo od okrajnega glavarstva za ljubljansko okolico, a tudi od kranjske deželne vlade, da da primerna navodila varnostnim organom, kako naj postopajo proti delavstvu in naj ga na razburjajo. Ne glede na to je bilo včeraj pred papirnicama na Sorškem polju zelo živahno. Pazniki in uradniki namreč jako pridno delajo in brusijo, pa nalagajo blago, stavkajoče delavstvo jih pa gleda, in jim je kazalo včeraj žemlje. Knjigovodja je belil blago. Na delovodjo Ribiča je delavstvo zelo ogorčeno, ker ie šel v Tržič iskat brusačev. Upamo, da v Trži u ne bo našel nobenih stavkokazov. P r e s k a , 23. julija. Položaj je popolnoma neizpremenjen. Delavstvo drži skupaj, da je veselje. Le en glas se čuje med njimi: »Zmagati moramo, pa naj stavkamo rnagari tudi tri ali pa šest mesecev!« Štrajkarski odbor se je posvetoval z domačim ravnateljstvom, ki se je pa izjavilo, da ne sme odnehati, ker tega družba ne dopusti. Leykamo-va družba dela velikanske dobičke, delavstvo pa plačuje tako nečuveno slabo. Kaj pa, ko bi se združile tiskarne na jugu in napravile lastno papirnico? Vemo, ena tiskarna tega ne zmore, več pa. Dobiček bi imele tiskarne same. Denar bi ostal doma in bi ga ne dobivali že itak bogati lastniki akcij Levkamove družbe. Res pohvalo zasluži štrajkujočc delavstvo na Sorškem polju tudi zaradi svoje vzorne discipline. Samoobsebi umevno je, da se vrše vsak dan razgovori stavkujočega delavstva. Lepo je, ko ti prihaja delavstvo do dve uri daleč na stavkarske razgovore, ki se vrše v naj-lepšern redu. Zdaj pa prošnja. Delavstvo, ki stavka, je vredno, da ga podpira ne zgolj delavstvo, marveč tudi delavski prijatelji. Darove, namenjene štrajkujočemu delavstvu, sprejema tudi naše upravništvo. Prosimo, naj bi se ^prijatelji štraj-kujočega delavstva spominjali. Štrajka do 500 delavk in delavcev. Pomagati jim moramo, da štrajk vzdrže. Saj delavstvo na Sorškem polju popolnoma zasluži, da ga zdaj, ko je v sili in v plačilni vojski, z vso močjo podpiramo. Iz zapora so izpustili včeraj delavca De-hovnika, ki je bil obsojen v, dvadnevni zapor vsled prestopka proti koalicijski postavi. Delavci so ga zelo prisrčno pozdravili. Dehovnik je domačin. Njegov oče ima hišo. Pozna ga vse. Ne bil bi pobegnil. Kljub temu je moral v spremstvu orožnika v Ljubljano. Ko je v medvoški orožniški vojašnici čakal na vlak, mu je ponujal orožnik »Slovenski Narod«, češ, čitaj ga, ti ne bo dolgčas. Dehovnik mu je odgovoril: »Slovenskega Naroda« pa že ne čitam. Mož ni bil preje še nikdar kaznovan. Naj bi ga bili ovadili in naj bi bil dobil vabilo k sodni razpravi, da bi mu bila lahko delavska organizacija preskrbela tudi zagovornika. Sploh pa o tej zadevi še ni izpregovorjena zadnja beseda. Škoda le, da zdaj ne zboruje državni zbor. Štrajka v Medvodah in na Goričanih se spominja tudi »Rdeči Prapor«. Listove informacije pa niso točne. Štrajka ne vodi tamošnji župnik no navodilih ljubljanskih klerikalcev. Vodi ga namreč delavstvo samo, ki je tudi popolnoma samostojno sklenilo, da štrajka. Nat ravnost nesramno pa je, kar piše »Prapor«, češ, »bojimo se pa, da jih klerikalci puste na cedilu, ker ne verjamemo, da bi klerikalci tudi tu pošteno mislili z delavci«. Seveda posebno pošte-* no so mislili socialni demokrati ob znanem štrajku v litijski predilnici, ko so spraviii delavstvo v štrajk, potem pa delavstvu cinično med štrajkom rekli, delat pojte, ker pulfra ni. Kljub