UDK-UDC 05:624; YU ISSN 0017-2774 LJUBLJANA, MAREC 1983, LETNIK 32, STR. 33—60 . GRADBENI VESTNIK SGP PRIM ORJE: LOCNI MOST PREK SOČE V DESKLAH Vabimo na strokovni potovanji SARAJEVO, 25.-27. maja 1983 OGLED OLIMPIJSKIH OBJEKTOV SPLIT, 15,—17. junija 1983 OGLED HIDROCENTRALE ZAKUČAC IN NEKATERIH OBJEKTOV MIS-A TER OBISK URBANISTIČNEGA ZAVODA DALMACIJE Prijave sprejema Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, Erjavčeva 15, Ljubljana. Telefon: 221 587 Komisija za izobraževanje J e s e n s k i 6. seminar: 19.— 23. september 1983 program seminarjev j seminar: 24.— 28. oktober 1983 8. seminar: 14.— 18. november 1983 9. seminar: 12.— 16. december 1983 Jesenski izpitni roki za strokovne izpite gradbene stroke Zap. št. Prijave do Klavzurna naloga Ustni del VII-G/83 9. 9. 1983 24. 9. 1983 10,— 13. 10. 1983 Vill-G/83 7. 10. 1983 22. 10. 1983 7,— 10. 11. 1983 IX-G/83 28. 10. 1983 12. 11. 1983 5,— 8. 12. 1983 GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE St. 3 • LETNIK 32 9 1983 • YU ISSN 0017-2774 VSEBIRIA-CONTENTS Članki, študije, razprave Articles, studies, proceedings F ranc Adam ič: ARMIRANOBETONSKI NOSILCI S PRAVOKOTNO STRIŽNO A R M A T U R O ........................................................................................................... 35 Jaš Žnidarič: KONTROLA IN OCENJEVANJE KAKOVOSTI BETONA V PRED­ LOGU PRAVILNIKA O TEHNIČNIH NORM ATIVIH ZA BETON IN ARM IRANI BETON (DRUGI D E L ) ................................................... 42 GRADNJA LOČNEGA MOSTU PREK SOČE V DESKLAH . . . . 34 Iz naših kolektivov SGP STAVBENIK, K o p e r ........................................................................................ 52 From our enterprises SGP SLOVENIJA CESTE-TEHNIKA, L j u b l j a n a ..........................................52 OZD G IP GRADIS, L ju b l j a n a ...............................................................................53 SGP PIONIR, Novo m e s t o ................................................................................. 53 SGP BETON, Z a s a v j e ........................................................................................... 54 SGP GROSUPLJE, G r o s u p l j e ............................................................................ 54 G IP INGRAD, C e l j e ................................................................................................ 54 G IP VEGRAD, Titovo V e le n j e ............................................................................55 Iz raziskovalne skupnosti TEZE ZA PRIPRAVO STANDARDA O T IP IZ A C IJI OBLIK ARMA- From our research community TURNIH PALIC IN PRIKAZ POSTOPKOV V FAZI PRO JEK TIRA ­ NJA IN PROIZVODNJE A R M A T U R E ...............................................................55 Informacije Zavoda za raziskavo ZAHTEVE PRI IZV AJANJU BETONSKIH DEL DO SED A J IN V materiala in konstrukcij Ljubljana BODOČE Proceedings of the Institute Tomo Gečev in Jakob Š u š te r š ič ......................................... 57 for material and structures research Ljubljana G la v n i In o d g o v o rn i u r e d n ik : S E R G E J B U B N O V L e k to r : A L E N K A R A IČ T e h n ič n i u r e d n ik : D U Š A N L A JO V IC U re d n iš k i o d h o r : N E G O V A N B O Ž IC , V L A D IM IR C A D E Z , JO Ž E E R Ž E N , IV A N J E C E L J , A N D R E J K O M E L , D R . M IL O Š M A R IN Č E K , S T A N E P A V L IN , R O M A N S T E P A N Č IČ R e v ijo iz d a ja Z v e z a d r u š te v g r a d b e n ih i n ž e n i r j e v in te h n ik o v S lo v e n i je , L ju b l ja n a , E r ja v č e v a 15, te le f o n 221 587. T e k . r a č u n p r i S D K L ju b l ja n a 50101-678-47602. T i s k a t i s k a r n a T o n e T o m šič v L ju b l ja n i . R e v i ja iz h a ja m e s e č n o . L e tn a n a r o č n in a s k u ­ p a j s č la n a r in o z n a š a 250 d in , z a š tu d e n te 90 d in , z a P o d je t ja , z a v o d e in u s ta n o v e 2000 d in . R e v i ja i z h a ja o b f in a n č n i p o d ­ p o r i R a z is k o v a ln e s k u p n o s t i S lo v e n ije , S p lo š n e g a z d r u ž e n ja g ra d b e n iš tv a in IG M S lo v e n i je in Z a v o d a za r a z is k a v o m a ­ t e r i a l a in k o n s t r u k c i j L ju b l ja n a . Gradnja ločnega mostu prek Soče v Desklah p r i m o r j e ajdovščina 1.0 SPLOŠNO Bregovi v dolini reke Soče so dokaj na redko povezani z mostovi, posebno še v spodnjem delu n jenega toka po jugoslovanskem ozemlju. V tem p re ­ delu dom inira s svojo lepoto in enkratnostjo predvsem znani solkanski most, ki pa služi le železniškemu pro­ m etu. K ra jan i Desikel. m anjšega k ra ja v bližini ce­ m en tarne Anhovo, ki leži n a levem bregu reke Soče, so se dosedaj za prehod preko Soče lahko posluževali le starega visečega m ostu — »pašarele«, ki je bil do­ kaj do tra jan in v zadnjem času zaprt za uporabo. V sakodnevne po trebe preb ivalcev na obeh bregovih so narekovale izgradnjo novega mostu, ki naj bi slu­ žil prehodu pešcev in enosm ernem u prom etu vozil te ­ že do 20 kN. H udourniški značaj reke Soče in zelo veliki p retok i so pogojevali konstrukcijo m ostu brez upornikov v strugi, saj se ob zelo v isokih vodah gladina dvigne za celih 12 m od norm alnega vodostaja. P ro jek t m ostu je n as ta l v oddelku za tehnološki razvoj p ri SGP »Gorica« iz Nove Gorice. Odgovorni p ro jek tan t m ostu je D anilo M agajne, dipl. gr. inž. Po licitaciji je dobilo m ost v gradnjo SGP »PRIM OR­ JE« A jdovščina, TOZD GE »AN-GO« iz Nove Gorice. P rvo tn i ozirom a osnovni p ro jek t je pred pričetkom g radn je doživel v rsto sprem em b, ne toliko v oblikov­ nem smislu, kot v načinu izvedbe mostu. Zam isel o vezavi in m ontaži posam eznih m ostovnih nosilcev z m anjšim avtodvigalom, k i n a j bi vozilo in delalo n a de­ lu že m ontiranega mostu- je veljala za izredno tv e ­ gano in je vzbujala v rsto dvomov o možnosti m on­ taže in varnem delu. A vtor p ro jek ta mostu, znan po svojih izvirnih in včasih d rzn ih pro jek tih ni hotel kloniti p red težavam i, k i so se po jav lja le v p rip ravah n a gradnjo. Da bi razb lin il vse dvome o m ožnostih izvedbe, je zaprosil za m išljen je o pro jek tu in nači­ n u izvedbe dva p riznana gradbena strokovnjaka, ki s ta bila m ed glavnim i soustvarjalci Titovega m ostu na K rk. Prof. dr. S tanko S ram in prof. dr. V inko Č andr- lič ista velikodušno in z zanim anjem pregledala p ro ­ je k t in dala svoje pripom be. Prof. dr. Vinko Č andr- lič pa je op rav il tud i u rad n o revizijo dela projekta, ki ob ravnava m ontažo posam eznih elementov. S p ri­ dobljenim pozitivnim m nenjem o pro jek tu je b ila d an a tu d i dokončna zelena luč za pričetek gradnje. 2.0 OPIS MOSTU 2.1 Osnovni podatki Most je arm iranobetonske m ontažne konstrukcije dolžine 63,00 m. M ost se deli na tr i konstrukcijske in d ila tacijske enote in s icer na dva obalna dela dolžine 10,50 m in na srednji del dolžine 42,00 m. S rednji del m ostu p redstav lja dvočlenski lok is puščico 3,0 m. Os m ostu je v prem i in im a od sredine m ostu pro ti obem a bregovom a vzdolžni padec 3,5 °/o, s tem , d a je n a sred in i m ostu v ertika lna zaokrožitev z ra ­ dijem 160 cm. V prečnem prerezu je m ost širok 7,0 m, v sred i­ ni je 4,5 m etra široko asfa ltno vozišče, levo in desno p a hodnika za pešce z ograjo. P rečni naklon vozišča je 1 %. R ačunska obtežba je b ila povzeta po PTP — 5 in znaša 5 kN /m 2, vsi konstruk tivn i elem enti pa so bi­ li p rekon tro liran i še n a delovanje koncen trirane sile P = 10,0 kN. M ed sam o gradn jo je bil most z m in i­ m alnim i posegi še o jačan in preverjen' n a obtežbo z vozilom SLW — 30. Vsi m ontažni arm iranobetonski elem enti so bili izdelani v to v a rn i betonskih elemenitov TOZD GO­ BI v A jdovščini in p repeljan i na m esto gradnje. Upo­ rab ljen je bil beton MB 50, elem enti pa so arm irani le z a rm atu ro Č 0 200 V. Beton, ki se je vg rajeval na licu m asta; je bil kvalite te MB 40. Zanim ivo je tudi to, da ise je za vseh 12 glavnih nosilcev, k i so si po- obliki različni, up o rab lja l e n sam kalup, ki m u je bilo treb a sp rem in ja ti le zgornji rob. Industrijsk i način izdelave elem entov je jam čil tu d i zahtevano visoko m arko betona in lep izgled površine. 2.2 Temeljenje objekta K er sto ji novi m ost na istem m estu kot prej stari viseči most- je b ilo treba le tega na jp re j odstraniti. Z m in iran jem je b ila na jp re j porušena nosilna konstruk­ cija, obstoječe tem elje pa je p ro jek tan t m ostu spretno vključil v novi objekt. Tem elji so iizven dosega no r­ m alnih voda reke Soče in so bili izvedeni n a licu m e­ sta. Spodnji del tem elja, ki prevzem a glavne obrem e­ n itve od poševne podpore je izveden v obliki pasov­ nega tem elja z odprtinam i za vgradnjo m ontažnih podpor. Spodnji tem elj je izveden n a apneni breči z dopustno obrem enitv ijo ta l a = .0 ,5 MPa. 2.3 Zgornja konstrukcija mostu Z gornja konstrukcija m ostu je po dolžini sestav­ ljena iz tre h 'osnovnih delov, iz dveh obalnih nosilcev n a pošervnih podporah in poligonalnega dvočlanskega loka v sredini. V prečnem prerezu je m ost sestavljen iz dveh glavnih m ontažnih visofcostenskih nosilcev sprem enljive višine. D ebelina glavnih nosilcev je 15 cm, spodaj so povezani z m ontažno betonsko plo­ ščo. Z gornja plošča z voziščem in hodniki za pešce dolžine 7,0 m in širine 2,40 m, ki iso po m ontaži spo­ jene m ed sabo in glavnim i nosilci, tvorijo zaključeno celoto prečnega p rereza mostu. Spodnja- tem eljn a členka loka s ta izvedena na konceh obalnih delov mostu. Na tem delu je škatlasti p rerez^ zgornje konstrukcije majvišji. Z gornja plošča in sitojini so tu prerezani, sa j bi p ri delovanju člen­ k a oz. p ri zasukih prišlo v vozišču, ki je 2,65 m nad členkom do m edsebojnih prem ikov m ed obalnim in srednjim delom konstrukcije. Iz tega razloga je dila- tacijaka fuga oprem ljena z jekleno d ila tacijo enostav­ ne izvedbe. V prvotnem pro jek tu je bil za glavno konstruk­ cijo predviden sicer tročlenski lok. K asneje je bil S lika 1. Vzdolžni prerez mostu (N adaljevanje na 50. 'strani) Armiranobetonski nosilci s pravokotno strižno armaturo FRANC ADAMIC 1. Uvod Sodobna gradbena tehnologija terja nove na­ čine reševanja konstrukcijskih detajlov. Pri tem ni izvzeta problematika izdelave in montaže ar­ mature. V končni ceni izdelka postaja delež dela v primerjavi z materialom vse večji. Tako postajajo vse ugodnejše čim enostavnejše rešitve, pri katerih je poraba časa čim manjša in delo čim enostavnej­ še. Pri tem je poraba materiala marsikdaj celo ne­ kaj večja. Značilen primer so armiranobetonske stropne konstrukcije z ravnimi opaži, pri katerih je poraba materiala očitno večja kot pri nekdanjih drobno rebričastih, vendar so ob današnji tehno­ logiji ekonomičnejše. Tudi pri armaturi se vse bolj ogibljemo kompliciranih oblik palic. V to področje spada tudi opuščanje poševne armature za prevzem strižnih napetosti v armiranobetonskih nosilcih. V razvitejših državah že vrsto let velja pravo­ kotna strižna armatura kot običajna rešitev in po­ ševna kot izjemna rešitev. Pravokotna strižna ar­ matura je tista, pri kateri je kot med osjo nosilca in armaturo 60° < a < 90°. Tako armaturo lahko izvedemo v obliki stremen, ojačenih tako, da prev­ zamejo potrebno prečno silo, ali pa s kombinacijo stremen in strižnih vložkov v obliki košev ali lestvic. Drugi način je za prakso posebno zanimiv. Armaturne koše, sestavljene iz spodnje armature in stremen izdelamo v železokrivnici. Strižne vlož­ ke prav tako izdeluje železokrivnica ali pa tovar­ na armaturnih mrež. Tako je treba na gradbišču le položiti oba navedena elementa, montirati zgor­ njo armaturo, ki je prav tako ravna in zapreti stremena. V Gradisu je nastala že pred dvema letoma pobuda za raziskovalno nalogo, ki naj obdela pro­ blematiko strižne armature, vendar smo jo zaradi pomanjkanja sredstev uspeli realizirati šele nedav­ no. Pri nalogi z naslovom »Armiranobetonski no­ silci brez poševne armature« sta poleg avtorja tega članka sodelovala še prof. dr. Turk in prof. dr. Rogač is FAGG v Ljubljani, Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani in Elektro- projekt iz Ljubljane. Namen naloge je bil odgovoriti na naslednja vprašanja: — V katerih primerih je dopustno uporablja­ ti pravokotno strižno armaturo, predvsem kombi­ nacijo stremen in strižnih vložkov? — Kakšno naj bo sorazmerje stremen in striž­ nih vložkov? — Kakšno naj bo sorazmerje stremen in striž- in strižnih vložkov? A vtor: F ranc A dam ič dipl. inž., S tara F užina 159, 64 265 Bohinjsko jezero Slika 1 — Ekonomičnejše kritje striga ob upošteva­ nju sodelovanja betona. — Sidranje glavne armature, v primeru pra­ vokotne strižne armature. Iz večine sodobnih predpisov in norm — glej lit. (2), (8), (9), (10) — je razvidno, da so se sestav- ljalci posebno pri obravnavanju striga v veliki me­ ri oslanjali na rezultate preiskav. To velja posebno za sodelovanje betona pri prevzemu striga. Zato smo se tudi mi odločili, da opravimo — v skladu z razpoložljivimi sredstvi — manjšo serijo preis­ kav. Izvršil jih je Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani. Dimenzije preizkusnih nosilcev smo uskladili z dimenzijami, ki so jih predvideli avtorji (3) z Univerze v Stuttgartu. Ta­ ko je bila možna primerjava rezultatov. 