IZHAJA OD OKTOBRA 104? KOT TEDNIK
S  1. JANUARJEM 1956 KOT POLTEDNIK OD 1. JAN. 1960 IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO IZDAJA   CP   »GORENJSKI  TISK«  V KRANJU
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK
TELEFONI: UREDNIŠTVO 475 in 190, UPRAVA 86? TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-135 — IZHAJA OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH — LETNA NAROČNINA 900, MESEČNA 75, POSAMEZNA ŠT. 10 UW(
l£to xm., ŠT.
DO
GLASILO   SOCIALISTIČNE   ZVEZE   DELOVNIH   LJUDI   ZA GORENJSKO
SREDA, 3. AVGUSTA 1960
r
Zadnje vesti
"S
Aktualno vprašanje po naših kolektivih
DOMA...
Beograd, 2. avgusta — Da-
nes so se v Beogradu končali razgovori o gospodarskem sodelovanju, med vladnima delegacijama Jugoslavije in Indonezije. O teh pogovorih sta Podpisala protokol v imenu jugoslovanske vlade član Zveznega izvršnega sveta Nikola Minčev v imenu indonezijskega pa minister za gradio in industrijo.
...IN PO SVETU
BERLIN, 2. avgusta - Ob Detnajstletnici potsdamskega sporazuma o reorganizaciji teniške države je moskovska »Pravda-« zapisala, da so se zahodne države izrekle temu sporazumu in da ga imajo za Zastarelega. Clankar opozarja, da so tri velike države proti hitlerjevske koalicije Sovjetska zveza, Združene države Amerike in Velika Britanija
razumom pogoje zato, da bi Nemčija postala miroljubna država in so izjavile, da se bodo njihove vlade in narodi obenem z drugimi člani Združenih narodov zavzele za pravičen in trajen mir.
Kairo, 2. avgusta — Afriško združenje v Kairu je priredilo včeraj dan solidarnosti s Kongom. Na mitingu so ob navzočnosti zastopnikov Ugande, Alžirije, Kameruna, Zanzibarja, Severne Rodezije, Somalije, obsodili napad na Kongo. Direktor Ugand-skega urada v Kairu Kala, je izjavil, da je sleherna agresija v Kongu napad na Afriko. Belgija in vsaka druga imperialistična dežela bi se morale zavedati dejstva, da danes v Afriki ni več mesta za imperializem. Na zborovanju so sprejeli tudi resolucijo, ki zahteva umik belgijskih čet, ne samo iz Konga,
ustvarile ? potsdamskim spo- pač pa iz vse Afrike.
Dopust po želji
Nekatere izkušnje Jeseniške železarne in Planike v Kranju
V prejšnjih letih so bili dopu- dni. Tako so praktično omogočili sindikalna organizacija v Inteksu puste na celotni kolektiv, vred-
sti kolektiva jeseniške železarne le ožja stvar, kajti v njihovih domovih se je lahko zvrstil le manjši del kolektiva Kar pa \ pravi namen dopustov še bolj zmaličilo, je bilo to, da je v te domove hodilo sorazmerno manj delavcev iz proizvodnje. Zato so delavci utemeljeno začeli govoriti o sredstvih za počitniške domove. Iz skupnega »■žepa*' kolektiva so namreč jemali za regrese    počitniškim domovom,
vsem  članom kolektiva,  da  se 50 dinarjev k vsaki dnevni oskr- na pozornosti. Žal pa smo mogli
poslužujejo ugodnosti dopustov, bi svojih Članov, v tovarni Mo- take prijeme med vsemi ostali-
Clani kolektiva pa lahko gredo tor 150 dinarjev, v Projektu 100 mi imenovanimi kolektivi ugo-
na odpuste tudi v druge kraje in dinarjev itd. Jeseniška železar- toviti samo še v Planiki v Kra-
ne samo v Crikvenico in Kaštel Lukšić kot je to bilo prej Delavski svet je za letos odobril skupno 37 milijonov dinarjev samo za regresiranje »dopustov po želji«, počitniških domov in za druge potrebe članov kolektiva ob dopustih. Ta izkušnja kolektiva jeseni-
ugodnosti pa se je posluževal le ške železarne je bila povod, da
manjši del kolektiva. smo obiskali oziroma pobarali za
Ob  reševanju  tega  problema podobne izkušnje v osmih večjih
je nastal tako imenovani »dopust delovnih kolektivih, in sicer: v
po želji«. Uvedli so namreč de- Verigi Lesce, v Bombažni pre-
narno nadomestilo članom kolek- dilnici  in tkalnici  v Tržiču, v
na, kot že rečeno, je letos v celoti oddvojila 37 milijonov za te namene, Bombažna predilnica in tkalnica v Tržiču je dala lani 8,5 milijona, v Domu tovarne Ti-skanina v Fiesi precej primanjkljaja krijejo iz dohodka tamkajšnjega bifeja itd.