svoji organizaciji niso marali podpirati štrajku-jočega delavstva. O ponesrečenem bistriškem štralku rajše molčite. Kdor čita naše delavsko časopisi. ve, kdo da ni držal državnemu poslancu Grafenauerju dane besede. Štrajk Medvodami in na Goričanih zelo pazljivo zasleduje tudi ostalo slovensko delavstvo. Razumno je, da se zanje najbolj zanima delavstvo v Vevčah in pa v Podgori pri Gorici. Prav nič bi se ne čudili, ako priskoči i delavstvo v Vevčah in v Podgori s štrajkom na pomoč svojim sorškim tovarišem in tovarišicam To in ono. Avstrijski državni zbor ima poslaniško in pa gosposko zbornico. Poslaniška se voli po splošni in enaki volivni pravici/člane gosposke zbornice pa imenuje vladar. Z veliko nevoljo je svojčas gosposka zbornica dovolila, da se uvede splošna in enaka volivna pravica. Zdaj pa nagaja ljudski zbornieci, kolikor le more. Poslaniška zbornica je na pritisk vlade odobrila zadnji čas več postav. Ker so pa bile med njhnr tudi take, ki bi delavstvu koristile, so se pa proti po poslaniški zbornici sprejetim postavam uprli tisti okoščeneli grofi in drugi oko-ščeneli člani, ki sede v gosposki zbornici, češ, da nimajo dovolj časa, da preštudirajo po poslaniški zbornici sprejete postave. Ker ima več članov gosposke zbornice sladkorne tvornice, so odklonili postavo o znižanju sladkornega davka, odgodili so iz velike ljubezni do trgovskih uslužbencev postavo o trgovskih nastav-ljencih in pa novelo o nezgodnem zavarovanju. Odklonili so tudi postavo o melioracijah, kar bo škodovalo kmečkemu stanu. Gosposka zbornica je dokazala, da mrzi in nasprotuje delavskim težnjam in zahtevam. Hoče izzvati spor z ljudsko zbornico, ki je pomedla predpravice plemstva v starem državnem zboru po veleposestniški kuriji. Delavstvo mora pričeti po shodih odločen boj proti gosposki zbornici, ki naj se ali odpravi ali pa tako preosnuje, da ne bo ovirala dela, ki ga napravi ljudska zbornica. Po sejah gosposke zbornice so se pričele šele prave parlamentarne počitnice. Zapustila je Dunaj že tudi večina ministrov. XXX Poslanec Gostinčar je ob priliki posvetovanja o regulaciji plač in službenih razmer državnih služabnikov stavil sledeče reso-solucije, ki jih je zbornica soglasno sprejela: I. Vlada se pozivlje, da pri uravnavi službenih razmer državnih služabnikov uvrste paznike c. kr. rudnikov v kategorijo podurad-nikov. II. Vlada se pozivlje, da izpelje ureditev službenih razmer in plač v državni službi se nahajajočih pisarniških pomočnikov in služabnikov pri c. kr. rudnikih. III. Vladi se naroča, naj nastavi stalno delavce v eraričnih gozdih, in uredi njihove službene in plačilne razmere. XXX Češki Nemci groze, da nastopijo v jesenskem državnozborskem zasedanju z obstrukcijo, če vlada prav vsega ne stori, kar zahtevajo Nemci, od nje. Delavstvo trdno pričakuje, da se bodo še nekoliko premislili. Dolžnost ljudske zbornice je, da se loti pred vsem postave o delavskem starostnem zavarovanju. X X X Na Turškem znatno vre med armado. V solunskem okrožju se upirajo osobito častniki. Če se upori še bolj razširijo, bo to čutilo tudi naše delavstvo, ker bi se znižal izvoz na Balkan. XXX Dne 22. julija je tudi »Slov. katol. delavsko društvo« priredilo shod, ki se je večinoma bavil z draginjo. Človek nehote primerja ta shod z onimi, ki so jih prirejali socialni demokrati. Ze glede priprav. Tam kričeči plakati, uprav sejmarsko bobnanje na vseh