2. Teoretične osnove V poglavju naloge, ki obravnava teoretične os­ nove prevzema strižnih napetosti v armiranobeton­ skih nosilcih, je podan izračun za razne oblike ar­ mature po metodi dopustnih napetosti in po me­ todi mejnih stanj. Obdelan je tudi izračun sodelo­ vanja betona, katerega rezultat se dovolj dobro ujema z zahtevami sodobnih predpisov in norm. Ta del je preobširen, da bi lahko podal uporaben iz­ vleček v okviru tega članka, kdor ga želi podrob­ neje proučiti ima na razpolago nalogo. Slika 1 kaže notranje sile, ki jih povzroča prečna sila v nosilcu, obremenjenem na upogib. Prečno silo prevzemajo: tlačna cona betonskega preseka (Q b), trenje v razpokah tegnjene cone (Qk), moznični učinek glavne armature (Qv) in strižna armatura (Qs). Poševna tlačna sila v betonu (D,,’) poteka s srednje cone v tlačnem delu proti zu­ nanjim robovom v tegnjenem delu in povzroča v tegnjenem delu natezno silo (Z h ) v prečni smeri nosilca. Kadar je glavna armatura rebrasta nasto­ pi še cepilna sila ( Z s) radialno okrog palic glavne armature. 3. Kratek opis preiskav Slika 2 kaže obliko preizkusnih nosilcev. Na vsakem nosilcu lahko opravimo 2 preiskavi. Na razpolago smo imeli 9 nosilcev, odločili smo se, da za vsak primer opravimo 3 preiskave, kar pomeni, da smo lahko preiskali 6 primerov: 1 — nosilec brez armature za prevzem striga, 2 — klasična kombinacija stremen in poševne armature, 3 — samo stremena, ki prevzamejo vso strižno silo in vsa objemajo glavno armaturo, 4 — stremena in strižni vložki z vertikalami na 9 cm in vzdolžnimi palicami, privarjenimi v zgornjem in spodnjem robu, 5 — stremena in varjeni mrežasti strižni vlož­ ki z vertikalami in horizontalami na 10 cm, 6 — stremena in vložek dodatnih stremen ve­ zanih na dodatne vzdolžne palice (dodatna streme­ na ne objemajo glavne armature).. Nosilci so bili v MB 30 in dimenzionirani na strižno napetost 2,2 MPa, kar ustreza Tb — po PAB (1). Razen v primeru I je bila z armaturo krita celotna prečna sila ob upoštevanju tlačnih diago­ nal pod kotom 45 °. V večini primerov je uspelo doseči strižni lom ali vsaj kombinirani lom. Da P, P«X 1 _______1 X2 > TÄ ' , 100 l 300 G , 100 , smo to dosegli, smo morali ročico s prvotnih 1,5 m zmanjšati na 1,0 m. Število preiskanih nosilcev je bilo premajhno, da bi lahko dobili upoštevanja vredne statistične rezultate. Medsebojna odstopanja preiskav istega primera so bila majhna. Tako smo dobili varnost­ ne faktorje proti porušitvi za primere 1—6 kot sledi: 1,77—3,18—2,93—2,68—2,77—2,63. Ugotovi­ mo lahko, da je v vseh primerih dosežena za­ dostna varnost proti porušitvi. Izjema je primer »1«, pri katerem je bila namenoma opuščena striž­ na armatura. Nekoliko slabše rezultate primerov »4« in »5« si razlagamo z nezadostno kvaliteto zvarov strižnih vložkov, ki smo jo naknadno ugo­ tovili, v primeru »6« pa je vzrok nekorektno sidra­ nje vložka v tegnjeni coni. Razpoke, ki so se poja­ vile pri računski obtežbi, so bile v vseh primerih v srednjih dopustnih mejah (do 0,2 mm). Detajl porušitve nosilcev »4« (armiran s stremeni in striž­ nimi vložki) kaže slika 3. 4. Projektiranje in izvedba pravokotne strižne armature V primeru, da se odločimo za pravokotno striž­ no armaturo, posebno še za kombinacijo stremen in strižnih vložkov, je nujno treba upoštevati strožja načela v zvezi s sidranjem armature, določenim razmerjem stremen in vložkov in oblikovanjem strižne armature. Napake tu lahko hitro privedejo do nevarnih! situacij. Stremena, ki objemajo glavno armaturo, mo­ rajo prevzeti moznično silo (Qv), cepilno silo ( Z s) in horizontalno natezno 'silo (Z h). Po ugotovitvah avtorjev (3) moznična in cepilna sila skupno ne presegata 25 °/o celotne prečne sile. Sila Zb, ki deluje v prečni smeri nosilca, po oceni istih avtor­ jev ne presega 10 °/o celotne prečne sile. Tako je utemeljena zahteva (ki jo prevzema tudi DIN 1045), da je treba najmanj 25 % prečne sile prevzeti s stremeni, ki objemajo glavno armaturo. Strižni vložki morajo biti brezhibno sidrani v ravninah rezultant pritiskov in nategov vsled upo- giba. Le tako dosežemo, da se priključne sile pol­ nilnih palic brez lokalnih nategov v betonu pre­ našajo na pasove namišljenega predalčja. To je posebno zahtevno v tegnjeni coni, kjer mora biti sidranje v ravnini glavne armature. Rezultati nem­ ških preiskav, kakor tudi naši, kažejo, da je pri- varjena vzdolžna palica kot sidranje ustrezna, bist­ veno važno pa je, da imajo zvari ustrezno kvalite­ to. Pri naših preiskavah se je problematična kvali­ teta zvarov takoj odrazila v rezultatih. Nekaj na­ činov sidranja je podanih na sliki 4. Slika 6 kaže nekaj možnih oblik strižnih vlož­ kov. V večini primerov so izdelani na strojih za izdelavo armaturnih mrež. Avtorji (3) so preizku­ šali tipe A — E in ugotovili, da dajo tipi A — C približno enake, dovolj ugodne rezultate medtem ko so rezultati pri tipih D in E znatno slabši. V praksi imamo po večini opravka s kontinuiranimi nosilci, zato bodo najprimernejše oblike, kjer sta zgornji in spodnji zaključek enaka. Iz nekaj ti­ pov posebnih mrež bi lahko izrezovali vložke ob­ lik F in G za razne višine nosilcev. Vložki imajo lahko Jtudi obliko odprtih stremen (slika (5), vendar je v tem primeru sidranje nekoliko zamudnejše. devajo redukcijo strižnih napetosti, ki jih je treba prevzeti z armaturo. Rezultati so si močno podobni kljub temu, da nekateri to redukcijo obravnavajo kot sodelovanje tlačne cone, drugi kot zmanjšanje naklona tlačnih diagonal ali tudi kot kombinacijo obojega. Kadar imamo opravka s kontinuiranim nosilcem, imamo ponavadi v točkah, kjer moment menja predznak, znatne prečne sile, nimamo pa tlačne cone betona. Zato je način s položnejšimi diagonalami bolj utemeljen. Problem ni nov, av­ tor (5) ga obravnava že v 1. 1960. Ako znižamo naklonski kot namišljenih diagonal (slika 7) se zmanjšajo vertikalne sile, ki jih mora prevzeti ar­ matura, povečajo pa se tlačne sile, ki jih mora prevzeti beton. Prav tako se poveča premik linije nateznih sil za glavno armaturo. 5. Sodelovanje betona pri prevzemu strižnih napetosti Vsi sodobni predpisi upoštevajo sodelovanje betona pri prevzemu prečnih sil. Delež, ki ga prev­ zame beton, je v večini primerov določen na os­ novi obširnih preiskav, obrazci za račun so tako močno poenostavljeni. Ekonomične j še armiranje je pri pravokotni armaturi še pomembnejše, ker je njen zračunani presek ob enakih pogojih ca. 1,4-krat večji kot pri poševni. Znano je, da je na klasičen način izračunana strižna armatura v ve­ čini primerov predimenzionirana. Vsi predpisi, ki so izdelani na osnovi metode mejnih stanj, predvi- kljuka f \& =10d$ ■k’—■■> St* Jr ■H <- JCNCN V) TAH All Vil I 0,7ds pravokotna kljuka prlvarjenl palici zapiranje stremen v tlačni coni glej sliko 4 M j f ^ v * • o stremena pri plošč! z rebrom zapiranje stremen v tegnjeni coni EU n 4 r - & d jq S M d , -o O v ij f\>% lTO'v • dsq S 0.7ds .sidranje po sliki4 d5q — 0.7dj M 2 koS kot strižni vložek stlžnl vložek v obliki lestvice prlvarjena palica kljuke s prlvarjenlml palicami sidranje po sliki 4 Zmanjševanje kota je omejeno z odprtostjo betona na pritisk. Za prakso velja, naj bo naklonski kot tlačnih diagonal med 30° in 605. Razni predpisi so si v glavnem edini tudi v tem, da pri visokih strižnih napetostih — po našem PAB preko Tb — zahtevajo polno k;ritje striga z armaturo oziroma diagonale pod kotom 45°. Norma DIN 1045 pa tudi ne dopušča redukcije za kon­ strukcije, ki so v normalnih pogojih dinamično ob­ remenjene. Znatne prihranke lahko prinese tudi točnejša analiza strižnih napetosti neposredno ob podporah. Kadar je prijemališče obtežbe v zgornjem robu no­ silca, prijemališče reakcije pa v spodnjem robu, nastane ob podpori območje, v katerem ne pride do nateznih napetosti vsled prečnih sil. Tudi ta problem je načel že avtor (5) v 1. 1960, zavedali so se ga pa tudi sestavi j alci novega Pravilnika. V sli­ ki 8 je prikazano, kakšno kritje zahteva naš seda­ nji PAB DIN 1045 in osnutek našega novega Pra­ vilnika. 6. Dopustne napetosti v pravokotni strižni ar­ maturi Za dopustne napetosti v strižni armaturi, po­ sebno pravokotni, so v večini primerov merodajne velikosti razpok v betonu in šele v drugi meri varnost proti porušitvi. Nesporno je, da pravokotna strižna armatura v celoti prevzame svojo funkcijo, ko v betonu že nastanejo razpoke. Ako pri upogi­ bu dopuščamo razpoke v tegnjeni coni, ni razloga, da bi jih za strig popolnoma prepovedali, važno je le, da ostanejo v dopustnih mejah. Pri dopustnih napetostih v predlogu navodil smo upoštevali: — merjenje razpok pri preiskavah ZRMK v sklopu raziskovalne naloge, — primerjava dopustnih napetosti po tujih predpisih, — primerjava razpok pri rebrasti in gladki armaturi. Pri začasnem predlogu navodil smo se iz raz­ logov, navedenih v odstavku 8, oslanjali predvsem na DIN 1045, problem je bil le gladka armatura, ki je ta norma vobče ne obravnava. Pri nas žal še vedno vgrajujemo pretežno gladko armaturo, kar našemu gospodarstvu očitno prinaša veliko škodo. Tudi pravokotna strižna armatura postane z upora­ bo gladkega jekla manj ekonomična (tudi kadar gre za varjene mreže). Za rebrasto armaturo smo upoštevali dopustno napetost oT/l,75 (oz. 02,0/1 ,75) kar ustreza DIN 1015, pa tudi našemu PAB. Zgornja meja napeto­ sti je 240 MPa, razen za elemente iz varjenih mrež z rebrastim profilom in kvaliteto jekla 500/550, za katere velja zgornja meja 286 MPa. Za gladko armaturo smo se oslanjali na predlog mednarodnih predpisov CEB-FIP (8), ki določa, da je za gladko strižno armaturo, ne glede na njeno kvaliteto, do­ pustno upoštevati mejo plastičnosti največ 360 MPa, za rebrasto pa največ 500 MPa. Ob upoštevanju norm (1), (2) in (8) dobimo za strižno armaturo dopustne napetosti, navedene v poglavju 8. 7. Sidranje glavne armature Kadar prečne sile prevzemamo s pravokotno armaturo, se povečajo potrebne dolžine palic glav­ ne armature. Gre za premik linije nateznih sil v glavni armaturi, ki ga naš Pravilnik (1) podaja v členu 107. Premik 0,5 h ustreza le za polno kritje in poševno armaturo. Pri pravokotni armaturi, po­ sebno pri položnejših tlačnih diagonalah, je ta pre­ mik večji. Točnejši predpisi se v glavnem osla- njajo na rezultate preiskav, zato smo v predlogu navodil upoštevali DIN 1045, kjer so navedeni praktično vsi možni načini armiranja na strig. Opozoriti je treba, da je potrebno glavno armaturo za polno dolžino sidranja podaljšati še preko pre­ maknjene linije nateznih sil. Posebno pozornost je treba posvetiti tudi sidranju glavne armature v podporah. V primeru pravokotne strižne armature je varnost konstrukcije še bolj neposredno odvisna od pravilnega sidranja, kot pri klasičnem armi­ ranju. V predlogu navodil je podana tabela pre­ mikov linije nateznih sil in izračun natezne sile v končnih podporah. 8. Predlog navodil za projektiranje in izvaja­ nje armature za prevzem prečnih sil Predlog je podan na osnovi DIN 1045 (2). Raz­ log za to je, da ta edini daje točnejša navodila za izvedbo s stremeni in strižnimi vložki. Večina do­ ločil sodobnih predpisov je nastalo, poleg upošte­ vanja teoretičnih osnov, tudi na osnovi obširnih preiskav. Oslanjanje na različne predpise bi tako lahko privedlo do napak. Le pri določitvi dopust­ ne napetosti za gladko armaturo smo upoštevali primerjavo iz predloga CEB-FIP (8). Predlagana začasna navodila: 1. Navodila veljajo za armiranobetonske nosil­ ce pravokotnega preseka s tlačno ploščo ali brez plošč, kadar so strižne napetosti večje od ra in manjše od Tb pol PAB (1). Prav tako je pogoj, da gre za pretežno mirujočo obtežbo. 2. Za račun strižne armature je dovoljeno upo­ števati položnejše tlačne diagonale po obrazcu (gl. sl. 9) T = —— ^ 0,4 To rb Q T0 = -------- b o .Z 2 privaljeni palici tegnjena cona tlačna cona ■ Pravokotne kljuke ' * 11 prlvarjena palica pred krivino tegnjena cona a 1 prlvarjena palica tegnjena cona tlačna cona Pravokotne kljuke v ° ’1 vzdolžni smeri nosilca tegnjena cona tlačna cona :di« Mreža Iz enakih palic tegnjena cona tlačna cona -"tdii Mreža Iz enakih palic tegnjena cona maturo, preostali del prečne sile lahko prevzame­ jo strižni vložki ali poševne palice. 6. V območju strižnih napetosti med ra in ?b so največje dopustne razdalje stremen: — 0,6 h (kjer je h statična višina nosilca), — 25 c m . . . kadar je dopustna nepetost ar­ mature 240 MPa, — 20 cm . . . kadar je dopustna napetost ar­ mature 286 MPa, — po Pravilniku za gradnjo v seizmičnih ob­ močjih (12). Vedno je merodajen kriterij, ki daje najmanj­ šo razdaljo. 7. Sidranje stremen in preklopi morajo biti izvedeni po sliki 4 in 5. 8. Strižni vložki so elementi v obliki košev ali lestvic in ne objemajo- glavne armature. Sidra­ ni morajo biti v ravnini glavne natezne armature, v tlačni coni pa neposredno pod stremeni in dru­ go prečno armaturo. Glede oblike in načina sidra­ nja velja enako, kot za stremena. (Glej sliki 4 in 5.) Vertikalna armatura strižnih vložkov naj bo čim gostejša. Pri varjenih elementih po možnosti 7,5 cm, nikakor pa ne preko 10 cm. 9. Pravokotna strižna armatura naj bo po možnosti rebrasta. Dopustne napetosti v strižni armaturi so: Tabela 1 M eja p last ali Ö02 (MPa) dp (MPa) S lika 6 varjene m reže iz reb rastih palic 500 286 reb rasta arm atu ra 400 ali več 240 kjer je: gladka a rm a tu ra (tudivarjene mreže) 360 ali več 210 r — napetost za račun armature gladka arm atu ra 240 160 to — izračunana napetost v obravnavanem pre- seku 10. Pri projektiranju armature je treba upo- Tb — mejna vrednost po PAB (1) števati premik linije nateznih sil (čl. 107 PAB) po Q — prečna sila tabeli: bo — širina nosilca z — ročica notranjih sil Tabela 2 Polno Reducirano 3. Strižno armaturo lahko sestavljajo: Razpored strižne arm a tu re k ritje kriitj-e — samo vertikalna ali poševna stremena, striga striga — vertikalna stremena in poševne palice, 1 Poševna ; razdalja 0,25 h 0,25 h 0,5 h — vertikalna stremena in -strižni vložki. 2 Poševna ; razdalja 0,25 h 0,5 h 0,75 h Pri tem velja za poševno armaturo naklonski 3 Poševna in približno kot med o-sjo nosilca in armaturo med 45° in 60°, pravokotna (kombinacija) 0,5 h 0,75 h za vertikalno pa kot nad 60° (do 90°). 