Po vesm tem pa je najvažnejše, koliki del kolektiva se poslužuje ugodnosti, ki jih nudijo podjetja za oddih. V Iskri se kljub dokaj večjemu zanimanju za dopuste tudi letos ne bo tega poslužilo   niti   polovica članov
tiva tudi za dopuste izven svo- podjetju Motor v Škof ji Loki ter kolektiva. Iz tovarne Tiskanina
jih domov. Vsakdo, ki se sedaj vrne s potrdilom, da je v nekem gostišču bil več kot tri dni, dobi povrnjeno po 250 dinarjev na dan, seveda za najdaljšo dobo 12
v kranjskih podjetjih: Planika, Iskra, Tiskanina, Projekt in In-teks.
PO 250 NA DAN Prispevki, ki jih vplačujejo in-
ie je lani zvrstilo v njihovem domu le dobrih 800 delavk in delavcev od okroglo 2000 članov kolektiva. Podobno stanje z malimi razlikami je tudi v drugih
S seje zbora proizvajalcev ObLO Kranj
Ugodno gospodarjenje
posledica prizadevanja kolektivov
imenovanih kolektivih tako, DA teresenti za oskrbo v njihovih JE gE ZMERAJ MANJ KOT počitniških domovih so različni, POLOVICA DELAVCEV, KI in sicer od najnižjih po 250 di- KORISTIJO  DOPUSTE  V PO-
narjev, kolikor plačujejo člani ClTNIŠKIH DOMOVIH. Zato je Ob koncu leta so ugotovili, da" so kolektivov   Tiskanine,   Projekta izkušnja  jeseniške  železarne  z za to izplačali več kot milijon
dopusti po želji, se pravi z raz- dinarjev in da večina članov ko-širjanjem teh ugodnosti za do-       (Nadaljevanje na 4. strani)
nju. Edino tam izplačujejo denarno nadomestilo članom kolektiva, in sicer 30 odstotkov vplačane oskrbnine. Toda samo za oskrbnino v počitniških domovih delovnih kolektivov (ne v turističnih objektih in hotelih). Povsod drugod je ugodnost omejena zgolj na letovanje v lastnih domovih, katerega pa ne koristi večina članov kolektiva.
DVE SKRAJNOSTI Seveda je pri regresih za dopuste opaziti tudi tendence iz druge skrajnosti — tendence namreč, da bi za dopuste izplačevali regrese vsem članom kolektiva, ne glede na to, če oni gredo na pravi oddih ali ne. Take izkušnje imajo v tovarni Planika v Kranju. Lani so vsem, ki so vrnili določena potrdila o vožnji, izplačevali take regrese za njih in celo za njihove svojce.
KRANJ, 2. avgusta. - Tu
*aJalcev Občinskega ljudskega ba
je bila danes 58. seja zbora proiz-odbora, kjer so razpravljali o gi-
nJU gospodarstva v prvem polletju 1960.
_ Odborniki so po sicer živahni, podjetij. Plan izvoza je bil v pr-
* ^koliko dolgovezni   razpravi vem polletju izpolnjen v višini
Ugotovili, da je bil obseg proiz- 62,9 odsto-tka,   v   primerjavi z
*<%je in realizacije v industriji istim   razdobjem   lanskega leta
Prvem polletju ugoden in da pa presežen za 75,6 odstotka. V
ne zato utemeljeno predvideva- priporočilih,  ki jih  je na seji
.Je' da bo z enakimi napori v sprejel zbor proizvajalcev, prižgem
do
napori polletju družbeni plan ^žen.   Ugodno gospodarjenje
*J? Posledica prizadevanj delov-ltl kolektivov, ki so zaradi šodriejših pogojev notranje raz-'Uve čistega dohodka poiskali Oznosti za boljše izkoriščanje obvodnih zmogljivosti, za hi-eJši razvoj proizvajalnih sil in 0skrbeli za večjo gospodarnost U^lDVanJa- Posebej še velja po-U arUi ugodne rezultate pri iz-
^delkcv naših industrijskih
poročajo delovnim kolektivom, naj tudi še v prihodnje izkoristijo vse možnosti, da povečajo izvoz svojih izdelkov, zlasti takšnih, za katere ni potreben uvožen reprodukcijski material. O tem je v razpravi govorila Pepca Jež in poudarila, da bodo podjetja le na ta način dobila čimveč dragocenih deviznih sredstev.