oglih, osebna vabila, pretenje; tukaj od vsega tega ne duha ne sluha. Pri njih na tucate temperamentnih govornikov, celi koši bobnečih fraz, ki vse izzvenevajo v refren: Pridi, pridi na ljubeče srce debelega Tončka iz Idrije! Pri nas stvarna poročila, mirni govori. Tam mnogo psovk, surovih napadov na »meščanske« stranke in posameznike, gnjus-ni medklici, da se naj kdo z metlo pobije, ljubljanske poslance privleče za ušesa na shod itd. itd. Pri nas nič napadov, le dostojna zavrnitev socialnodemokraških agitatorjev. Tam nekvalificiran napad na cel sloj ženstva, pri nas proglasitev enake volivne pravice ženstva. Tam par papirnatih resolucij in akademičen sklep mestnega sveta — ki si ga socialni demokratje vknjižujejo na svoj rovaš — tukaj prvič jasna beseda, realen predlog: naj se Ljubljana uči od kmečke občine, ki je vedela za § 51. obrtnega reda, o katerem se socialnim demokratom od Etbina do Tončka niti ne sanja. Take so razlike v pripravah, zunanjih oblikah in uspehih shodov proti draginji na obeli straneh. V naslednjem poročilo o tem shodu: Shod je bil zelo dobro obiskan. Predsedoval je Urbar. Poslanec Gostinčar poroča o stavki v Medvodah. Zanimive podrobnosti, ki jih navaja, dokazujejo, da je stavka izšla iz potrebe, iz zavesti, da delavci pod sedanjimi pogoji ne morejo več delati. Plače so tako nizke, da morajo delavci stradati. Vrli tega pa se še z njimi postopa brezsrčno. Neki delavec, ki je zaposlen že 39 let v tovarni, je med delom zbolel. Da bi se mogel še dalje držati na nogah, je stopil v bližnjo krčmo, da izpije čašo čaja. In zaradi tega ga je ravnatelj Kissling odpustil. To je le en primer, kakor se ravna z delavstvom pri družbi Leykam-Josefsthal. Govornik izraža upanje, da bo stavka kmalu ugodno rešena, in poziva poslušalce, da stavkujoče trpine podpirajo. — Potem se bavi z draginjo in s shodi socialnih demokratov. Mi bomo pogosteje sklicevali shode, da se bo delavstvo poučevalo med drugim o dogodkih v državnem zboru, zlasti o postopanju socialnih demokratov v ljudskem parlamentu, kjer ta stranka stavi mnogo predlogov, resolucij in peticij, ki imajo pa v ogromni večini le namen zunanje agitacije. Tako je bilo s predlogi glede železničarjev, poštarjev in sladkornega davka. Kaj pomaga, če predlagajo zboljšanje plač, ako pa nato glasujejo proti proračunu, ki bi naj te stroške pokril? Tudi govornik bi lahko predlagal milijone za zvišanje plač kakemu sloju delav- cev in se potem hvalil: Glejte, jaz sem vam hotel dobro, toda ti in ti so moj namen preprečili. Govornikova stranka, ki računa z dejanskimi razmerami, je ravno s tem, da je glasovala proti neizvedljivim predlogom socialistov, omogočila, da je bil proračun sprejet in da so dobili že letos železniški, poštni uslužbenci, oficijanti itd. že znane, znatne poboljšave. Postopanje socialnih demokratov v državnem zboru torej ni odkritosrčno. Kako hinavščino pa uganjajo so-sialnodemokraški agitatorji, kaže slučaj, ki ga je govornik te dni doživel v Radečah. Tam je prišel k njemu kmet, ki je pripovedoval, da socialni demokratje hujskajo s tem, češ, poslanci S. L. S. so zahtevali, da se naj srbska meja odpre, dočim je res ravno nasprotno. Govornik predlaga končno kot sredstva proti draginji: organizacijo v samostojnih gospodarskih društvih, če tr^ba bojkot neopravičeno podraže-nim predmetom, kakor mesu in pivu, ter poziva, da bi se nabiralo za stavkujoče