4 Prib ližno pravokotna 0,75 h 1,0 h 4. V vsakem primeru morajo biti stremena, ki objemajo glavno armaturo, dimenzionirana na najmanj 25 °/o prečne sile, ki jo prevzemamo z armaturo. 5. V kolikor je objekt v seizmičnem ob­ močju, morajo biti stremena, ki jih zahteva Pra­ vilnik (12), izvedena tako, da objemajo glavno ar­ Pri tem pomeni: Poševna — kot med armaturo in osjo nosilca 45° do 60°. Približno pravokotna — kot med armaturo in osjo nosilca večji od 60°. 11. V končnih prostoležečih ali le malo vpetih podporah je natezna sila, ki jo mora prevzeti si­ drana glavna armatura (gl. sl. 7): Adam ič: Nosilci s s tr iž n o arm atu ro 40 G radbeni vestnik, L jub ljana 1983 (32) «-D J ->z Krltjo strižnih napetosti ob podpori Zp = QP — + N h Qp — prečna sila v podpori v — premik linije nateznih sil (gl. tabelo 2). h — statična višina nosilca N — eventualna osna sila (»+« = nateg). V končnih podporah mora biti sidrane najmanj 1/3 armature končnega polja. V srednjih podporah mora biti sidrane najmanj 1/4 armature sosednih polj. 12. Kadar je prijemaljišče obtežbe v zgornjem robu, prijemališče reakcij pa v spodnjem robu no­ silca, je dopustno diagram merodajnih prečnih sil oz. strižnih napetosti oblikovati po sliki 8 b. 13. Pri nosilcih z obtežbo v spodnjem robu (obešena obtežba 5) niso dovoljene redukcije v pod­ porah. Pri takih nosilcih je treba ojačiti stremena tako, da poleg prečne sile po osnovnem računu lokalno prevzamejo še vso obešeno obtežbo. 14. V primeru indirektnega podpiranja je tre­ ba vso priključno silo tako v glavnem kot v se­ kundarnem nosilcu prevzeti z ustrezno strižno ar­ maturo. 9. Zaključek Opisana strižna armatura ni v skladu s čl. 83 našega Pravilnika (1), ki zahteva kombinacijo stremen in poševne armature. To določilo bi bilo potrebno spremeniti, kar ne ustreza potrebam so­ dobne tehnologije. Pri tem pa so potrebna podrob­ nejša navodila v zvezi s sidranjem in oblikova­ njem armature, ker napake tu hitreje postanejo usodne kot pri klasičnem armiranju. V splošnem j« opaziti, da se sodobni predpisi vse bolj spuščajo v podrobnosti, za razliko od starih, ki so podajali v glavnem le osnovne zahteve. Tako so sedaj ve­ ljavni švicarski in francoski predpisi s komentar­ ji, nekajkrat obširnejši od prejšnih. Nemški pred­ pisi so se že nekdaj bolj spuščali v detajle in je pri njih ta razlika manj opazna. Tudi pri nas bi bilo koristno, da bi novi Pravilnik dajal več po­ drobnosti, med drugim tudi podobna navodila, kot so podana v tem članku. Pri tem seveda ni nujno, da se morajo ta oslanjati ravno na DIN 1045, vse­ kakor pa morajo dati osnove za sodobnejše pro­ jektiranje in izvajanje strižne armature. Ostane še vprašanje skladnosti s Pravilnikom za graditev v seizmičnih območjih. Kolikor bo predlog osvojen, bo postal del osnovnega pravil­ nika za beton in armirani beton. Kadar je objekt v seizmičnem območju, je treba upoštevati dolo­ čila obeh pravilnikov. Pri tem velja ustaljeno na­ čelo, da je pri vsakem problemu treba upoštevati tisti pravilnik, ki postavlja strožje zahteve. Tu verjetno ne bo problemov v zvezi s pravo­ kotno armaturo, morda bo nekaj vprašanj v zvezi z uporabo strižnih vložkov in reduciranega kritja. Vsekakor morajo to razčistiti sestavljalci Pravil­ nika (12). Znano je, da torzijska stremena, kot jih ta pravilnik zahteva, niso poceni. Bolj zaradi za­ mudnega dela kot zaradi porabe materiala. Ne­ dvomno je zahtevana izvedba nujna v pomičnih skeletih, vprašanje pa je ali je popolnoma enaka izvedba umestna tudi pri skeletih z jedrom ali celo v objektih, kjer vse horizontalne obtežbe pre­ vzamejo armiranobetonske stene. Kot je v uvodu omenjeno, prihaja predlog navodil za projektiranje in izvajanje strižne ar­ mature dve leti kasneje kot smo predvidevali. V kratkem bo noveliran Pravilnik (1). Iz osnutka je razvidno, da predvideva obe varianti — dimenzior- niranje na osnovi dovoljenih napetosti ali na os­ novi mejnih stanj. V prvem primeru je še vedno ostal nespremenjen dosedanji čl. 83, ki zahteva po­ ševno armaturo in ki bi ga bilo po mojem mnenju treba spremeniti. V drugem primeru (metoda na osnovi mejnih stanj) ni nobene ovire za uvedbo pravokotne strižne armature. Zaradi varnosti bi bilo le želeti, da bi bila navodila za izvedbo ne­ koliko podrobnejša. Večina sodobnih predpisov in norm zahteva dimenzioniranje armiranega betona na osnovi mejnih stanj. Čas bi bil, da se preusmerimo tudi mi. To je še posebno pomembno, ker se vse bolj vključujemo v mednarodno delitev dela. Tako naj bi novi Pravilnik dal več poudarka metodi mejnih stanj in naj bi metoda dovoljenih napetosti ostala kot začasna alternativa — in ne obratno. Razum­ ljivo pa je, da ne bo prišlo do preokreta v vsak- dnji praksi, dokler ne bodo na razpolago ustrezne tabele ali interakcijski diagrami. Literatura 1. P rav iln ik o tehničnih ukrep ih in pogojih za beton in arm iran i beton (Ur. lis t SFR J 51/1971). 2. DIN 1045, izdaja decem ber 1978. 3. Rehm, Eligehausen, N eubert: Rationalisierung d er B ew ehrungstechnik in S tahlbetonbau. Betonw erk u. Fertigteil-Technik 3,4/1978. 4. Park, Paulay: Reinforced concrete structures. W iley a. Song 1975. 5. L apajne: D im enzioniranje ojačenega betona pro­ ti strigu. G radbeni vestn ik 75’76/1960. 6. Huetten, IPasperg: Zweckm aessige A usfueh- rungsform en van Buegelkoerben aus geschweissten B etonstahlm atten fu e r Q uerkraft-Schub in B alken und P lattenbalken. B etonw erk u. Ferig teil-Technik 10/1979. 7. DIN 1356 Teil 10: Bew ehrungszeichnungen Be­ ton u. S tahlbetonbau 5/1978. 8. Model propisa CEB-FIP za arm irtnobetonske i prethodno napregnute konstrukcije. Jugosl. gradjev. cen tar 1979. 9. ACI 318/77 (Predpisi ZDA). 10. SLA 162 (Švicarski predpisi). 11. P rav iln ik o tehničn ih ukrep ih in pogojih za prednapeti beton (Ur. lis t SFRJ 51/1971). 12. P rav iln ik o tehničnih norm ativ ih za graditev objektov visoke gradnje n a seizm ičnih območjih (Ur. lis t SFRJ 31/1981). 13. N arct p rav iln ika o tehničk im norm ativ im a za beton i arm iran i beton. Izg radn ja 8,9/1982. 14. Adamič, Turk, Rogač, Terčelj, Kogovšek: A r­ m iranobetonski nosilci brez poševne arm ature. Razi­ skovalna naloga — G radis dec. 1982. GRADBENI VESTNIK, LJU BLJA N A 1983 št. 3, str.35—41, Franc Adamič POVZETEK V sodobni gradbeni tehnologiji v se bolj p rev la­ dujejo konstrukcijsk i detajli, k i omogočajo čim več industrijskega dela in čim k ra jše in enostavnejše de­ lo n a gradbišču. Tako je v razv itih državah prišlo do opuščanje poševne strižne arm atu re v arm iranobeton­ skih nosilcih. Ta problem je ak tualen tudi p ri nas. Članek je p ravzaprav povzetek raziskovalne naloge, ki so jo izdelali Gradis, F ak u lte ta za arh itek tu ro grad­ beništvo in geodezijo U niverze v L jubljan i, Zavod za raziskavo m ateria la in konstrukcij v L jub ljan i in Elek- troprojekt. Opuščen je teoretični del naloge in detajlni opis preiskav, podani pa so glavni zaključki in predlog navodil za p ro jek tiran je in izvajan je p ravokotne striž ­ ne arm atu re. Poleg dopustnih napetosti in predlogov oblikovanja arm atu re so podane zah teve v zvezi sisidra- njem , prem ikom lin ije nateznih sil in ostalo, k a r je v p rim eru pravokotne arm atu re posebno pom em bno za varnost konstrukcije. Kontrola in ocenjevanje kakovosti betona v predlogu Pravilnika o tehničnih normativih za beton in armirani beton N adaljevanje iz št. 1—2 (str.: 19) 5.0. KONTROLA SKLADNOSTI S POGOJI KAKOVOSTI 5.1. Splošna načela Kontrolo skladnosti z zahtevami kakovosti (compliance control) opravi naročnik oz. kupec z namenom prevzema dobavljenega betona. V načelu naj bi jo opravljale nadzorne službe v sodelovanju s pooblaščenimi institucijami in iz­ vajalcem del. Pravilnik tega izrecno ne določa, ker bi sicer prišlo do neskladja z republiškimi za­ koni o graditvi objektov, ki nadzorni službi takšne zadolžitve ne nalagajo. Kontrola skladnosti (dokazna kontrola) in'kon­ trola proizvodnje (tekoča kontrola) se razlikujeta v naslednjih bistvenih pogledih: — tekoča kontrola rabi predvsem proizvajalcu betona za preverjanje stabilnosti proizvodnje — pri kontroli skladnosti je potrebno za do­ ločeno količino — partijo betona ugotoviti, ali s preiskavami ugotovljena vrednost zahtevane ka­ rakteristične lasnosti betona (npr. trdnosti) izpol­ njuje predpisane kriterije prevzema; na osnovi takega dokaza kupec partijo betona sprejme ali zavrne. Iz praktičnih in ekonomskih razlogov je tre­ ba kontrolo skladnosti opraviti z omejenim števi­ lom preiskav predpisane karakteristične lastnosti betona in zato ni nikoli možno soditi o ustreznosti partije betona s polno gotovostjo, ampak le z do­ ločeno stopnjo verjetnosti. Pri takšni presoji sta možni dve napačni odločitvi: — da bo sicer kakovostna partija betona zavr­ njena, kar je tveganje proizvajalca (napaka 1. vr­ ste), — da bo sicer nekakovostna partija betona spre­ jeta, kar je tveganje kupca (napaka 2. vrste). V prvem primeru je prizadeta ekonomika pro­ izvodnje, v drugem pa varnost konstrukcije, za katero je beton dobavljen. Kriterij prevzemanja mora biti zato izbran tako, da bosta tveganji proizvajalca in kupca us­ klajeni in v razumnih mejah. Za ta namen se v praksi kakovostnega prevzemanja industrijskih izdelkov uporabljajo načela teorije verjetnosti. 5.2. Partija betona Partija betona, za katero se mora opraviti kontrola skladnosti, je nov pojem v Predlogu (čl. 35). * A vtor: Ja š Žnidarič, dipl. inž. gr., ZRMK, Izposta­ va M aribor, Gorkega 1 * Predlog je ob jav ljen v časopisu Izgradnja, št. 11, 1982. JA S ŽNIDARIČ To je količina iste vrste betona (iste MB in enakih posebnih lastnosti), vgrajenega v kako kon­ strukcijsko celoto, ki je bil pripravljen in vgrajen pod enakimi pogoji v določenem časovnem ob­ dobju. Iz partije betona je treba po slučajnostnem izboru odvzeti v naprej določeno število preizku- šancev za preiskavo tiste lastnosti betona, ki jo vsebuje kriterij prevzema. Velikost partije je določena s količino betona in s številom preiskav določene lastnosti. Lahko se navede v m3 oz. s številom mešanic, ali pa partija zajame tisto količino betona, ki se vgradi v nekem časovnem obdobju oziroma v enega ali del ali več enakih konstrukcijskih elementov. Velikost partije mora biti določena v projektni dokumentaciji ali pa v programu kontrole kako­ vosti. Odvisna je predvsem od naslednjih faktor­ jev: —• skupne količine betona iste vrste v objektu, — predpisane pogostosti odvzemanja preizku- šancev, — izbrane oblike kriterija, predvsem glede na število preiskav, za katero je ta oblika najbolj pri­ merna. To velja tudi v obratni smeri in se oblika kriterija izbira glede na predvideno število pre­ iskav, — tipa konstrukcije, različnosti in velikosti konstrukcijskih elementov. Število preiskav v eni partiji ne sme biti ma­ njše od 3; glede na to, da se predlagani kriteriji prevzemanja pri večjem številu preiskav zaostru­ jejo, pa ni smiselno, da je to število večje od 25. Pri določevanju velikosti partije je običajno potrebno istočasno upoštevati več faktorjev. Veliko količino betona iste vrste, v istem kon­ strukcijskem elementu (npr. v temelju betonske­ ga jezu), je treba razdeliti v več partij, da bi pri predpisani pogostosti preiskav vsaka partija ne vse­ bovala več kot 25 preiskav. Partijo lahko predstavlja količina betona, ki je npr. vgrajena v vse stebre (plošče) na objektu; če pa je ta količina velika oz. če je zahtevana ve­ lika pogostost preiskav, pa samo v stebre (ploščo) ene etaže ali enega trakta. Pri vrednotenju proiz­ vodnje v betonarni pa je najbolj smiselno vezati velikost partije na količino betona, ki se proiz­ vede v določenem času (tednu mesecu, četrtletju). Partija betona naj bo, če je le mogoče, prilagoje­ na tudi različnim pogojem priprave in vgrajevanja. 5.3. Kriteriji prevzemanja v sedaj veljavnem Pravilniku za beton in armirani beton (PBAB) V čl. 37 in 38' PBAB navedeni kriteriji teme­ ljijo na teoriji verjetnosti, vendar izhajajo iz pred­ postavke, da je porazdelitev rezultatov tlačne trd­ nosti popolnoma poljubna (ni normalna po Gaussu), poznan je le delež p rezultatov, ki so manjši od predpisane MB. Teoretične osnove za te kriterije so podrobno obdelane v članku inž. Turnška (2). Presoja skladnosti se opravi glede na dva ve­ zana kriterija: a) število rezultatov preiskav x, ki smejo biti pri različnem številu n zaporedno odvzetih kock nižje od MB, tj. na vsakih 5 kock nad 10 kock sme biti po en rezultat nižji od predpisane MB; b) ugotovljena minimalna trdnost ne sme biti manjša od 0,8 MB zq MB < 30 in 0,9 MB za MB > 30 pri n 15 meritvah 1,0 MB pri 10 < n < 15 meritvah 1,15 MB pri 3 < n 10 meritvah Kriterij a) sloni na Poissonovi porazdelitvi re­ zultatov preiskav. Število x je za MB, ki je defi­ nirana s 16-odstotno fraktilno vrednostjo (p = 0,16) izbrano tako, da bo vsaka partija z n meritvami sprejeta z največ 13 do 27-odstotno verjetnostjo. Kriterij b) sloni na binomski porazdelitvi re­ zultatov preiskav. Navedene še dopustne minimal­ ne trdnosti so izbrane tako, da je partija z n me­ ritvami sprejeta z največ 16-odstotno verjetnost­ jo. 5.3. Splošne oblike kriterijev CEB-FIP pri normalni porazdelitvi meritev Za normalno poradzelitev, ki nastopa pri te­ stiranju betona, sta v Modelnem pravilniku CEB- FIP predlagana dva kriterija za sprejetje partije betona, ki se uporabljata istočasno kot kombini­ rana kriterija. 