Odborniki so na seji ugotovili tudi nekatere probleme in težave
v industrijski proizvodnji v letošnjem prvem polletju. Predvsem pomanjkljiva preskrba s surovinami povzroča težave v proizvodnji, razen tega pa je zelo pereča tudi problematika cen. Organi upravljanja bodo morali s skrbnostjo dobrega gospodarja obravnavati oblikovanje cen, ker bi vsako pretiravanje z družbeno - ekonomskih vidikov imelo le negativne posledice. Delovni kolektivi naj si zagclove ekonomsko realno razmerje med poslovnimi stroški in dohodkom, tako jo rečeno v priporočilih, ki so jih sprejeli s tem v zvezi.
in Iskre (za dom v Portorožu) do največ 450 dinarjev za dnevno oskrbo v Ohridu, kjer imajo člani Iskre manjše število ležišč na razpolago. Večinoma člani kolektivov prispevajo okrog 300 dinarjev za dnevno oskrbo. V več primerih imajo podjetja te cene tudi za ožje svojce članov kolektiva in določeni popust za otroke.
Seveda morajo k tem cenam prispevati še kolektivi iz skupnih skladov podjetja. V nekaterih podjetjih samoupravni organi dodelijo sindikalnim organizacijam potrebne vsote, iz katerih le-te krijejo razlike v cenah. Ponekod pa podjetja neposredno poravnajo nastale primanjkljaje ob koncu sezone itd. Tako daje
Jesenice dobile tiskarno
Na Jesenicah so v ponedeljek, nadzidavo lahko v nekaj letih
1. avgusta dopoldne, otvorili v okviru praznovanja občinskega praznika nov tiskarski obrat časopisnega podjetja »Gorenjski tisk«. Tiskarna je bila na Jesenicah že pred vojno, po vojni pa so to dejavnost opustili. Spričo naraščajočih potreb po tiskanem materialu je postalo nujno, da Jesenice znova dobe tiskarno.
Tiskarna je urejena v prostorih bivše telovadnice meščanske šole.    Predvidevajo, da bodo z
V počastitev občinskega praznika
s T. Tržiču praznujejo 5. avgusta °J občinski praznik. Prebival-Stv<> obči,
me je
ta namen pn-
^avilo vrsto prireditev, ki se bodo *rst'I,c vcs teden od 31. julija Avgusta. V programu sodc-
^GltADF, - VZPODBUDA ZA
Nadaljnji: delo
le*?°I>A ~ ^letniki, ki v po-ob' u .mesec'b v velikem številu se1 J1!?)® Kropo, so prijetno pre-kr ec.?n' nad obilico cvetic, ki asi)o majhna okna tamkajšnjih kajakih hil i HfistiZno drmtvo jc s posebno ne jI10 ocenilo najlepše okrasc-Lwj fe in ugotovilo, da je vseh fcftoc 1700, tako da na vsako ti °> 0?P*de približno 17 lončnic. Xo; i- 0 drmtvo je najpridnejse ljudje cvetlc nagradilo. 7,a ne-ob& J- avK"^a, pa organizira ky      0!'ar!ikih rojakov, ki živijo
domač* ga kraju. Z obi I ffii    v bliinjo okolico, na Jam-tv bodo v prijetni družbi
r<i*<Ulep4an.
lujcjo Občinski odbor Zveze borcev NOV, TVD Partizan in Križe, DPD Svoboda, Avto-moto društvns Strelska družina, Kcg-ljaški klub, Garnizija JLA Križe in Združenje rezervnih oficirjev Tržič. V nedeljo, 31« julija, na prvi dan praznovanja, so ob 9. uri odkrili spominsko ploščo Ka-trci Sebad v partizanski vasi v Gozdu. Omenjena je bila delavka v tržiški predilnici in velika aktivistka od leta 1911, dokler ni bila julija 1941 ustreljena. Pod pokroviteljstvom ZK ZB Križe so 86 slavnosti med drugim udeležili tudi mnogi politični predstavniki tr/iške občine. Šolska mladina je izvedla kratek kulturni program, odkritju pa BO prisostvovali tudi zastopniki tamkajšnjega garnizona.