delavce v Medvodah. (Zivio-klici!) Dr. Pegan izvaja, da socialnih demokratov pri silnem gibanju, ki se ga zadnji čas opaža v Ljubljani, ne vodi čista ljubezen do ljudstva; vsi ti shodi proti draginji imeja le namen agitacije za socialnodemokraško stranko. Ti ljudje še niso nikdar nastopili z resnimi predlogi za ljudske koristi. Predlog, naj bi se mesarjem odpovedalo stojnice, je udarec v vodo in navadno slepilo. Mesarji bodo radi plačali 20 in tudi več kron; nazadnje bodo jih povrnili odjemalci dvakrat in večkrat. Zakaj ne. predlagajo ti prijatelji ljudstva proti draginji sredstva, ki ga nudi § 51. obrtnega reda, ko govori o maksimalnih torifih živil? Neka kmečka občina na Kranjskem je to storila. Ce že ljubljanski socialni demokratje ne poznajo § 51. obrtnega reda, lahko bi jih bili nanj opozorili dunajski sodrugi, med katerimi se nahajajo tudi juristi. — Nato zavr®' ča govornik očitanje socialnih demokratov, Češ. »klerikalci« so krivi, da je meso tako drago-ker je zaprta srbska meja, ter dokazuje, kako bi, če se meja odpre, le sprva bila cena mesu nekoliko nižja, pozneje pa bi naši kmetje morali živinorejo opustiti, in cene mesu bi nam diktirali od zunaj. Kmet pa bi nam moral, da pokrije svoje izdatke, druge stvari zaračunati dražje, in tako bi nastopila splošna draginja živil, škodo od odprtih mej bi trpeli torej ne le kmetje, ampak tudi delavci. Zdaj živinoreja še nekaj nese, pa tudi le tnalo; kajti cen ne določuje kmet, marveč dunajski jud. Kcdar se mu zdi primerno, pošlje mnogo živine na dunajski trg, in cena vsled tega pade. Zdaj lahko nakupi nove živine po nizkih cenah. Potem nekaj časa ne pošlje nič živine na trg, in cena poskoči. Tedaj pa je prišel čas, da zopet lahko živino ki jo je po nizkih cenah od kmetov nakupih proda za drag denar. Ako upoštevamo še oku-ženje domače živine, ki bi sledilo odprtju mej. razvidimo, da so marnje socialnih demokratov o zaprti srbski meji čisto navadna farbarija. -7* Govornik se obrača nato proti ljubljanskim li-beraicem, ki trdijo, da je padla cena samo pri živini slabše vrste. Zakaj se pa potem to slabo meso ceneje ne prodaja? V Ljubljani je najfinejše meso najcenejše. Zajci in fazani niso podvrženi splošni užitnini; delavec mora jesti obdačeno meso, gospoda je neobdačena. Župan Hribar sam je mora! priznati, da so cene v Ljubljani višje nego v Gradcu in na Dunaju. Zupan se je spominjal v zadnji seji občinskega sveta tudi občinske mlekarne, pri kateri so imeli 8000 kron zgube. Temu pa je kriva le nerodnost. Zakaj so jo poverili Seliškarju? Če bi previdno ravnali, bi lahko mlekarno imeli še danes; saj drugi na tak način lahko žive. Zupan je trdil tudi, da je pala samo cena pri teletih; govornik ve kot član načelstva »Gospodarske zveze«, da je znatno padla cena tudi pitanim volom, kat je čisto naravno, kajti tele se ob suši pač lažj® preredi, kakor vole. Iz vsega se vidi, da ima ŽU' pan neznansko ljubezen do mesarjev. Zanimiv® bi bilo zvedeti, zakaj. Na tistih deset do dvajset volivnih glasov mu pač ne more biti toliko. Če se hoče proti draginji kaj doseči, treba je pametnega, smotrenega dela, da se ž njim . |mom> Ivan Podlesnik ml. Ljubljana - • - Stari trs Štev. 10 0 >w, m Priporoča svojo trgovino s klobuki in čevlji .'/>/J* 7-;\ mm mm mm r Velika zalosa CD Solidno blaso CD ♦ Zmerne cene Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar Tisk Katoliške Tiskarne.