5.31. Kriterij srednje vrednosti: x n ^ fbk + A ■ a (5— 1) kjer pomeni: X — srednjo trdnost partije z n meritvami fbk — karakteristično trdnost (MB) A — konstanto, s katero se regulira stopnja tve­ ganja pri prevzemanju partije z n merit­ vami a — standardni odklon normalne porazdelitve Na sl. 5.1 sta prikazani: — osnovna normalna porazdelitev vseh re­ zultatov preiskav tlačne trdnosti x;, ugotovljenih med proizvodnjo neke vrste betona, ki ima pov­ prečno trdnost fbm in standardni odklon a (krivu­ lja I), — porazdelitev povprečnih trdnosti xn partij, v katere je združeno po n rezultatov preiskav iz osnovne porazdelitve; tudi ta porazdelitev je nor­ malna, z isto povprečno trdnostjo fbm in standard- a nim odklonom on — ~= ]/n Slika 5.1. Kriterij srednje vrednosti pri normalni po­ razdelitvi : 5 o ^ fbk + ^-C’ (1) norm alna porazdelitev posam eznih preiskav x ; (2) norm alna porazdelitev sredn jih vrednosti xn Na osnovni porazdelitvi je označena trdnost, pod katero je razporejenih skupno p odstotkov rezultatov: fbp fbm tp . O (5—2) kjer pomeni: tp — koeficient normalne porazdelitve za p—od­ stotno fraktilno vrednost Na porazdelitvi srednjih vrednosti pa je oz­ načena tista vrednost xn, ki presega fbP za A. o, kot to predpisuje kriterij (5—1). Koeficient normalne porazdelitve tn, ki pri­ pada xn se določi iz statističnih razmerij na obeh porazdelitvah: tp . o A. o d- tp . ^ Vn iz česar sledi; po preureditvi členov: tn = (tp - A) 1/n (5— 3) S tem izrazom določeni tn je spodnja meja in­ tegrala funkcije normalne porazdelitve P (tn) = oo _ t 2 e 2 . dt (5 -4 ) se poveča verjetnost, da bo zavrnjena dobra par­ tija betona (z nizkim p), — čim večji je n, tem bolj strm je naklon premice in kriterij je zato bolj selektiven. ki predstavlja delež povprečnih trdnosti, večjih od xn, katere po kriteriju (5—1) pogojujejo spre­ jetje partije. S tem deležem (šrafirana površina P (t„) pod krivuljo normalne porazdelitve xn na sl. 5.2) je podana matematična verjetnost, da bo par­ tija z n preiskavami in s p odstotki trd­ nosti, nižjimi od predpisane karakteristične trdno­ sti, sprejeta za izbrani A. Vrednosti integrala P (tp) so izračunane v sta­ tističnih tabelah, grafično pa so prikazane na sl. 5.2, z vsotno črto površin diagrama normalne po­ razdelitve. Slika 5.2. Vsotna črta površin diagrama normalne po­ razdelitve. Transformacija v merilo normalne verjetnosti. Iz te slike je razvidna tudi transformacija običajnega merila ordinat v t. i. merilo normalne verjetnosti. Z izrazom (5—3) je za vsako kombinacijo n in A izražena odvisnost med stvarnim odstotkom p trdnosti, nižjih od fbk v partiji, in ver­ jetnostjo P (tn), da bo ta partija sprejeta po krite­ riju (5—1). To je t. i. operativna karakteristi­ ka (o. k.) kriterija. Če se ta odnos prikaže na diagramu z dvojnim merilom normalne verjetnost — p se na­ naša na absciso in P(tn) na ordinato — postane krivulja operativne karakteristike premica (sl. 5.3). Spodnja ordinata, od 0 % do premice, pomeni verjetnost sprejema partije, zgornja ordinata, od premice do 100 °/o, pa verjetnost zavrnitve partije s p °/o rezultatov pod fbk- Položaj in naklon te premice je določen z A in n: — čim večji je A, tem bolj se premica pomika proti levi, zato se verjetnost, da bo sprejeta slaba partija betona (z visokim p), manjša. Istočasno pa P(tn)°/o 9 9 ,9 9 9 9 5 9 0 8 0 7 0 5 0 20 10 5 1 Od 0,1 0 ,5 1 5 10 Slika 5.3. Operativne karakteristike, vpliv parametrov i in A. 2 0 3 0 4 0 5 0 p % Na obscisi: odstotek p rezultatov nižjih od ibk v partiji Na ordinati: verjetnost sprejetja partije (°/o) Slika 5.4. Kriterij minimalne trdnosti pri normalni po­ razdelitvi: xmin — ^bk k 5.32. Kriterij minimalne trdnosti: xmjji fbk k (5—5) kjer pomeni: Xmin — minimalno trdnost v partiji fbk — karakteristično trdnost k — predpisano razliko med karakteristično in minimalno trdnostjo. S tem kriterijem je predpisana minimalna dopustna trdnost v partiji, ki sme biti od karakte­ ristične trdnosti manjša za določeno vrednost k (v MPa). Ta osnovna oblika se lahko transformira ta­ ko, da se uvede standardni odklon a: Xmin fb k — k i . O (5-6) kjer je: iz sl. 5.4 in gornje enačbe, če vstavimo za fbk — = fbm — t . o, sledi Xmin = fbm (t 4" ki) O (5—7) Tudi za ta kriterij obstoji operativna karakte­ ristika, in sicer za vsako vrednost standardnega odklona posebej, ker se ki spreminja s a. V odvis­ nosti od deleža p se verjetnosti, da v partiji z n meritvami ne bo nobenega rezultata, nižjega od (fbk ~ k), določijo s Poissonovo porazdelitvijo. Celotni postopek določanja o. k. je ilustriran v tč. 5.75 za enega od kriterijev iz Predloga. 5.33. Kombinirani kriteriji Če je potrebno istočasno zadostiti več kriteri­ jem, za izpolnitev katerih obstojijo parcialne ver­ jetnosti pi, p2 . . . , potem je skupna verjetnost enaka zmnožku parcialnih verjetnosti. V konkret­ nem primeru dveh kriterijev (5—1) in (5—5) zna­ ša verjetnost po komibiranem kriteriju p = pi.pa. V tem primeru o. k. ni več premica, ampak krivulja, ki je v zgornjem delu rahlo usločena. 5.4. Meje operativne karakteristike Modelni pravilnik CEB-FIP priporoča splošne meje, med katerimi naj bi v diagramu z dvojnim merilom normalne verjetnosti ležale krivulje ope­ rativnih karakteristik, če je karakteristična tlač­ na trdnost opredeljena s 5 % fraktilno vrednostjo (sl. 5.5). Področje I na diagramu se šteje za neekono­ mično (verjetnost, da bo dobra partija zavrnjena, je prevelika), področje II pa konstrukcijsko ni več varno (verjetnost, da bo slaba partija sprejeta, je prevelika). Z mejo proti področju II je predvideno, da bo partija s 5 % rezultatov preiskav, ki so nižji od fbk, sprejeta z največ 95°/o verjetnostjo in da bo partija s 30 °/o rezultatov pod fbk sprejeta kot ust­ rezna le z 2 °/o verjetnostjo. S stališča proizvajalca je tveganje, da bo partija zavrnjena, v prvem primeru 5 °/o, v drugem pa 98' fl/o. Meja proti področju I je postavljena bolj ali manj arbitralno. Izrazi za kriterije, s katerimi sta definirani operativni karakteristiki a in b na sl. 5.5, ki ome­ jujeta področje I in II, so podani s standardnim odklonom a,, poznanim iz zadostnega števila prej opravljenih preiskav (najmanj 30) ali s standard­ nim odklonom Sn, ki je ocenjen iz n preiskav, op­ ravljenih za konkretno partijo. Pri uporabi ocenjenega standardnega odklona v izrazu (5—1) za kriterij srednje vrednosti, mora biti število meritev n približno dvakrat večje, kot °/. Slika 5.5. Meje operativnih karakteristik po priporo­ čilu CEB-FIP K riterij a) x4 fbk + 1,64 a oz. x 10 > fbk + 1,64 s10 K riterij b) x 12 > fbk + 1,15 a oz. x 19 > fbk + 1,15 s19 z uporabo stvarne vrednosti o, da bi ostal naklon premice o. k. enak. 5.5. Kriteriji CEB-FIB, prirejeni za 5 °/o frak­ tilno vrednost karakteristične tlačne vrednosti 5.51. Kriterij (1) Uporablja se lahko v vseh primerih dokazo­ vanja kakovosti, vendar je manj primeren za po­ membnejše konstrukcije, ker njegova operativna karakteristika sega delno v področje II. Vsako par­ tijo se prevzema s 3 preizkušanci, katerih posa­ mične trdnosti so xi > X2 > X3. Partija je avtomatično sprejeta, če je izpol­ njen kombinirani pogoj: S3 ^ fbk + ki in xi ;> fbk - k2 % Slika 5.6. Operativna karakteristika kriterija (1) CEB- FIP x 3 > fbk + 3 M Pa x t > fbk — 3 M Pa kjer pomeni: fbk — karakteristično tlačno trdnost (MB) S3 — srednjo vrednost 3 zaporednih preiskav tlačne trdnosti xi — najnižjo posamično trdnost v partiji ki = k2 — 3 MPa, ko je proizvodnja utečena v času vpeljevanja proizvodnje pa: ki = 5 MPa oz. postopoma 4 MPa kg = 1 MPa oz. postopoma 2 MPa Operativna karakteristika tega kriterija je prika­ zana na sl. 5.6. 5.52. Kriterij (2) Vsako partijo predstavlja najmanj petnajst (n = 15) rezultatov meritev. Partija je sprejeta, če je izpolnjen kombini­ rani pogoj: xn ^ fbk + X. sn in x i ;> fbk — k 2 kjer pomeni: fbk —- karakteristično tlačno trdnost (MB) xn — srednjo vrednost n preiskav tlačne trdnosti sn — ocenjeni standardni odklon iz n preiskav X = 1,4 ka = 4 MPa Položaj krivulje te operativne karakteristike je prikazan na sl. 5.7. Slika 5.7. Operativna karakteristika kriterija (2) CEB-FIP x 15 — fbk ®15 Xj > fbk — 4 M Pa 5.6. Kriterij prevzemanja v normativih nekate­ rih evropskih držav V tabeli 5.1 in na sl. 5.8 iso kot zanimivost prikazani kriteriji prevzemanja in pripadajoče kri­ vulje operativnih karakteristik v normativih ZR Nemčije, Nizozemske in Francije. #/ . S lika 5.8. Operativne karakteristike kriterijev v nor­ mativih evropskih držav F — Francije, NL — Nizozem­ ske, D — ZR Nemčije 5.7. Kriteriji v Predlogu 5.71. Splošno Osnovne oblike kriterijev so povzete iz pripo­ ročil Modelnega pravilnika CEB-FIP. Izvršene pa so potrebne prilagoditve glede na to, da je karak­ teristična tlačna trdnost v Predlogu definirana z 10 °/o in ne s 5 % fraktilno vrednostjo. Temu ust­ rezno so prirejene tudi meje področij I in II na diagramu o. k. Predvidene so 3 vrste kombiniranih kriteri­ jev glede na razpoložljive podatke o standardnem odklonu (čl. 45). Poleg tega je izbira kriterija od­ visna še od: — pomembnosti konstrukcije oz. objekta, — količine betona iste vrste na objektu oz. v časovnem razdobju, ki se vrednoti, — števila opravljenih oz. programiranih pre­ iskav glede na predpisano pogostost. T abela 5.1 — Kriteriji prevzemanja v raznih evrop­ skih državah D rž av a O zn ak a na s l. 5. 8 V el ik os t vz or ca S tandardni odklon G K riterij prevzem a F rancija F 30 ocenjen Sgo x 30 ^ fbk + f,69 %) Nizo- zem ska NL 1 12 ocenjen s12 poznan o x 12 XG S fbk + f-52 s12 > % + 1,52 a ZR N em čija D 1 35 ocenjens35 x35 ^ fbk + l ,65 S35 D 2 15 poznan a x 15 S: fbk + 1,65 a D 3 3 nepoznan x3 X1 ^ fbk + 5 M Pa ^ fbk D 4 9 nepoznan x 3 X1 > fbk + 5 M Pa — 0,8 fbk 5.72. Kriterij 1 X3 |> MB + ki Xjftin <1 MB k2 ki = k2 = 3MPa ko je proizvodnja ute­ čena ki = 4 MPa; k2 = 2 MPa ko se proizvodnja vpe­ ljuje v gornjih izrazih pomeni: X3 — aritmetično sredino 3 zaporednih rezulta­ tov preiskav tlačne trdnosti (MPa) Xmin — najnižjo vrednost izmed 3 zaporednih pre­ iskav trdnosti (MPa) Kriterij je identičen s kriterijem (1) CEB-FIP zato se načeloma lahko uporablja za vse vrste konstrukcij in poljubno število rezultatov prei­ skav. Predlog sicer priporoča uporabo tega kri­ terija le za 3, 6 in 9 razpoložljivih rezultatov, kar pa naj se ne šteje kot obvezno in tudi ni popol­ noma v skladu s teoretičnimi izhodišči. V posamezni partiji se vrednoti po 3 rezul­ tate in mora biti zato količina betona v partiji ustrezno prirejena zahtevani pogostosti preiskav. 5.73. Kriterij 2 xn > MB + 1,2 a xmin > MB — 4 MPa Ta kriterij je primeren za vrednotenje večjih partij betona (n > 10), kadar je standardni od­ klon a poznan iz vsaj 30 prej opravljenih preiskav. Število n načelno navzgor ni omejeno, vendar se z večanjem števila preiskav v eni partiji po­ večuje tudi tveganje, da bo partija zavrnjena. Kri­ vulja operativne karakteristike je pri večjem n namreč bolj strma in se zato pri istem odstotku p rezultatov pod predpisano MB v partiji verjet­ nost zavrnitve povečuje. V modelnem pravilniku CEB-FIP te oblike ni, pač pa obstoji v pravilniku drugih držav. Oblika je za prakso zelo uporabna, ker omogoča realno ocenitev kakovosti tudi pri majhnem številu re­ zultatov preiskav, posebej, če je standardni odklon proizvodnje že ustaljen. 5.74. Kriterij 3 a) za 20 Xn > MB + 1,2 sn Xmin > MB - 4 MPa b) za 10 < n < 20 xn ^ MB + 1,3 sn xm;n ^ MB — 4 MPa Oblika kriterija je primerna za vrednotenje večjih partij betona, kadar je treba računati z ocenjenim standardnim odklonom. Predlagani sta dve izpeljavi kriterija za različno število rezulta­ tov preiskav v partiji. Verjetno bi zadoščala ena sama oblika za n ^ 15 (A = 1,20) in bi se potem kriterij 1 uporabljal za vrednotenje partij s 3—15 rezultati. Znaki v kriterijih 2 in 3 pomenijo: n — število rezultatov preiskav v partiji xn — povprečna vrednost n rezultatov preiskav (MPa) o — poznani standardni odklon, določen iz naj­ manj 30 rezultatov preiskav iste vrste be­ tona (MPa) 2 ( x n — X ; ) - n sn — ocenjeni standardni odklon iz n rezultatov preiskav v partiji, (MPa) MB — predpisana marka betona Xmin — minimalna ugotovljena tlačna trdnost v partiji, (MPa) Xi — posamezni rezultat preiskave tlačne trd­ nosti v partiji, (MPa) V tabeli 5.2 so izračunane verjetnosti za kri­ terije 2 in 3a, in sicer najprej posebej za kriterij srednje trdnosti (tabela 5.21) in kriterij minimalne trdnosti za a = 3, 6, 9 MPa (tabela 5.22) in končno v tabeli 5.23 kombinirane verjetnosti kot podatek za konstruiranje krivulj o. k. Operativne karakteristike veljavnih pogojev za prevzemanje betona iz čl. 37 PBAB, če se upo­ števajo dosledno kot kombinirani kriterij, so pri­ bližno identične z o. k. po novem predlogu. Zato % Slika 5.9. Operativne karekteristike kriterijev 2 in 3 a v Predlogu noveliranega pravilnika x 10 ^ MB + 1,20 a x mln > MB — 4 M Pa x 2o > MB + 1,20 S20 x min MB — 4 M Pa, oz. Tabela 5.2 Izračun verjetnosti za konstruiranje kri­ vulje operativne karakteristike po kriteriju 2 in 3a. Predloga 5.21. Verjetnosti za kriterij srednje vrednosti x1() MB + 1,20 a oz. x2o ^ MB + 1,20 s20 n = 10, X = 1,20 P tp->1 tn = (t - X) ]/n P(tn> %' 0,02 2,65 0,85 2,69 99,64 0,03 1,88 0,68 2,15 98,42 0,05 1,64 0,44 1,39 91,77 0,10 1,28 0,08 0,25 59,87 0,20 0,84 -0 ,3 6 -1,14 12,71 0,40 0,25 -0 ,9 5 -3,00 0,14 m̂ir 5.22. Verjetnosti za kriterij minimalne trdnosti , > MB — 4 MPa k 4 MPa 5.221. a = 3 MPa k, = — = -------- = 1,33 1 ° 3 MPa p tp = tp + ki P’ (%) ft = n p’ Pm <*/•> 0,02 2,05 3,38 0,034 0,0068 99,4 0,03 1,88 3,21 0,066 0,0132 98,7 0,05 1,64 2,97 0,149 0,0298 97,0 0,10 1,28 2,61 0,453 0,0906 90,4 0,20 0,84 2,17 1,500 0,3000 74,1 0,40 0,25 1,58 5,705 1,1410 32,1 5.222. a = 6 MPa kj = --------- = 0,67 6 MPa P % t’ = tp + kj P’ (%) /i = n p ’ P,m (°/o) 0,02 2,05 2,72 0,325 0,0652 93,7 0,03 1,88 2,55 0,539 0,1078 90,3 0,05 1,64 2,31 1,044 0,2088 81,2 0,10 1,28 1,95 2,559 0,5118 60,0 0,20 0,84 1,51 6,552 1,3104 27,1 0,40 0,25 0,92 17,879 3,5758 2,8 4 MPaO = 9 MPa kl = = 0,449 MPa p tp it’ = tp + kj p’C/o) ft = n p’ Pjm C/o) 0,02 2,05 2,49 0,639 0,1278 88,1 0,03 1,88 2,32 1,017 0,2034 81,8 0,05 1,64 2,08 1,876 0,3752 68,8 0,10 1,28 1,72 4,272 0,8544 42,6 0,20 0,84 1,28 10,027 2,0054 13,5 0,40 0,25 0,69 24,510 4,9020 0,8 5.23. Verjetnosti po kombiniranih kriterijih P = P(tn)-Pm a = 3 MPa a = 6 MPa o = 9 MPa p P ( U P P Pm TD px -*■ m P 0,02 99,64 99,4 99,0 93,7 93,4 88,1 87,8 0,03 98,42 98,7 97,1 90,3 88,9 81,8 80,5 0,05 91,77 97,0 89,0 81,2 74,5 68,8 63,1 0,10 59,87 90,4 54,1 60,0 35,9 42,6 25,5 0,20 12,71 74,1 9,4 27,1 3,4 13,5 1,7 0,40 0,14 32,1 0,0 2,8 0,0 0,8 0,0 kljub ostrejši definiciji marke betona, novi kri­ teriji ne zaostrujejo režima prevzemanja betona. To je potrdila tudi analiza kriterijev z rezultati preteklih preiskav na nekaterih objektih in beto­ narnah (5). 