Istega dne je bila na kegljišču v Tržiču kegl jaška tekma med invalidskima organizacijama Tržič in Kranj. Bled je prej napovedano udeležbo odpovedal. — Zmagalo je moštvo Tržiča s 315 keglji pred Kranjem C 305 keglji.
Do torka do 12. ure si je X. jubilejni Gorenjski sejem v Krani« ogledalo že preko 40.000 obiskovalcev. Med drugim si ga jc v ponedeljek popoldne ogledal tudi zvezni državni sekretar za Masovni promet dr. Marijan Brecelj, ki si je v spremstvu prirediteljev ogledoval obe razstavišči dobri dve uri, v torek dopoldne pa je sejem obiskal predsednik Zveze Trgovinskih zbornic Jugoslavije Todor Vujasinović. - Na sliki: v nedeljo pred vhodom v razstavišče I (Foto: F. Perdan)
uredili moderen grafični obrat. Otvoritvi so prisostvovali predsednik ObLO, tov. France Tre-ven, predsednik občinskega odbora SZDL, tov. Tržan in drugi predstavniki javnega in političnega življenja.
V OKVIRU TISKARNE BO POSLOVALA TUDI PODRUŽNICA »-GLASA GORENJSKE«, TAKO DA BODO ODSLEJ JESENIČANI IN OKOLIČANI LAHKO NAROČALI NAŠ LIST NEPOSREDNO NA JESENICAH, TOD PLAČEVALI NAROČNINO, NAROČALI OGLASE, DOBILI INFORMACIJE ZA VSE OGLASE IN OBJAVE V LISTU.
Slavnostna seja ObLO Jesenice
V ponedeljek, 1. avgusta, je bilo pri Jelenu na Jesenicah slavnostno zasedanje Obč. ljudskega odbora Jesenice. V svečano pripravljeni sejni dvorani, je ob navzočnosti odbornikov in mnogih drugih politično-družbenih delavcev, govoril o pomenu' občinskega praznika in o Jesenicah v NOB predsednik ObLO Jesenice Franc Treven.
Izmenjava brigad
KRANJ, 2. avgusta — Včeraj popoldne sta prispeli v brigadirsko naselje »Fran Vodopivec-« dve brigadi, ki sta zamenjali prejšnji mariborsko in kranjsko. Ti dve brigadi sestavljajo predvsem srednješolci iz Celja in Kranja in šteje skupaj 121 brigadirjev in brigadirk. Obe brigadi bosta mesec dni nadaljevali delo pri gradnji centralnega športnega stadiona v Kranju.
i
od 29. julija do 9. avgusta
Jugoslovanski turizem!
Razstavljeno blago naprodaj po fcuednih »cjinfcih centih! Nagradna žrebanja!
Številne kulturne in zabavne prireditve! 25 % popust na železnicah! Gorenjci! Obiščite letoeajf sejem V
91526^
gorenjske"
	IZ NAJ IH KIAJIV	SREDA, 3. AVGUSTA 19^
		
NAS RAZGOVOR
V 200 letih je v Kranju poraslo
V spominskem zborniku »900 let Kranja« je Vlado Valenčič objavil obširno razpravo z naslovom »Prebivalstvo na območju občine Kranj«, iz katere povzemamo danes nekaj zanimivih podatkov o številu in porastu prebivalstva v mestu Kranju po posameznih katastrskih občinah.
Od leta 1754 do leta 1953 je prebivalstvo v mestu Kranju poraslo od 3535 na 17.827, torej za 14.292 prebivalcev, medtem ko podatki za leto 1959 omenjajo številko, ki celo že nekaj presega dvajset in pol tisoč. V posameznih razdobjih kažejo statistični podatki naslednjo sliko števila in porasta prebivalcev v mestu Kranju: leta 1754 — 3535, leta 1817 — 3934, leta 1869 — 5052, leta 1900 — 5220, leta 1931 — 8308 in leta 1953 — 17.827. Največji porast je bil torej med letom 1931 in 1953 (za 9519), kar je odraz motnega in hitrega razvoja industrije v Kranju v letih med obema vojnama, predvsem pa v letih po osvoboditvi, saj omenjajo podatki za leto 1941 le okoli 9000 prebivalcev v Kranju.