6.0. ODVZEMANJE VZORCEV SVEŽEGA BETONA ZA DOKAZANE PREISKAVE 6.1. Način odvzemanja Načelno se iz iste mešanice vzame 1 vzorec svežega betona in izdela 1 preizkušanec za pre­ iskavo tlačne trdnosti pri določenem terminu. Če se iz iste mešanice opravi preiskave na več pre- izkušancih, šteje srednja vrednost vseh meritev kot en rezultat. Iz iste mešanice je potrebno na­ praviti preizkušance tudi za preiskave trdnosti pri drugih terminih ali za preiskave drugih lastnosti. Vzorci za dokazne preiskave naj se načelno odvzamejo na mestu uporabe betona, tj. med vgra­ jevanjem. Za vrednotenje trdnosti kake partije be­ tona je treba obvezno upoštevati vse dobljene re­ zultate, razen če se pred preiskavo ugotovi, da lahko pride do grobe napake rezultata zaradi ne­ pravilnega načina jemanja, vgrajevanja in nege preizkušanca. 6.2. Pogostost odvzemanja (čl. 259) Velikost partije, ki se vrednoti in prevzema kot zaključena celota, je treba določiti pred za­ četkom betoniranja. Istočasno je treba določiti število preiskav n v partiji oz. pogostost preiskav. Osnovni pogoji za izbiro velikosti partije oz. pogostost preiskav so naslednji: 6.21. Beton se dostavlja iz centralne betonar­ ne, ki je atestirana: a) za vsako vrsto betona je potrebno opraviti najmanj eno preiskavo vsak dan betoniranja, b) posamezna preiskava se sme nanašati na največ 100 m3 oz. na 100 mešanic, kar je manj, c) minimalno število preiskav v partiji je n = 3, d) za konstruktivne elemente, ki so pomembni za varnost objekta in v katere se vgradijo manjše količine betona, je treba napraviti 1 preiskavo iz vsake dobavljene količine betona (npr. avtomešal- ca). 6.22. Če se beton pripravlja izključno za po­ trebe gradbišča, veljajo rezultati kontrole proiz­ vodnje tudi za potrebe dokazne kontrole. 6.23. Za betone B I mora biti skupno število preiskav dvakrat večje od zahtevanega v tč. 6.21. 7.0. OCENA KAKOVOSTI BETONA B II (pogl. VIII.) 7.1. Splošno Končna ocena kakovosti betona vsebuje: a) Prevzem posameznih partij betona glede na postavljene kriterije kakovosti in izvrednotene rezultate preiskav predpisanih lastnosti. S tem je dokazana t. i. potencialna trdnost ali druga poten­ cialna lastnost betona. b) Splošno presojo kakovosti vgrajenega be­ tona in videza konstrukcije. Ta presoja se izdela na osnovi vizualnega pre­ gleda konstrukcije, pregleda dokumentacije o gradnji in uskladitve verificiranih rezultatov te­ koče kontrole proizvajalca z rezultati dokazne kontrole. Iz te ocene sklepamo o varnosti in trajnosti konstrukcije oz. ali je potrebno zahtevati sanacijo konstrukcije ali elementa. 7.2. Sprejetje betonske konstrukcije Oceno za sprejetje konstrukcije v smislu zgor­ njih pravil naj izdela za vse gradnje, ki se finan­ cirajo iz družbenih sredstev delovna organizacija, ki je usposobljena in pooblaščena za to dejavnost; ta organizacija izda potrdilo (atest) o kakovosti vgrajenega betona oz. o kakovosti zgrajene kon­ strukcije. Oceno lahko izdela tudi nadzorna služ­ ba, če ima za to usposobljene delavce. 8.0 DOPOLNILNO UGOTOVLJANJE KAKOVOSTI VGRAJENEGA BETONA (pogl. X.) Če na osnovi ocene o kakovosti, v smislu tč. 7.1 b), obstoji sum, da zahtevana kakovost ni do­ sežena, in da je zato ogrožena s projektom predvi­ dena varnost konstrukcije oz. konstrukcijskega ele­ menta, je treba ravnati po naslednjem vrstnem redu ukrepov, ki imajo za cilj, da se raziščejo vse možnosti, preden bi bilo potrebno vgrajeni beton zavrniti. 1. Ponovno se preveri natančnost rezultatov preiskav in določi mesta na konstrukciji, kjer tudi po izvršeni preveritvi beton ne ustreza projektira­ nim zahtevam. 2. Dejansko varnost konstrukcije se preveri z natančnejšimi računskimi metodami in glede na računsko potrebno karakteristično trdnost (ne predpisano MB). Če je s takšno preveritvijo do­ kazana zahtevana varnost, se beton in konstrukcijo lahko prevzame v pogledu stabilnosti. GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1983 št. 3, s tr .: 42—49, Jaš Žnidarič POVZETEK Predstav ljene so b istvene novosti iz poglavja kontrole kakovosti v noveliranem P rav iln iku o teh ­ ničnih norm ativ ih za beton in a rm iran i beton. Raz­ ložene so teoretične osnovne novih k rite rijev za oce­ n jevan je in prevzem anje betona, ki slonijo n a nače­ lih teorije verje tnosti in p raksi za prevzem anje in ­ dustrijsk ih izdelkov. 3. Če s takšnim postopkom ni mogoče dokazati zahtevane kakovosti in varnosti konstrukcije, je potrebno določiti doseženo trdnost betona na pre- izkušancih otrdelega betona, odvzetih iz kon­ strukcije (valjih) ali s kombinacijo preiskave va­ ljev in nedestruktivnih metod (sklerometriranje, ultrazvok). Postopek odvzemanja valjev in način vrednotenja dobljenih rezultatov se izvede po JUS. U.M1.048. 4. Če se s temi dodatnimi preiskavami ugoto­ vi, da znaša stvarna trdnost manj kot 80% pred­ pisane marke betona oziroma da je v smislu tč. 3 ugotovljena stvarna karakteristična trdnost manjša od računsko potrebne trdnosti, je treba izvršiti meritve deformacij z obremenilno preizkušnjo. Če se s to preiskavo ugotovi, da deformacije in napetosti v konstrukciji ne presegajo deformacij in napetosti, predvidenih s projektom, za več kot 15 %, se tako konstrukcijo sme izročiti v uporabo; v nasprotnem primeru se sme izročiti v uporabo le ob pogoju, da se najprej sanira ali zmanjša njena dopustna obremenitev. Naknadni dokaz trdnosti vgrajenega betona z valji, odvzetimi iz konstrukcije, v morebitni kom­ binaciji z nedestruktivnimi preiskavami je po­ trebno izvesti tudi tedaj, če ni bilo preiskano za­ dostno število preiskušancev po zahtevah Pravil­ nika. Literatura: 1. Code Modfele CEB-FIP pou r les structu res en beton, 1978. 2. V. Turnšek: K valite ta betona v novem P rav il­ niku o tehničn ih ukrep ih in pogojih za beton in a r ­ m iran i beton (Gradbeni vestn ik 8-9, 21, 1972). 3. H. Lam botte, H. M otteu: Cqntröle, de la qua­ k te du beton su r chan tie r e t en usine. Note đ’infor- m ation techn ique No. 126 du C en tre scientifique de la construction de Belgique, (junij 1979). 4. ZRMK L jub ljana: Sistem i zagotav ljan ja in dokazovanje kvalite te betona v betonarsk ih proizvod­ njah, Raziskovalna naloga RSS, C-2-0145-227-81 (de­ cem ber 1981). 5. M. B irsa: Teoretične osnove in izhodišča za k rite rije kakovostnega prevzem a betona v novelira­ nem P rav iln iku za beton in a rm iran i beton. (Diplomska naloga VTŠ M aribor, decem ber 1981). GRADBENI VESTNIK, LJU BLJA N A 1983 No. 3, p. p. 42—49, Jaš Žnidarič SUMMARY The essen tial new fea tu res of th e chap ter dealing w ith th e quality control m ethods in th e new ly rev i­ sed Yugoslav Building Code fo r concrete and reinfor­ ced concrete a re considered. E xplained a re the theo­ retical fundam entals of th e c rite ria fo r th e evaluation and acceptance of concrete, w hich a re based on the probability concept as used fo r th e acceptance of in ­ dustria l products. (N adaljevanje z 2. strani) GRADNJA LOČNEGA MOSTU PREK SOČE V DESKLAH srednji členek elim iniran , s čim er je b ila z dvočlen- skim lokom dosežena več ja varnost konstrukcije. 3.0 NAČIN GRADNJE Zam isel o g radn ji m ostu je b ila v prvi zasnovi sporna predvsem zaradi načina gradnje z m anjšim avtodvigalom nosilnosti do 500 kN, ki bi lahko m onti­ ra lo le posam ezne nosilce mostu. M ontaža le teh pa bi povzročala velike težave v s tab ilite ti elem entov in m ostu v posam eznih fazah gradnje. Poseben problem so p redstav lja li vpliv v e tra in možnosti bočne p re ­ v rn itve glavnih m astnih nosilcev, preden bi le ti lahko bili povezani v stabilno enoto. P rav tako sporna, če­ p rav računsko dokazana, je bila tud i odločitev, da bi avtodvigalo izvajalo nada ln jo m ontažo mostu po posa­ m eznih elem entih z že nare jenega obalnega (konzol - nega) dela mostu. Z arad i varnejšega h itre jšega in eno­ stavnejšega dela se je izvajalec del v soglasju z p ro ­ jek tan tom odločil za uporabo takega dvigala, ki bi m ontažo lahko opravilo z brega, ne da bi p ri tem obrem enjevalo kateriko li del m estne konstrukcije. Za­ to je p ro jek tan t izdelal projekt, ki je zajel dokaz stabilnosti m ostu v vseh posam eznih fazah gradnje. Za m ontažo ločnega dela mostu je bilo izbrano avtodvigalo LORAIN nasilnosti 1700 kN. Dvigalo je zaradi bližine gradbišča pod ugodnim i pogoji ponu­ d ila firm a M IDOLINI iz V idm a v sosednji Ita liji. No­ silnosti dvigala na posam eznih razdaljah so bile take, da so u strezale vsem zahtevam za varno montažo. Velikost dvigala je om ejeval tu d i razpoložljiv m ane­ vrski p rostor n a obeh bregovih Soče. Dvigalo je izva­ ja lo m ontažo z reše tkasto ročico dolžine 50 m in b a la­ stom 900 kN. (KO i__________________2^6______________________ L 0X0 1.. 1................ ig.6................ —-LZTk Slika 2. Prečni prerez nosilcev pripravljenih za m on­ tažo in prečni prerez po zalitju spojev 3.1 Montaža obalnega dela mostu N em ontažni del m ostu so v bistvu le tem elji. Mon- teža m ostu se je p ričela s postavitvijo poševnih pod­ por v čaše v tem eljih . Celotni priobalni del m ostu je zm ontiralo avtodvigalo COLES nosilnosti 500 kN. Po­ ševne podpore so bile sidrane v zgornji del tem elja s štirim i DIWYDAG kabli, k i so lahko prevzeli tudi silo zarad i zgornjega dela mostu. G lavna obalna no­ silca m ostu sta b ila položena vsak posebej in sidrana v zgornji tem elj z jeklenim i zaplatam i iz dveh U — profilov. Bočno stabilnost posam eznih nosilcev pred povezavo s spodnjim i in zgornjim i ploščam i so omo­ gočali začasni jek len i distančniki v zgornjem pasu glavnih nosilcev in križ iz jeklenih vrvi. Spodnje plo­ šče so bile p red m onolitizacijo okv irja povezane z glavnim i nosilci p re k nasadil iz š tirih v ijakov M-20. 3.2 Montaža ločnega dela mostu U porabljen je b il konzolni način g radn je ločnega dela m ostu in to na jp re j m ontaža leve polovice loka in tako j nato desne polovice loka s povezavo v sre­ dini loka. Dolžina tako leve kot desne konzole je znašala to rej 21,0 m etra. Vsaka konzola je bila se­ s tav ljen a iz dveh polj glavnih nosilcev. Konzolni n a ­ čin je v zgornjem pasu omogočila jek lena zap la ta iz dveh U — profilov, ki je prevzem ala natezne sile. tlačno in strižno silo pa je v spodnjem pasu na stiku polj prevzel n a vsakem nosilcu po en jek len moznik, položen v u to re v betonu. Tako m ozničenje je izvirna pro jek tan tova rešitev. Posamezni nosilci so bili v vzdolžni sm eri m ed sabo prek jeklenih nateznih zaplat povezani le z dvem a strižnim a vijakom a. P rv i konzolni elem ent, sestavljen iz obeh glav­ n ih nosilcev, p rve spodnje plošče in jeklenih distanč- n ikov v zgodnjem pasu, je im el težo 190 kN. S tem je bil sestav ljen v kom pletno in stabilno enoto, ki ni im e­ la možnosti bočne prevrnitve. Ta teža je b ila na zgornji m eji nosilnosti dvigala, saj je ročica do te ­ žišča ugrajenega elem enta znašala 21 m. Poseben problem pri montaži je predstav lja lo po­ lagan je nosilcev na pravo oz. dokončno višino. Na m ožnost korekcije višinske lege vgrajen ih elem entov je bilo treb a rač u n a ti že v prip rav i n a gradnjo. S po­ laganjem potrebnega števila svinčenih plošč debeline 3 m m v spodnjem delu nosilcev okoli m oznika se je dalo pravo višino doseči natančno. S lika 3. Faze montaže mostnih nosilcev povezanih le z jeklenim i zaplatami v zgornjem pasu do sklenitve v lok S lika 4. Montažo izvaja dvigalo nosilnosti 1700 kN P ri polaganju drugega konzolnega nosilca n a le­ vem bregu je od igral posebno vlogo cevni stolp, po­ stav ljen na skalo v strugi Soče. Stolp je b il sestavljen iz š tirih cevi SISAK TC-25, uklonsko povezanih z n a ­ vadnim cevnim odrom. Na vrhu stolpa so bili štirje regulacijski vijaki, ka te rih v išino se je dalo sprem i­ n ja ti. Drugi klonzolni del spet iz dveh glavnih no­ silcev in prve spodnje plošče, teže 110 kN je bil v nadvišani legi položen na stolp, z jeklenim i zaplatam i p a se je vezal n a prv i konzolni nosilec. Konzola dolga 21,0 m bi se sicer lahko nosila tud i sam a, vendar je bilo nujno, da drugi konzolrti nosilec ostane nadvišan saj bi le v tak i legi bilo možno spo jiti konzolni del m ostu z d ruge stran i v ločno konstrukcijo. Podpora pa je p redstav lja la tu d i dodatno varnost konstrukcije v času gradnje. Sproti so bile položene tu d i vse mon- težne spodnje plošče na levem bregu, n ak a r se je dvi­ galo odpravilo na drugi breg Soče. P o enakem postopku je bil m on tiran tudi prvi konzolni nosilec n a desnem bregu. Ko je bila ko rig irana višina, posebno pa sm er vzdolžne osi, je nastopil najbolj delikaten trenu tek montaže. S položitvijo zadnjega elem enta je bilo tre ­ ba spojiti oba konzolna dela z m aznikom v tem enu v ločni del. S pajanje loka je potekalo s spuščanjem zadnjega elem enta z avtodvigalom te r popuščanjem regulacijsk ih v ijakov - a pomožnem odru v strugi Soče. Levi in desni nosilec ista b ila v tem enu takoj povezana z dvem a jeklenim a zap la tam a v neko­ liko nadvišani legi, saj je bilo po popustitvi dvigala in podpornega sto lpa pričakovati posedanje loka. Posedanje, ki je nasta ja lo predvsem zaradi deform acije svinčenih plošč v mioznikih pod vplivom velik ih ho ri­ zontaln ih sil, je bilo takoj po sprostitvi podpor kon­ tro lirano z instrum entom . Vse deform acije so tud i po tak o jšn ji položitvi spodnjih plošč in p red m onoliti- zacijo prečnega prereza ostale v predvidenih in do­ pustn ih m ejah. M ontaža obeh konzolnih delov m ostu do sklenitve konstrukcije v lok je tra ja la samo t r i dni s tem, da je bil en dan »zapravljen« sam o za točno korekcijo •smeri v vzdolžni osi. Tak potek so omogočili dobro p rip rav ljen tehnološki elaborat, natančno in solidno izdelani m ontažni elem enti, iskušena m ontažerska ek ip a in predvidene m ere za varno delo v vseh fazah dela. Slika 5. Končni izgled mostu, izvajalec del je SGP »Primorje« Ajdovščina Po zaključeni m ontaži glavnih nosilcev v spodnjem pasu je bil most m onolitiziran. N a licu m esta so bili zgrajeni n a vsaka 2,65 m prečni okv irji, n a katere so bile kasneje položene zgornje voziščne plošče. Zgor­ n je voziščne plošče so bile položene najp re j n a levi polovici m ostu z uporabo 100-tonskega teleskopskega avtodvigala, ki je delovalo n a -levem bregu, m ontažo desne polovice zgornjih plošč je dvigalo opravilo z desnega brega. Tudi pri te j m ontaži je podporni cev­ ni stolp od igral pom em bno vlogo saj je zaradi one­ m ogočanja deform acij m ostu omogočil h itro m ontažo zgornjih plošč, ki bi m orale biti brez te podpore m on­ tiran e izm enično in postopno z leve in desne strani. Tak način dela bi zahteval uporabo obeh avtodvigal ali pa nepotrebne večkratne prem ike enega avtodvigala po 3 km dolgi poti n a drugi breg Soče. Da je bil postopek m ontaže zelo zanim iv in v več pogledih izviren, p riča zan im an je m nogih gradbenih strokovnjakov za potek gradnje. M anj kot dva meseca po m ontaži nosilnih delov je bil m ost sposoben za prevoz p rom eta in na veliko zadovoljstvo k rajanov p redan v uporabo. Om eniti velja še, da je izvajalec del SGP »P ri­ m orje« A jdovščina vsa dela na m ostu b rez priključkov ceste in ostalih del izvedel za 10 m ilijonov di­ n arjev (cene za leto 1982). 4.0 ZAKLJUČEK Danes, ko se v itka in elegantna konstrukcija vzpe­ n ja nad Sočo in lovi zeleni odsev n jene barve, je m no­ go lažje p resa ja ti vse tren u tk e p rip ra v n a gradnjo in sam ega poteka del. Lahko bi rekel, da so bile vse začetne težave prem agane z velik im intuziaizmom in z zaupanjem v znan je in sposobnosti vseh. ki so most posredno in neposredno delali, sa j se je prvotna skep­ sa mnogih o možnosti takega nač ina konzolne gradnje loka sprevrgla v tih o p riznan je pro jek tan tov ih za­ misli. Na tem m estu bi se posebej rad zahvalil re­ vizorjem projekta, inž. M etodu V idm arju iz SGP Go­ rica za revizijo p ro jek ta obalnega dela m ostu in pro­ fesorjem a dr. S tanku S ram u in dr. V inku Candrliču, k i so z veliko m ero dobre volje in vero v uspeh pristo ­ pili k delu in dali več dobronam enskih nasvetov. Za­ hvalil bi se tud i vsem, ki -so ikaikor koli p rispevali k gradnji, vsem delavcem na gradbišču, posebej pa obem a ek ipam a m onterjev, ki sta izkazali v-elikio p rak ­ tičnega zn an ja s področja m ontaže betonskih kon­ strukcij. Brez sodelovanja vseh izzid dela ne bi mo­ gel b iti tak kot je. IZ NAŠIH KOLEKTIVOV SGP STAVBENIK, KOPER 100 stanovanj v Prisojah Konec le ta 1981 so sprožili postopek od obstoječe r itev stanovanjske g rad n je vzhodno od obstoječe soseske P riso je s štirim i stanovanjskim i objekti. S tavbenikov tozd P ro jek tivno konstrukcijsk i b iro je v kratkem času izdelal pro jek tno dokum entacijo z veliko m ero obču tka za ekonom ičnost te r sm otrne zasnove stanovanj. G ospodarna izraba prostora, je tako pokazala m ožnost izgradnje 100 stanovanj s skupaj 6470 m 2 stanovanjsk ih površin. S tru k tu ra s ta ­ novanj je nasledn ja: 4 so štirisobna, 39 je trosobnih, 9 dvosobnih z dvem a kabinetom a, 8 dvosobnih s k a ­ binetom , 27 dvosobnih, 13 enosobnih in 2 garsonieri. Tudi razpored itev prostorov znotraj stanovanj in n jih površine p redstav lja jo zgornjo m ejo uporabno­ sti in udobnosti bivanja. Določene težave p ri g radnji pa so povzročile neugodne geom ehanske lastnosti stavbnega zem ljišča Nosilna p last lapornega fliša je bila nam reč na n ek a­ te r ih m estih p rek rita z več m etrov nenosilnih zem ­ ljin , k a r je te rja lo zah tevne in drage podporne zidove za zavarovanje pobočij p red m orebitn im zdrsom. Tudi v tem p rim eru se je izkazalo izredno pohvalno sodelovanje Geološkega zavoda iz L jubljane, p ro jek ­ ta n ta sta tika , nadzorne islužbe in vodstva gradbišča, ki so dnevno sp rem ljali posege izhajajoče iz dodatnih geoloških raziskav. N eugodna konfiguracija zem ljišča v dokaj strm em pobočju, p a nosi kot posledico tudi izjem no visoke stroške zunan je ured itve in zahteva visoka v lag an ja v so razm erno obilno ureditev p a r­ kirišč, dostopnih poti te r stopnic, izvedbo športnih in otroških izgrišč te r ozelenitev. Vsa ta vlaganja im ajo svoj sm oter v tem, da se stanovalcem zagotovi upo­ raben zunanji prostor, k o t dodatni del bivalnega oko­ lja ob predpostavki, da bodo to znali centi tako- da bodo okolico in naprave v n je j vzdrževali te r sm otrno koristili. Izvedba del n a gradbišču je potekala skladno s term inskim i načrti, čep rav so objektivne težave n a ­ p redovanje večk ra t zavrle. Pohvalna je tudi kakovost del, saj na tehničnem pregledu tako rekoč ni bilo n ikak ršne pripom be. N asprotno: vsi sodelujoči so b ili deležni priznanj s s tran i kupcev stanovanj, zla­ sti Luke K oper, ki je odkupila 51 stanovanj. P reosta­ lih 49 s tanovan j p a delovne organizacije Tomas, L a­ ma, S tavbenik in druge te r njihovi delavci kot e taž­ ni lastniki. Gradijo za Cimos in za Trgoavto Izvedbo del na ob jek tu proizvodne hale za Cimos v K opru je SG P S tavben ik dobil v močni konkuren­ ci, predvsem zaradi ponudbe cenejše varian te izved­ be. O bjekt v v rednosti 49,927.164 d in je m ontažna hala velika 61 x 52 m. S estav ljena je iz treh razponov po 16 m. M ontažne elem ente zanjo p rip rav lja jo v TOZD G radbeni polizdelki v Izoli. Pogodbeni dovršitveni rok za gradbena, ob rtn iška in inštalacijska d e la je 20. m arec 1983. Začeli so tu d i z deli n a proizvodni hali za Trgo­ avto n a Istrsk i cesti v K opru. O bjekt v velikosti 35,50 X 30,50 m je skoraj enake izvedbe kot objekti, ka te re so zgradili za Istrabenz v Serm inu. N a beton­ ske steb re je postav ljena železna strešna konistrusci- ja, obodni zidovi pa so zidani z opečnimi m odularci. N a obeh ob jek tih se ču ti pom anjkan je železokrivcev. 10 let sektorja »-Nizke gradnje« Da bi b ila ponudba kom pletnejša je SGP S tav­ benik pred 10 leti organ iz iral »nizko-gradbeniško« ekipo. P rvo sam ostojno delo je bila izvedba pločnika n a križišču obalne ceste in ceste, ki pelje v Dvore v Izoli. D anes šte je sek to r okoli 50 delavcev, kateri so v preteklem le tu opravili del v vrednosti skoraj sto m ilijonov din. Med pom em bnejše zgrajene ob­ jek te lahko štejem o cesto k novi bolnišnici v 'Izoli, cesto O lm o-Zusterna, različne zunanje ured itve (Pri soje, Jagodje, Kosova, Lucije, Nanos. P ivovarna Bu­ zet, L ivade itd.), tu so še podporni zidovi n a cesti proti Sm arjam , v V rem skem Britofu te r vodovodno om režje L ucija-Parecag, Jagodje-L ivade s p ripada­ jočimi rezervoarji; p rav tako so oprav lja li dela n a bencinskih č rp a lk ah širom Prim orske. P riš te ti je treb a še v rsto asfa ltiran ih cest po vaseh v koprščini in Istri. P rav za sledn ja so dobili več priznanj s stran i k ra jevn ih skupnosti (KS Bertoki, KS Pridvor, KS Babiči idr.). Se h itre jš i razvoj sek to rja Nizke gradn je zav ira pom anjkan je m ehanizacije in občutna fluk tuacija zarad i težjih pogojev na teh oddaljenih gradbiščih s pogostim i selitvam i. Navzlic težavam pa želijo p revzem ati še zah tevnejše naloge, predvsem pa v id ijo perspektivo v gradnji obm orskih objektov. V ir: GLASILO št. 8-9 Začetek del na gorenjski avtocesti V jeseni le ta 1982 je b ila delovna organizacija SCT n a licitaciji izb rana za izgradnjo te avtoceste, 17. ja n u a r ja letos pa so z deli dejansko začeli. AC Naklo—L ju b ljan a poteka povsem po novi tras i in sicer: v B istrici p ri N aklem se odcepi od republiške ceste K ran j—Jesenice na levo, obide N ak­ lo in K ran j, severno, gre m im o letališča B rn ik — ju ž­ no do Vodic, m im o Š m artnega čez m ost preko Save in se v Šentvidu prik ljuči n a Celovško cesto. Dolga je 29,1 km in bo zaenk ra t izvedena kot polovična AC, v širin i 10,7 m asfa ltirane površine. N a trasi bo po­ trebno : — od rin iti 577.000 m 3 hum usa, — izkopati 3,170.000 m 3 gline, gram oza in konglo­ m erata, — vgraditi v nasipe 1,903.00 m 3 (ostalo gre v de­ ponije), — tam ponov je za 180.000 m3, — cem entne stabilizacije za 37.200 m 3 in — vgrajen ih asfaltov za 160.000 ton. N a tra s i bo potrebno nared iti 8 priključkov, 13 nadvozov in 18 podvozov, v iadukt Rupovščico in K ok­ ro, m ost p rek Save v Šm artnem in pokriti vkop v območju Š entv ida v dolžini okrog 400 metrov. Rok izg radn je AC je 24 mesecev, če .bodo na voljo tu d i p redv idena finančna sredstva. V začetku feb ru a rja je načrtovan še začetek del n.a delu trase, ki jo je prevzelo SGP P rim orje iz Ajdovščine od km 0.0 — km 3,5. Nadvoz Slovenčeve je sprejel promet Z o tvoritv ijo nadvoza n a Slovenčevi cesti preko tra se bodoče severne obvoznice so si mnogi bližnji prebivalci oddahnili, saj jim ni več tre b a hoditi peš m ed vm esnim i postajališči avtobusov proge 14 m est­ nega prom eta. Nadvoz je dolg 52 m etrov in širok 20.9 m etra. Vanj je vg ra jen ih 1250 to n jeklene arm ature. Kon­ strukcija ni p renapeta . Naselje Dobrin ja I in II v Sarajevu V S arajevu SCT skupaj z Obnovo gradijo del velike tsanovanjske soseske D obrinja I in II. Delo so pridobili na licitaciji ju n ija lani. S tanovanjske ob jek te z 284 stanovanj grade kakih 15 km zunaj cen tra Sarajeva, slab kilom eter zračne črte od le ta ­ lišča. SCT in Obnova s ta enakopravna udeleženca s. po 50 °/o fizičnih in finančnih del. G radbena, in šta ­ lacijska, ob rtn iška in zaključna dela (brez zunanje ureditve) bodo veljala investito rja S arajevostan oz. njihovo sam oupravno in teresno skupnost približno 438 m ilijonov dinarjev. V ir: GLAS KOLEKTIVA št. 1 Leto 1983 bo krizno Leto 1983 bo za vse gospodarstvo težko, za grad­ beništvo pa še posebej. V Sloveniji im am o najn ižji delež investicij v družbenem proizvodu, zato ga ne bi smeli več zniževati. Celo povečati bi m orali s tano­ vanjsko gradnjo in prednostne naložbe — za hrano, izvoz in energijo. G radisove gradbene enote načrtu je jo za 6,4 m i­ lija rde d inarjev vrednosti lastne proizvodnje, k a r je enako nom inalnem u obsegu iz le ta 1982. V vsem G radisu naj bi znašala 9,5 m ilija rde d inarjev . Celotni prihodek proizvodnih tozdov bo znašal skoraj deset m ilija rd d inarjev in bo za islaba 2 °/o večji ko t leta 1982. R ealizacija v dom ovini bo osta la n a isti ravni, p riliv i od investicijskih del v tu jin i p a naj bi se m oč­ no povečali, «saj naj bi oprav il za 110 m ilijonov do­ la rjev del. Farma v Verjanah Sedem kilom etrov od L enarta v Slovenskih gori­ cah v sm eri proti C erkvenjaku gradi G rad is farm o za 1200 govejih pitancev. V ta sklop sod ijo objekti: v ratarn ica , 20-tonska tehtnica, 2 laguni za gnojnico, zb ira lna gnojna jam a, črpalna jam a. p la to za trd i gnoj, garaže, tr ije hlevi, ta ln i trenč isilos, zb irna 'jam a za silažni sok, tem elji silosov za koncen tra t, kanaliza­ cija. vodovod, nova dovozna cest as p la to ji in m ala upravna zgradba. V rednost vseh objektov znaša okoli 90 m ilijonov dinarjev, delo pa m ora b iti končno v desetih mesecih. Delo sam o ni kom plicirano, je pa precej obsežno. G lavne pro jek te so izdelali v Em onainženiringu, v G radisu pa so predelali strešno konstrukcijo iz jek lene v m ontažno-betonsko, tako da bo izvedba h itre jša in vzdrževanje m anj zahtevno. Mešano podjetje Gradis Ltd. v Nigeriji je usta­ novljeno V stik ih m ed jugoslovanskim i in nigerijsk im i gospodarstveniki je p rišlo v le tu 1981 do pobude, da bi se ustanovila m ešana družba za izva jan je vseh v rst gradbenih dejavnosti. P ri nas je b ila ko t nosilka sodelovnja izbrana OZD G IP G radis, L jub ljana, n i­ gerijska s tra n p a je ko t p a rtn e rja predložila firm o »Desam Developm ent Com pany lim ited« iz Lagosa. Pogodbo o ustanovitvi m ešane družbe v N igeriji sta oba p a r tn e rja podpisala 21. 9. 