V posameznih katastrskih občinah je prebivalstvo od leta 1754 do leta 1953 poraslo: v Cir-čah od 164 na 680, v Drulovki od 151 na 837, na Hujah od 22 na 2078, na Klancu od 113 na 893,
prebivalstvo za več kot 5-krat
v Kranju od 1603 na 7526, na Primskovem od 317 na 1827, na Rupi od 182 na 217, v Stražišču od 887 na 3414 in v Struževem od 96 na 355.
Zanimivi so tudi podatki za okoliška naselja Kranja, ki spadajo v kranjsko občino, kjer je število prebivalstva od leta 1754 do leta 1953 poraslo od 8424 na 23.760. V celotni kranjski občini pa je prebivalstvo od leta 1817 do leta 1953 poraslo od 20.719 na 41.587.
Med nebom in zemljo
V konstrukciji orodjarne v tovarni Iskra je zaposlena tudi IVANA JELENC. Kot nam je povedala, je njen »konjiček« padalstvo. V Iskri dela že precej časa, s padalstvom pa se ukvarja že od 1952. leta in je članica kranjskega aerokluba »Stane Žagar«. Doslej je napravila s padalom že preko 200 skokov, s tem pa se je uvrstila tudi med nositeljice srebrne »C« diplome. Letošnja padalska sezona je za Ivanko precej uspešna, saj je pred dnevi nepričakovano postavila celo nov svetovni rekord v nočnem skoku s 1000 metrov na cilj. Prisluhnimo njenim
besedam, kaj nam je o tem povedala:
Letos sem se odločila, da bom svoj letni dopust preživela v Vršcu predvsem zato, da bom najbliže mojemu najljubšemu športu. Kot običajno sem si prevoz in prehrano preskrbela sama. Prijatelji, ki so bili z menoj, so me takoj začeli siliti, naj grem skakati, kajti tu sem imela precej možnosti postaviti nov državni rekord. Kljub oklevanju sem se le odločila, da grem preizkusiti svoje padalske sposobnosti. Mislila sem, da bom postavila nov državni rekord, pa mi je uspelo še precej več. Skočila
sem z višine 1000 metrov in pristala na zemlji 3,52 metra od cilja. Za ta rezultat sem morala izvesti dva skoka. Prvega ob 9. uri zvečer, in sicer sem skočila 2,60 metra od cilja, drugič pa sem skočila uro in pol kasneje, kjer sem pristala 5,45 metra od cilja. Povedali so mi, da sem postavila nov svetovni rekord v nočnem skoku s 1000 metrov na cilj za ženske. Doslej je imela ta rekord sovjetska tekmovalka Aleksandra Kol-čagina, in sicer z rezultatom 7,28 metra od cilja. Bila sem zadovoljna, to še toliko bolj, ker so bili izredno slabi vremenski pogoji, saj nisem na
zemlji videla ničesar drugega kot nekaj luči.«
»Ivanka, prepričani smo, da boste šli še naprej po poti uspehov, zato nas še posebej zanima, kakšen cilj imate v življenju?«
»Edina želja, ki jo imam je, da bi še dolgo skakala in da bi kmalu osvojila tudi zlato diplomo v tem športu.«
Se in še nam je Ivanka pripovedovala o padalskih veščinah, o težavah in uspehih, najraje bi pa rada videla, da bi se v tem športu udejstvo-vala tudi druga dekleta, saj je v Vršcu, ko je postavila nov svetovni rekord, nastopila sama med 13 fanti.
p M. Z.
J
LETALO ZA OTROKE
Lesce — Alpski letalski center je pred kratkim brezplačno podaril občinskemu odboru Ljudske tehnike Jesenice, staro športno letalo, da ga uporabi za vzgojo mladine. Odbor LT je to letalo dal vrtcu na Jesenicah in ga postavil na vrt v bližino nove osn. šole.