1981. D ružba od tedaj posluje pod imenom »G radis Lim ited«. Ž jugoslovan­ ske stran i nastopa preko G radisa šest delovnih orga­ nizacij n a podlagi m edsebojnega sam oupravnega spo­ razum a, po katerem znaša G radisov delež 19 %>, deleži ostalih p a po 13,5 °/o (RŠC Titovo V elenje, G radbeni finalist M aribor, M etalna M aribor. S loveni j ales-T r- govina L jubljana, T erm ika L jub ljana in E m ona-In- ženiring L jubljana). To pomeni, da bo možno p re­ vzem ati dela po sistem u »ključ v roke«. P o n igerij­ sk ih predpisih m ora najm an j 60 °/o deln ic p ripadati n igerijskim partnerjem , 40 %> pa tu jim . To razm erje je uveljavljeno tud i v p rim eru družbe »G radis L im i­ ted«. Na čelu družbe je odbor petih d irek torjev ; p red ­ sednika družbe, finančnega d irek to rja in sek re tarja im enuje nigerijski partner, poslovnega d irek to rja in tehničnega d irek to rja pa jugoslovanski. Jugoslovan­ ska s tran bo p reskrbela v glavnem tehničn i kader za operativna dela in vodstva gradbišč, nigerijski p a rtn e r p a bo zagotovil vse ostale delavce, potrebne za izvajanje dejavnosti družbe. P rim erjava z rezultati poslovanja nekaterih n a j- večjih obstoječih podobnih podjetij v N igeriji je pokazala, da bi se ob predvidenih finančn ih rezu lta­ tih to m ešano podjetje uvrstilo m ed solidna podjetja gradbene dejavnosti. Ta nastop v N igeriji pa ne bo om ejen le na gradbeno dejavnost, tem več bo omogočil močnejši prodor tud i z drugim i dejavnostm i in p ro­ dajo izdelkov, k a r pom eni dodatno pospeševanje našega izvoza v deželah tre tjeg a sveta. Vir: GRADISOV VESTNIK št. 297 in št. 298 SGP PIONIR, NOtfO MESTO Zaključili so težko leto — pred njimi je še težje letošnje Ob analiz iran ju rezultatov in pogojev dela v letu 1982 so tud i v SGP P ion ir ugotovili, d a je bilo p re­ tek lo leto izredno težko. K ljub vsem težavam pa so ga končali uspešno in iso dosegli b ru to realizacijo preko šest m ilija rd dinarjev, k a r je za 4500 delavcev vsekakor spodbudno. Tudi ob restrik c ijah vseh in ­ vesticij so bili njihovi tozd polno zaposleni, k a r je plod dolgoročne usm eritve na trž išča v Jugoslaviji in v inozemstvo. Kot pom em bna izvoznika sta se iz­ kazala tu d i Lesni obrat in K eram ika. Lani so predali investito rjem pom em bnejše ob­ jek te: — center usm erjenega izobraževanja v Šmihelu, — hotel v Šm arjeških Toplicah, — tovarno steklenih v laken v Novem mestu. — hotele P lave lagune v Poreču, — top larno v L jubljani, — čistilne naprave n a D juro Selaj v Krškem . — preured itev hotela Im peria l n a Rabu, — stanovan ja v Sarajevu, — avtocam p na Cresu, — praln ico za vojsko v Zagrebu. Po program u lastn ih naložb so dali p rednost n a­ bavi m ehanizacije, povečali so restav rac ijo v Novem mestu, p red dokončanjem pa so z izgradnjo III. faze T ogrela, k je r bodo izvajali p rogram km etijsk ih farm te r uvedli izdelavo nosilcev iz p rednapetega betona. Razvili in že zgradili so ogledani tip fa rm e Pionir, za katero je veliko zanim anje p a tu d i p rv e pogodbe so žesklenili. Veliko so dosegli še p ri razvoju opažev, hidrom ontažnih barak za gradbišča in v finalizaciji stanovanj. V leto 1983 gredo s spoznanjem , da bo še težje, kot je b ilo preteklo, vendar z odločno voljo, da bodo tud i tok ra t uspeli. Letos 'se jim obeta jo naslednje gradnje: tu ristično naselje M areda v Poreču, hotel­ ska g rad n ja za P iavo laguno v Poreču, stanovanjsko naselje Fužine v L jubljan i, istanovanjsko naselje D rska v Novem mestu, stanovan jsko naselje v Zagre­ bu in v Veliki Gorici, km etijsk i in stanovanjski ob­ je k ti v K rškem te r v Brežicah, p ivovarna, km etijske fa rm e in zdravilišče v Bihaču, poleg olim pijskih ob­ jektov še stanovanja za Energoinvest v Sarajevu, stanovanjske objekte na Reki t e r še n eka te re gradnje za ka tere se dogovarjajo. T renutno im ajo za 20 °/o več sk lenjenih pogodb, kot ob istem času lani. Razširili bodo dejavnost na inozem skem tržišču. T rudijo se, d a bi povečali obseg del v Sovjetski zvezi. Podpisali so novo pogodbo v L ibiji, p ričakujejo pa tud i, da bodo izvajalci še n ek a te rih program ov v Libiji, te r d a se bodo vključili v stanovanjsko gradnjo v Aižiru. S kupna rea lizacija SG P P ionir naj bi v le tu 1983 že presegla 7 m ilija rd d inarjev , torej jih čaka izredno težka naloga. V ir: PIONIR št. 1 in št. 2 [ GIP BETON - ZASAVJE, ZAGORJE Proizvodna hala in upravni prostori Inplet H ala stoji v p rije tn em okolju 10 km izven Sevni­ ce. Dolga je 105 m, široka p a 44 m. To je m ontažna h a la izdelek SGP P rim o rje iz Ajdovščine. Tu so jo sestavili in postavili še vse sprem ljajoče objekte, tako 'kotlovnico kot up ravno zgradbo. G radn ja bi tra ja la m anj ko t eno leto, če ne bi b ilo treba p re d e ­ la ti prvotnega sistem a ogrevan ja z lahk im kuriln im o ljem v plimsko. P roblem i so b ili tud i zarad i po­ m an jk an ja n ek a te rih m aterialov, delavcev, opreme iz uvoza, p ro jek ti pa so p rih a ja li sproti in še t i so bili pom anjkljiv i. Tekstilni šolski center v Sevnici Poleg s ta re konfekcijske šole v Sevnici je novi del zgradbe z zelo fukncionalno oprem ljenim i učiln i­ cam i za kab inetn i in p rak tičn i pouk. V zgornjem nadstrop ju je 16 ličnih sob za b ivan je učenk. S tavba je zrasla v rekordnem času 10 mesecev. P rav ijo , da so im eli največ težav z vlažnim i zidovi sta re šole, k i so bili podlaga novem u prizidku. Tudi p ri n jih se je po jav ila znana pesem — pom anjkljivi projekti. Stanovanjski bloki Težko je n a jti s tanovanjsko sosesko, ki bi sta la n a lepšem k ra ju , k o t je p rav k a r zgrajena sku p in a šestih stanovanjsk ih blokov v Sevnici. Že tak o p rije ­ ten zunanji videz je še poudarjen z gozdnatim ozad­ jem in gradom n a h rib čk u nad njim . Bloki so g ra­ jeni stopničasto. G ra d n ja se je nekoliko zavlekla, čem ur je botrovalo pom anjkan je m aterialov, zima. zapleti okrog zunan je u red itve in zaklonišča. Te­ m eljna organizacija g radbeništvo Sevnica je v zad­ n jih nekaj le tih zg rad ila v rsto objektov v Sevnici in drugod kot np r. zg radba Ju tran jk e , Lisce K rm elj, Tončkov dom na Liski, stanovanjske hiše v Seno­ vem, Dom počitka Im polca, Jam ski dom R udnika nekovin Blanca, k o p ita rn a Sevnica in še bi lahko naštevali. Občina Hrastnik V k ra jevn i skupnosti Dol so k ra jan i postali bo­ gatejši za nov k u ltu rn i dom, poslovno stanovanjsko zgradbo, v k a teri so poleg lepega števila stanovanj še pošta, banka in frizersk i salon. Te dni p a delavci TOZD G radbeništvo H rastn ik končujejo drugi del poslovno stanovanjskega ob jek ta v katerem je 18 stanovanj, splošna am bulanta, zd rav ­ stvena am bulan ta in trafika . O bjekt je končan v 288 delovnih dneh in dobra dva meseca pred rokom. 20 dni p red rokom so dokončali tud i 25 stano­ vanjski blok n a Dogu. ki sodi v sklop načrtovanega novega stanovanjskega naselja v tem delu H rastn ika. Blok od likuje zelo p r ije tn a a rh itek tu ra ob vk ljučitv i lesenih balkonskih ograj. Žal pa gradbinci bloka še ne bodo mogli p reda ti svojem u nam enu, k a jti zrasel je n a kom unalno neurejenem zemljišču. Občina Trbovlje V T rbovljah je dobilo k ljuče novih stanovanj 49 upokojencev in članov njihovih družin, v stanovan j­ skem bloku v koloniji 1. m aja, k je r je posebej p ri­ lagojeno bivalno okolje za določeno socialno strukturo in je v sa j prib ližno že s projektom u stv a rjen a p rije t­ na osnova za bivanje. Blok im a pritličje , visoko p ritlič je in tri nad­ stropja. Vhod im a tako iz p ritlič ja kot z visokega p ritilič ja , v nadstrop ja pa poleg stopnic vodi še dvi­ galo. Posebnost je tud i zunan ja ureditev, saj bo, poleg zelenic, sp reha ja ln ih poti s klopm i tu sleherni stanovalec dobil še košček zem lje zase, ki ga bo lahko ured il čisto po svoje. Blok spada v sklop dveh stanovanjsk ih objektov, ki bosta n a voljo društvu upokojencev Trbovlje. V 'obeh enotah bo 98 stanovanj. En blok je že končan, na drugega pa bo treb a poča­ k a ti do po le tja 1983. V ir: ZASAVSKI GRADBENIK št. 2 --- —»• ■ SGP GROSUPLJE, GROSUPLJE Kaj načrtujejo v letu 1983 Ob upoštevanju sedanjih m ožnosti proizvodnje in p rodaje ocenjujejo, da bo letos delovna organiza­ cija SGP G rosuplje dosegla 3784 m ilijonov din celot­ nega prihodka, k a r v prim eri z lansk im letom pomeni 14-odstotno povečanje. Ta dohodek bodo dosegli v glavnem s prodajo storitev. V tu jin i bodo opravili gradbenih del za 260 milijonov, celotna vrednost op­ rav ljene proizvodnje v tu jin i p a bo dosegla okrog 520 m ilijonov din. Bistveno ise bo v tem letu m enjala s tru k tu ra prodaje glede na nač in fin an c iran ja grad­ n je objektov. G radn jo stanovanj za trg bodo končali tako, da bodo prihodki od prodaje stanovanj znašali le še 12,6 °/o vseh prihodkov. Za pok ritje uvoznih po­ treb in, da bodlo zaposlili pom em ben del njihovih zm ogljivosti v tu jin i bo treb a p ridobiti še znatna nova dela te r povečati izvoz gradbene opreme. Za realizacijo načrtovanega obsega proizvodnje bo po­ trebno število zaposlenih povečati za 8%> tj. n a 2787 delavcev. To za dela v tu jin i, k je r 'se bo število po­ večalo od 76 v le tu 1982 n a 210 v letošnjem letu. Delno pa tu d i za nadom estitev odišlih delavcev doma. Delovna enota NDR Iz gradbišča v Leipzigu poročajo: »Minilo je pol le ta naših delovnih prizadevanj v okolju in v pogojih dela, ki so drugačni kot doma. Nosilec dela firm a DN nam sproti dostavlja izvedbene načrte in je zato nemogoče izdela ti term insk i plan za daljše obdobje. To nam povzroča vrsto težav zlasti pri zagoto­ v itv i novih delavcev. Ovire, ki so glede na sklenjeno pogodbo neizogibne, skušam o om iliti z boljšo organi­ zacijo in z bo ljšim delom. O bjekt gradim o v tre h gradbenih etapah. Ob koncu le ta 1982 je b ila prva in najbolj zahtevna etapa, to j e topiln ica železa, za nam i. Lepo vrem e te r bolj odprta dela v naslednjih etapah so dejavniki, k i nam k ljub ostrim pogojem spodbujajo optim izem za n ad a ljev an je g radn je v letu 1983.« V ir: GLASILO št. 1-2 GI.P INGRAD, CELJE Letošnja perspektiva TOZD GO Celje Za leto 1983 so si 'zastavili znižan p lan realiza­ cije in sicer n a 780 m ilijonov d inarjev . Iz le ta 1982 p renašajo še nasledn ja dela: stanovan jska g radn ja n a Zg. H udinji, objekti ND 001, hala M etka, 40 stano ­ vanjsk i blok Srbac te r druga m an jša dela n a ob­ jek tih v okolici Celja. K er ne m orejo pričakovati polne zaposlitve vseh zm ogljivosti n a področju Celja. nam eravajo pridobiti več ja nova dela v drugih rep u b ­ likah in to predvsem v BiH, k je r so že dosegli dobro sodelovanje v okolici Tuzle in Srbca. Isto ve lja za p ridobitev del v Obrovcu, Črnogorskem p rim orju in n a Kosovu. iBrav tak o želijo še naprej sodelovati pri iz v a jan ju del v Iraku, k je r zaposlujejo 10 °/o delavcev. TOZD Projektivni biro P retek lo 1982. le to so p lan v višini 26,000.000 din presegli za 7 °/o. Za letos načrtu je jo okrog 30,000.000 din. U gotavljajo zm anjšan je industrijske g radn je na res le ekonomsko opravičljive in izvozno usm erjene investicije. M anj je tud i projektov za objekte širšega družbenega pomena, v glavnem je to le ok rn jen re ­ ferendum ski program . Še najbolj stalen je tren d pri stanovanjsk i gradnji, ki p a je tudi zm anjšana, k a r je posledica sprem enjenega nač ina financiranja . T renutno im ajo za 14,6 m ilijona din sklenjenih pogodb. V tem je stanovan jske g radn je 39, in d u s trij­ ske 30 in objektov širšega družbenega pom ena 31 od­ stotkov. V projektiv i je težko p lan ira ti dolgoročno. Investito rji nam reč pogojujejo zelo k ra tk e roke za izdelavo tehnične dokum entacije. Vedno pogosteje tudi želijo celovito ponudbo — inženiring. Om eniti je treb a še sodelovanje v okviru GIPOSS pri načrtovan ju s ta ­ novanjskega kom pleksa v A lžiriji s ca. 4300 stanova­ n ji in sprem ljajočo in frastruk tu ro . N adalju je jo tudi z angažiranjem v drugih republikah. Z dokončanjem idejnega projekta m otela v P ribo ju bodo zaokrožili ponudbo za t r i motele, v Miličih- Čeličih, P ribo ju in restav rac ijo v Srebreniku. S kred itn im sodelovanjem bi bila to zanim iva realizacija za njihovo operativo, k i si je v BiH z g radn jo sam opostrežnih trgov in in stanovanjsk ih objektov pridobila velik ugled. V ir: GLASILO št. 1-2 Skupna delovna enota nudi nove možnosti G iP Vegrad je skupaj is SCT in PS R udis ustano­ vitelj skupne delovne enote p ri izgradnji jek larskega kom pleksa v NDR. D ela izvajajo skupaj s firm o ILBAU iz A vstrije. V rednost del je okoli 300 m ili­ jonov din. P ričela so se v m arcu 1982 in bodo kon- čena konec le ta 1983. Že dolgo se v tu jin i p ri izava jan ju investicijskih del angažira veliko izvajalcev na enem projektu. Ta dela so prav ilom a le velikih razm er in je nosilec p ra ­ vilom a tisti partne r, ki nudi opremo, tehnologijo in k red ite v tis tih deželah, ki n im ajo dovolj lastn ih s re d ­ stev za razvoj. P ri tak ih g radn jah p rih a ja do svoje­ vrstn ih oblik projektnega vodenja, p ro jek tno izva­ jalskega inženiringa in združevanja. Poznane oblike so: ARGE, Jo in t V enture, konzorciji in k tem u sm o J u ­ goslovani dodali še obliko SKUPNE DELOVNE ENO­ TE. To je organizacijsko proizvodna tvorba, ki zdru­ žuje več DO v celoto pri izv a jan ju investicijskih del v tu jin i te r je sestavljena na osnovi sam oupravnih sporazumov. Ni p ravni sub jek t, je p a najbolj, kolikor naša zakonodaja dopušča podobna ARGE, ki jih u s ta ­ nav lja naša konkurenca. Skupne delovne enote so oblika, ki n im a a lte rn a­ tive in so n u ja p ri vseh večjih p ro jek tih . Seveda je treb a upoštevati določena načela in smernice, k i iz­ haja jo iz dosedanjih dom ačih in tu jih izkušenj pri izvajanju investicijskih del v tu jin i. S kupne DE im ajo bodočnost in so ob prim ernem drugačnem razm išlja­ n ju in tudi ob podpori ustrezne zakonodaje rea lna perspektiva in tem elj za združevanja dela in sredstev našega razdrobljenega ljudskega in m ateria lnega po­ tenciala. TOZD Gradbenik Ljubno G radbenik L jubno n ač rtu je za letos 90 m ilijonov din realizacije, občina M ozirje p a je sposobna letno v gradnje investirati le okrog 50 m ilijonov. P rav zato m orajo dela poiskati tu d i drugod. T renutno gradijo le stanovanjski blok v N azarjah , začeli pa bodo še z gadnjo prizidka k osnovni šoli v Š m artnem ob Dreti. K ljub vsem u upajo, da jim bo uspelo zaposliti vse zm ogljivosti saj se dogovarjajo za razna dela, med katerim i je več ja investic ija v Sisku. Te dni je TOZD G radbenik p redela investito rju — sam oupravni in teresni skupnosti občine M ozirje tr i- najststanovan jsk i blok v M ozirju. Zgradili so ga v enem le tu in treh m esecih n a povsem klasičen način. G radn ja je po tekala p reko dveh zim. V za­ četku so se srečevali s p recejšn jim i težavam i zlasti v zvezi z u red itv ijo kanalizacije a so blok vseeno p re­ dali v predvidenem roku, investito r pa je zelo za­ dovoljen tu d i s kakovostjo oprav ljen ih del. V ir: GLASILO št. 1 in št. 2. Bogdan Melihar IZ RAZISKOVALNE SKUPNOSTI SLOVENIJE UDK 691.87:389.6 TEZE ZA PRIPRAVO STANDARDA O T