S SODIŠČA
POMANJKANJE ČUTA ODGOVORNOSTI
Na jeseniški železniški postaji je bilo zadnje čase precej manjših železniških nesreč, do katerih je največkrat prišlo pri premiku tovornih vlakov. Brez dvoma pride deloma do nesreč zaradi prenatrpanosti tirov spričo zelo razvitega tranzita, v pretežni večini pa pride po sedanjih ugotovitvah do nezgod zaradi malomarnega opravljanja službe posameznikov.
Pri premiku kompozicije 43 tovornih vagonov je prišlo lani v avgustu ponovno do prometne nesreče, pri kateri se je en tovorni vagon zaletel zaradi malomarnosti pri premiku v branik slepega tira, medtem ko se je 6 vagonov zarinilo drug v drugega. Pri tem je zopet nastala premoženjska škoda v znesku 193.536 dinarjev.
Do nezgode je prišlo zato, ker je nad premikač K. J. odredil ri-njenje prekomernega števila voz glede na preglednost proge. Razen tega je pomanjkljivo nad-ziiral delo premikačev. Zaradi slabega nadzorništva je čelni premikač pri rinjenju predčasno opustil spremljavo čelnega vagona in dajal ustrezne signale drugemu premikaču iz preveč oddaljenega in nepreglednega mesta. Zaradi tega seveda ni dal pravočasno signal »stoj«, ko se je čelni vagon približal braniku slepega tira. To je imelo za posledico, da je strojevodja zaradi prepozno sprejetih signalov prepozno zavrl lokomotivo in vagone glede na oddaljenost tirnega zaključka. Zato je prvi vagon rinjene kompozicije naletel v branik slepega tira in iztiril. Pri tem je nastal močan sunek, ki je povzročil, da se je zadnjih šest vagonov, ki so sle-diLi čelnemu, zarilo drug v drugega.
Ker je prišlo do nezgode zaradi malomarnega opravljanja službe obeh navedenih, sta se morala zagovarjati pred sodiščem v Radovljici. Kot je to že običaj pri takih pojavih, sta valila krivdo drug na drugega, čeprav sta k nesreči zaradi pomanjkanja čuta odgovornosti pri opravljanju službe oba prispevala enakomeren delež. Sodišče je obsodilo K. J. na dva, B. J. pa na tri mesece zapora. Ker sta bila oba tokrat šele prvič pred sodiščem jima je izvršitev kazni pogojno odložilo.
Gasilsko temovanje za dva pokala
Kranj — V počastitev občinskega praznika Kranja je občinska gasilska zveza Kranj izvedla v soboto popoldne na športnem igrišču ob cesti JLA tradicionalno gasilsko tekmovanje za prehodni pokal občinskega odbora SZDL Kranj. Na tekmovanju v raznih gasilskih disciplinah je nastopilo 9 društev. Prvo mesto in pokal je letos osvojila desetina
»CRNI« IZ PREDOSELJ
Kranj — 32 članska folklorna skupina pionirskega odreda »Crni«, osemletke iz Predoselj, je v četrtek popoldne obiskala skupino francoskih otrok, ki se mude na letnih počitnicah v Dijaškem domu v Kranju. Mladi predšolski folkloristi so jim pripravili dvourni program narodnih in folklornih plesov in pesmi. Francoska mladina je bila z nastopajočimi izredno zadovoljna. Ta jim je po nastopu pripravila skupno zakusko in zaželela, da bi »Crni« prišli na obisk v Francijo.
-an
ZADNJO PŠENICO SO POŽELI
Lahovče — V nedeljo dopoldne so na Kmetijskem posestvu v La-hovčah s kombajnom poželi zadnjo pšenico sorte »Herkorn«, ki je bila posejana na površini 15 hektarov. Pšenica je lepo uspela in je dala nekaj manj kakor 40 stotov na hektar.
-an
Industrijskega gasilskega društva iz Tiskanine, ki ga je zadnja leta branila desetina DGP Predos-lje. Vrstni red je bil naslednji: Tiskanina 309.5 točke, Duplje 304, Inteks 295 itd.
V nedeljo, 31. julija dopoldne, pa je bilo na istem mestu tekmovanje za prehodni pokal ObLO Kranj. Osvojila ga je desetina PGD Duplje, pred Tiskanino, ki ga je branila eno leto. Vrstni red je bil naslednji: Duplje 424 točk, Tiskanina 423, Predoslje 410 itd.