IPIZA C IJI OBLIK ARMATURNIH PALIC IN PRIKAZ POSTOPKOV V FAZI PRO JEK TIRA N JA IN PROIZVODNJE ARMATURE G IP Gradis, L ju b ljan a (1980) Janez Kohne, s sodelavci — Raziskovalna naloga, ki je sestavni del p rojekta »■Projektiranje in izdelava arm ature« , obravnava pro­ blem atiko standard izacije oblik a rm a tu rn ih palic v o ja­ čenih betonskih konstrukcijah. Do sedaj je bilo pri nas to področje še sorazm erno neobdelano, v drugih drža­ vah pa obsta ja jo številne raziskave, k a terih rezultati so posamezni nacionalni standard i. — R aziskava je potekala v tre h delih. — V prvem delu je podana š tud ija obstoječih inozem skih standardov in predloga jugoslovanskega je v času izvajan ja raziskave. U gotovljen je odstotek standarda JUS U.AO.017, k i je izšel v avgustu 80, to uporabi j enosti posam eznih oblik palic v specialnih g radn jah — prem ostitvenih ob jektih in objektih hidro- Iz raziskovalne skupnosti 56 G radbeni vestnik, L jub ljana 1983 (32) Tabela I. N azivna dim enzija vijakov V ijaki in podložke fosfa tirane in naoljene s P rotektolom 3001, m atice m olikotirane (Molykote 3484) Zaščita s fosfa tiran jem + oljenje s P rotektolom 3001 Zaščita z b rum iran jem + oljenje z oljem gradacije 30 (SAE) neznanega izvora M 16 — k = 0,139s = ± 0,010 ( ± 7,2 °/o) k = 0,170 s — ± 0,017 (± 10,0%) M 20 k = 0,115s = ±0,013 (± 11,3 °/o) Ir = n 1 9Q s = ± 0,010 (± 7,9 °/o) k = 0,169 s = ± 0,018 (± 10,7%) M 22 — k = 0,126s = ± 0,011 (± 8,7%) k = 0,164 s = ± 0,017 (± 10,4%) M 24 k = 0,113s = ± 0,012 (± 10,6 °/o) k = 0,127 s = ± 0,012 (± 9,4%) k = 0,167 s = ± 0,015 (± 9,0% ) M 27 — k = 0,131s = ± 0,011 (± 8,4 %) s = ±^0,019 (± 12,3%) T abela II. M 24 X 70 P aket : 32 m m Shem atični prikaz spoja Sila v v ijaku A P riv iian ie izm erienem P riv ijan je pQ p riv itj u v ijaka z oznako Sila v v ijaku A (kN) Upad sile v v ijaku A (%) A 216,42 — B 212,82 1,7 C 212,82 1,7 D 212,79 1,7 I. E 212,76 1,7 F 212,31 1,9 G 211,45 2,3 H 209,93 3,0 I 209,84 3,0 A 267,67 — B 264,75 1,3 C 263,95 1,4 D 263,50 1,6 I. E 263,26 1,6 F 263,12 1,7 G 262,73 1,8 H 262,55 1,9 I 262,40 2,0 A 201,91 — B 199,57 1,2 C 199,15 1,4 D 195,06 3,4 II. E 194,88 3,5 F 194,82 3,5 G 193,13 4,3 H 186,10 7,8 I 185,98 7,9 A 256,26 — B 253,50 1,1 C 252,67 1,4 D 252,34 1,5 II. E 252,05 1,6 F 251,87 1,7 G 251,72 1,8 H 251,34 1,9 I 251,07 2,0 gradnje. P ostav ljena so izhodišča za sestavo predloga s tandarda o tip izaciji oblik arm atu rn ih palic in mrež, te r p rav il za oprav ljan je arm atu rn ih načrtov. — Na podlagi izsledkov prvega dela naloge, je v drugem delu naloge podan predlog standard izacije s k a­ talogom, ki vsebuje: • tip iz irane oblike arm atu rn ih palic in m rež s ši- fuan tom oblik, • tip iz iran način vpisovanja dim enzij, profilov, zakriv ljen j a rm a tu rn ih palic in mrež. R aziskava je pokazala, da je potrebno vk ljučiti m ed tip iz irane oblike precejšnje število oblik a rm a­ tu rn ih palic, če hočemo racionalizirati vse postopke pri obdelavi in form acij iz železokrivske dejavnosti. Zaželeno je, da konstruk terji uporab lja jo le eno­ stavne oblike, k i so prikazane v katalogu na začetku vsake grupe, kom plicirane pa le v p rim eru specialnih gradenj. — V tre tje m delu naloge je b ila raziskava p ri sestavi predloga standard izacije za r isan je arm atu rn ih načrtov u tem eljeno prekinjena. E laborat vsebuje le priredbo p red loga standarda DIN 1356, ki določuje grafične sim bole in p rav ila za risan je arm atu rn ih n a ­ črtov. — P rak tičn a uporaba izsledkov raziskave je p r i­ kazana s p rim erom in teg rirane obdelave podatkov iz železokrivske dejavnosti v vseh fazah, od zasnove a r ­ m iran ja do vgrad itve a rm atu rn ih palic in mrež. T ipi­ zacija oblik im določitev p rav il za risan je arm atu rn ih načrtov om ogoča uporabo računalniških kapacite t p ri pretoku inform acij in racionaliziranju postopkov. — V prilogi je podan p rim er računaln iške obdelave podatkov v fazi p ro jek tiran ja , s pripadajočim i vhodni­ mi in izhodnim i dokum enti. P rogram je napisan v program skem jeziku PL/1 za računaln ik FACOM 230—38 in je uvrščen v p ro­ gram sko kn jižn ico računskega cen tra G IP Gradis. — O stale faze — naročanje, proizvodnja in ob ra­ čun a rm a tu re bodo računalniško obdelane v naslednjih nalogah iz sklopa raziskovalnega projekta. INFORMACIJE 244 Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I LETO XXIV -3 M AREC 1983 Zahteve pri izvajanju betonskih del do sedaj in v bodoče Obstoječi Pravilnik o tehničnih ukrepih in po­ gojih za beton in armirani beton, v nadaljnjem tekstu PBAB, je v aplikaciji več kot 10 let, zaradi česar so ostala določena poglavja zastarela, dolo­ čena pa nepopolna. Ker določbe obstoječega PBAB niso zagotav­ ljale kvalitnega izvajanja betonarskih del, je Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij Ljub­ ljana, v nadaljnjem tekstu »Zavod«, izdelal za do­ ločena gradbena podjetja, ki imajo z Zavodom pogodbeno tehnološko tehnično sodelovanje, »Za­ časne tehnične pogoje za proizvodnjo in dokazova­ nje kvalitete betonov«, s katerimi se je vzpostavljal sistem zagotavljanja kvalitete betona. Z druge strani pa so razlike med obstoječimi PBAB in Posebnimi tehničnimi pogoji za beton in betonarska dela, ki jih Zavod v okviru pro­ jektne dokumentacije izdeluje za posamezne večje investcijske objekte (avtoceste, hidroelektrarne na Dravi, Soči in Savi), tako velike, da je postala problematična aplikacija teh pogojev. Investitorji in izvajalci so večkrat bili mnenja, da se s Po­ sebnimi tehničnimi pogoji primerjalno s PBAB podražuje gradnja teh objektov. Če bo sprejet predlagani načrt PBAB, bo verjetno za mnogo objektov odpadla potreba po izdelavi Posebnih tehničnih pogojev, kljub temu pa bodo potrebne samo nekatere specifične do­ polnitve v projektni dokumentaciji. Iz nekaj navedenih razlogov je razvidna po­ treba po čimprejšnjih dopolnitvah obstoječega Pravilnika. Razlike med obstoječim pravilnikom novega PBAB je vidna že na prvi pogled in sicer glede na spremenjeno število poglavij (obstoječi pravil­ nik ima 7 poglavij’ načrt novega pa jih ima 10) in glede na spremenjene naslove poglavij, ki so: Načrt novega PBAB: I. SPLOŠNE DOLOČBE II. MATERIALI III. OSNOVE ZA RAČUN IV. KONSTRUKCIJSKE PODROBNOSTI V. RAČUN IN KONSTRUIRANJE ELEMENTOV IN KONSTRUKCIJ VI. IZVAJANJE BETONARSKIH DEL VII. KONTROLA USTREZNOSTI POGOJEM KVALITETE NA MESTU VGRAJEVANJA VIII. KONČNA OCENA KVALITETE BETONA V KONSTRUKCIJI IX. POSKUSNA OBREMENITEV X. NAKNADNO DOKAZOVANJE KVALITETE VGRAJEVANJE BETONA Obstoječi PBAB: I. II. III. IV. isto V. VI. VII. POSKUSNA OBREMENITEV IN KONTROLA KVALITETE VGRAJENEGA BETONA Iz zgoraj navedenega je razvidno, da so po­ glavja od I. do VI. naslovno ostala ista, dopolnjena je le njihova vsebina. S predmetno informacijo želimo opozoriti jav­ nost na spremembe PBAB in še posebej na bistve­ ne razlike med obstoječim pravilnikom in načrtom novega PBAB VI. poglavje »Izvajanje betonarskih del«. V obstoječem PBAB vsebuje poglavje »Izva­ janje betonarskih del« 4 točke- v načrtu novega PBAB pa je isto poglavje obdelano in podano v 7 točkah: Načrt novega PBAB: 1. BETONARSKI OBRATI 2. ORGANIZACIJA IN PRO JEK TI ZA IZVAJANJE BETONARSKIH DEL 3. ODER IN OPAŽ 4. ARMATURA 5. VGRAJEVANJE BETONA 6. NEGA VGRAJENEGA BETONA 7. BETONIRANJE V POSEBNIH POGOJIH Že iz obsega zgoraj podanih točk je razvidno, da je to poglavje PBAB v precejšnji meri dopol­ njeno, razen tega pa je bilo potrebno za izvajanje določil iz tega poglavja pripraviti še naslednje stan­ darde: JUS U.M1.050 — Pogoji za atestiranje prozvodne zmogljivosti betonarne, JUS U.M1.051 — Kontrola proizvodnje betonske mešanice in JUS U.M1.052 — Minimalna laboratorijska opre­ ma pri tovarni betona. Bistvene spremembe tj. dopolnilni kvalitetni premiki v novelaciji tega poglavja so: — betonarska dela se izvajajo po zahtevah celotnega projekta in projekta betona; s projek­ tom betona so predpisani postopki in način, s ka­ terim se z razpoložljivimi materiali in organizaci­ jo grajenja da doseči zahtevana kvaliteta betona; — beton se mora pripravljati v atestiranih betonarnah skladno z JUS U.M1.050; — podane so zahteve glede na nabavo, ma­ nipulacijo in shranjevanje osnovnih materialov za beton v betonarskih obratih; — dodatno se tudi zahteva vgrajevanje be­ tona po izdelanem in odobrenem načrtu betonira­ nja- iz katerega mora biti razvidno: — način dela tj. pripravljanje, transport in vgrajevanje ter njegova zaščita pred atmosferskimi vplivi v času manipu­ lacije na gradbišču, vgrajevanja in po vgraditvi vključno z odri in opaži; — količina betona; — karakteristične lastnosti betona; — mesta delovnih stikov z upoštevanjem predpostavk statičnega računa; Obstoječi PBAB: 1. BETON 2. ODER IN OPAŽ 3. ARMATURA 4. EVIDENCA, KI SE NANAS A NA KVALITETO M ATERIALA IN NA IZVAJANJE DEL — oprema za vgrajevanje; — način vgrajevanja in kompaktiranja (zbijanja) betona; — viri energije; — pri odstranjevanju opaža je na mesto do­ sedanje klavzule »ko beton dobi ustrezno trdnost« detajlirana tlačna trdnost, ki jo mora beton pri tem doseči, in sicer: — 30 °/o predpisane marke betona pri stebrih, stenah in vertikalnih straneh opaža grede, — 70 % predpisane marke betona pri ploščah in spodnjih delih opaža grede, — nadalje so v načrtu Pravilnika podani tudi nekateri dodatni ukrepi pri od­ stranjevanju opaža; — poleg zahtev, ki so podane v obstoječem PBAB za armaturo so v načrtu novega PBAB podane dodatne zahteve za podaljševanje arma­ turnih palic (varjene in preklapljanje) ter zahteva po zapisniškem potrjevanju pred začetkom beto­ niranja, da vgrajena armatura zadovoljuje v po­ gledu: — debeline, števila palic in geometrije vgrajene armature predvidene s pro­ jektom, — utrjevanja armature v opažu, — trdnosti; — v zvezi z vgrajevanjem betona je v načr­ tu PBAB predvideno še: — v primeru, ko je srednja dnevna tem­ peratura zraka pri betoniranju pod + 5° C in nad + 30° C, je potrebno pri­ vzeti posebne ukrepe za normalno utrje­ vanje betona, — dovoljena višina prostega padanja be­ tona ne sme biti večja od 1,5 m, — razdalja od mesta vnašanja do končne­ ga položaja betona ne sme biti večja od 1,5 m, — beton se vnaša v slojih, katerih višina ne sme biti večja od 70 cm; pri tem se mora zgornji sloj vgraditi v času, ki je primeren za vibracijsko spojitev obeh slojev (rekompaktiranje); — v načrtu novega PBAB so poleg do sedaj navedenih vplivov obravnavani še naslednji vpli­ vi, pred katerimi je potrebno varovati beton z ustrezno nego: — prehitro izsuševanje, — hitre izmenjave toplote med betonom in zrakom, — padavine in tekoče vode, — visoke in nizke temperature, — naknadne vibracije. Ukrepi, kateri se morajo privzeti pri izvaja­ nju betonarskih del v posebnih pogojih, so v ce­ loti nov prispevek v PBAB. Pomembnejši ukrepi ob betoniranju pri niz­ kih temperaturah naj bi bili naslednji: — usposobiti in preveriti vso uporabljano op­ remo za vgrajevanje betona, — agregat ne sme vsebovati ledenih kep, pri­ mernejša bi bila uporaba agregata brez organ­ skih primesi, — pri izboru cementa je potrebno dati pred­ nost čistim visokokvalitetnim cementom, — pred prvim zmrzovanjem betona mora ta dosegati najmanj 50 °/o zahtevane tlačne trdnosti; beton, ki bo v eksploataciji izpostavljen zmrzova­ nju in odtaljevanju, mora pred prvim zmrzova­ njem imeti celotno zahtevano tlačno trdnost; be­ ton, ki bo istočasno izpostavljen tudi delovanju talilnih soli, mora izkazovati celotno zahtevano odpornost na zmrzovanje in odtaljevanje ob pri­ sotnosti soli, — pri odstranjevanju opaža ali toplotne za­ ščite se površina ne sme naglo ohladiti; pri pre­ rezih izpod 45 cm, ki se ohlajajo z dveh strani, ne sme biti temperaturni padec v prvih 24 urah večji od 1 °C na uro, pri masivnejših elementih, ki se ohlajajo z ene strani, pa ne večji od 1° C na dve uri, — kvaliteta vgrajenega betona se pri nizkih temperaturah dokazuje na vzorcih, ki odležujejo pod enakimi razmerami, v katerih se nahaja be­ ton določene konstrukcije. Ukrepi, privzeti ob izvajanju betonarskih del pri visokih temperaturah: — posebno pozornost je treba posvetiti spre­ membi konsistenčne stopnje, — cementi in sestava betona, ki se vgrajuje v masivne elemente, morajo biti taki, da tempe­ ratura betona v nobenem primeru in kateremkoli mestu v elementu ni večja od 65 °C; v nasprotnem primeru je potrebno hladiti komponente betona ali beton v samem elementu. Tomo Gečev, dipl. inž. gr. Jakob Šušteršič, dipl. inž. gr. Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana n. sol. o. LJUBLJANA ■ D IM IČEVA ULICA 12 TELEFON 344 061 TOZD — INSTITUT ZA MATERIALE LJUBLJANA, n. sub. o. TOZD — INSTITUT ZA KONSTRUKCIJE LJUBLJANA, n. sub. o. TOZD — GEOTEHNIKA LJUBLJANA, n. sub. o. TOZD — INSTITUT ZA GRADBENO FIZIKO IN SANACIJE LJUBLJANA, n. sub. o. TOZD — INSTITUT ZA CESTE LJUBLJANA, n. sub. o. TOZD — STROJNIŠTVO LJUBLJANA, n. sub. o. DS — SKUPNE SLUŽBE PODROČJA DEJAVNOSTI ZAVODA: — raziskave, preiskave in tehnološka obdelava vseh vrst materialov, — teoretične raziskave in reševanje problemov iz prakse pri masivnih, kovinskih, lesenih in drugih objektih, konstrukcijah in konstrukcijskih delih, — patologija konstrukcij, raziskave vzrokov poškodb in sanacija, — gradbena fizika in zaščita zgradb, — geotehnika in geomehanika, inženirska geologija, — cestogradnja, — razvijanje strojnih konstrukcij za gradbeništvo. Azbest in cement, steklo in kamen - z eno besedo vse, kar je potrebno za gradnjo! I Ajmjm V/0 »STR0IMATER1ALINT0RG« (STROM) B M M SSSR, 107113 Moskva, Sokoljničeski val, dom 50, korp. 2 mtT mr F mr F F F Telefon: 269-05-54, 269-05-55 Telex: 411887, 411889 S P L O Š N O G R A D B E N O P O D J E T J E r= ic a iv jm N O V O M E S T O TOZD Keramika in zaključna dela KERAM IČN E PEČI — varna izvedba