-an
VELIKO PRAZNOVANJE Predoslje — Kot prejšnja leta, tako bedo tudi letos Predosljani kar najdostojneje proslavili praznovanje krajevnega praznika. — Prireditve se bodo vrstile preko vsega tedna. Glavna slovesnost bo v soboto in nedeljo, 6. in 7. avgusta v Britofu na športnem igrišču. Po zaključku športnega tekmovanja bo slavnostna seja KO, po seji pa bo odkritje spominske plošče na gasilskem domu 7 padlim partizanom in aktivistom. Na igrišču bo potem partizansko srečanje, združeno z zabavnim programom.
m i i g"? i11J i
Stanovanja, stanovanja...!  Problem,  ki  že  nekaj let dela Kranjčanom največ preglavic. 1° čeprav jc bilo zgrajenih na območju kranjske komune že več stanovanjskih naselij, ne le P0' sameznih blokov, so stanovanja še vedno problem številka ena. — Na sliki: Gradnja stanovanj' skih blokov na Zlatem polju, kjer bo 380 novih stanovanj
Pionirji gradijo športna igriiča
KONEC TABORJENJA
ta-
Te dni delajo pionirji iz blokov Iskra, Tiskanina in Standarda  na  Zlatem polju  pod vod-
KULTURNI RAZGLEDI
ma* in režiserja Franceta Štigli-ca. Ta film je kot najboljši prejel nagrado »Zlata arena*. Za drugi najboljši film so proglasili film »Vojna* iz proizvodnje »Jadran Kapetan fj?lma<<. Kot tretji letošnji najboljši film pa so ocenili »Tri Ane* iz proizvodnje Vardar filma. Za najboljšo režijo filma »Vojna* je dobil nagrado Veljko Bulajič. Nagrado za scenarij v »Devetem krogu* je dobila Zora Dirnbah, nagrado za najboljšo fotografijo pa je dobil Ivan Marinček za film »Deveti krog* itd.
Za najboljše igrahke stvaritve
VII. FILMSKI FESTIVAL V PULJU
ZA ZAKLJUČEK ŠE NEUSPEH »VOJNE*
Z zadnjo predstavo Lesi*, so v nedeljo zvečer zaključili letošnji VII. festival jugoslovanskega filma v Pulju. V soboto zvečer pa so predvajali težko pričakovani Bulajičev film »Vojna*. Po mnenju kritikov je ta film v puljski areni doživel neuspeh. »Vojna* je velikopotezno zamišljeno in solidno režirano delo, v svojem čustvovanju in idejni izpovedi pa se je razblinilo v praz- je podelila žirija 'naslednje nagra-no- de: nagrado za najboljšo moško
Ob koncu so razdelili tudi na- vlogo je prejel Anton Vrdoljak grade' Žirija jugoslovanskega v filmu »Vojna*. Nagrado za naj-igranega filma je za najboljši le- boljšo žensko vlogo pa je dobila tošnji film proglasila »Deveti Dušica Zegcrac za vlogo Ruth v krog* iz proizvodnje »Jadran fil-  filmu »Deveti krog*.
stvom Oskarja Klančarja in Leopolda Hribarja pionirsko športno igrišče. Ker imajo le 300.000 din, ki jim jih je dala Stanovanjska skupnost, poteka delo izključno na prostovoljni bazi, denar pa bodo raje porabili za nabavo športnih rekvizitov in za malice.
Igrišče bo veliko 50 X 75 m okrotj pa bo speljana 3 m široka tekalna steza. Vsi športni objekti bodo zgrajeni tako, da bodo prenosni. Tako bodo imeli poleti igrišče za košarko, mali rokomet, odbojko itd., pozimi pa dr-
Lipica — Po desetdnevnem * borenju, so v nedeljo, 31. Ju J zaključili s taborjenjem °^re^,„ predvojaške vzgoje iz Kranja-sališče. Razen tega pa bodo pio-  taborjenju v Lipici   je bilo ^ nirji na Zlatem polju do konca mladincev iz kranjske ob^n^iso
je tistih mladincev, ki mogli udeleževati rodnih Prem vojaških predavanj — predvse mladine   iz   podeželja. Tab°,L» nje je bilo uspešno kljub s»a mu vremenu.
meseca zgradili še posebno otroško igrišče za predšolske otroke. Otvoritev pionirskega in otroškega igrišča bo, kakor predvidevajo, že v začetku septembra, v Tednu otroka.
Pionirji na Zlatem polju so se te naloge lotili tako resno, da v njihov uspeh ne kaže dvomiti, hkrati pa jc to tudi posnemanja vredno dejanje za ostale pionirske organizacije, ki se srečujejo Kmetijskega posestva Hrastj« s podobnimi problemi — pomanj kanjem igrišč.
NIC VEC NE BO MANJKA^ STANOVANJ
H RASTJE — Še nekaj dni^J že se bodo vselili prvi dela
Preimenovanj e Doma onemoglih
Jesenice
Po sklepu zadnje seje obeh zborov ObLO Jesenice so Dom onemoglih na Jesenicah preimenovali v Socialno zdravstveni zavod dr. Franceta Berglja. Svečano preimenovanje doma so organizirali v okviru prireditev v počastitev jeseniškega obinčske-ga praznika v petek zvečer. Godba na pihala Svobode Jesenice je priredila ob 18. uri oskrbovancem doma in prebivalstvu Plavža promenadni koncert, ki mu je sledila v dvorani doma svečana prireditev. Svečanost, ki so se je poleg oskrbovancev in uslužbencev doma udeležili tudi predstavniki družbeno-političnih or-
nove lično izdelane montažne W senc enodružinske hiše. P°^*S ja »Jelovice« iz Škofje Loke, » jih je posestvo kupilo za VoirT be svojih delavcev. Na obr*1^ v Hraslju sta postavljeni dve t*' tudi v kija*
Taka hišica bo milijona dinarjev in jc nje v njej zelo udobno.
Da pa bodo na tem poscs» povsem rešili potrebo po sts"^ vanjih, bodo v Hrastju iz sla*L ka poslopja zgradili še dve oV* dve stativu Je
ki  hišici, prav  (ako pa
Šenčurju, Lahovčah in Cer*I
veljala «ko1' stanov*
-arvzacij ter jeseniške bolnice s primarijem dr. Hafnarjem na čelu, je otvoril upravnik doma Lojze Soklič. Govor o pomenu preimenovanja in važnosti UO doma Lojze Likovič, nakar je priredil   komorni   pevski zbor
Svo'bode Jesenice navzočim eno-  sedaj zaposlenih 18 ljudi
urni koncert, ki ga je Marjan Stare obogatil z vmesnimi recitacijami. Prireditev, kakršnih naj bi bilo v podobnih zavodih čimveč, je zelo uspela in navdušila navzoče.
žinski stanovanji in vanji za samce. Na poses
tert*
Pred kratkim so tudi na ^ posestvu adaptirali staro ■ vanjsko hišo in jo preples J tako da sedaj daje posestvu okolici lepši videz.
V počastitev 10-letnice Gorenj.skega sejma je kranjsko kinematografsko podjetje organiziralo revijo premierskih filmov. Morda po ne preveč dobro izbranem sporedu, bomo nocoj videli lahko dokaj dober film. in sicer »Zdravnik brez dela«, v katerem se nam bo predstavil kot glavni junak, znanec iz filma »Ker veter ne zna brati . . .«, Dirk Rogarde. Predstavi bosta ob 20.30 uri v letnem kinu »Partizan« in ob 22. uri v kinu »Storžič«
STARO GOSTILNIŠKO POSLOPJE SO ODKUPILI
Lahovče — Pred kratkim je Kmetijsko posestvo Hrastje odkupilo v Lahovčah staro gostinsko poslopje. Odkupljeno poslopje bodo sedaj pričeli preunj.iti za stanovanjsko hišo, v katero se bodo vselile 3 družine obrata Kmetijskega posestva Lahovče in nekaj samcev. V spodnjh prostorih pa bo tudi prostor za delavsko menzo. Ker bosta v kratkem v lahovčah vseljive tudi 2 leseni montažni družinski hišici, bodo vsaj za nekaj časa rešili pomanjkanje stanovanj, ki je bilo v tem obratu že nekuj časa pereč problem.
-an
-VI VPRAŠUJETE - Ml ODGOVARJAMO-
F. B iz Kranja sprašuje, kakšni so pogoji za vstop n* večerno gimnazijo v Kranju, kdaj se je trebil vpisati in kje?
Odgovor: V zvezi ■/ vašim vprašanjem smo se poza ni" mali na oddelku za Pedagoško služIm na OIA) v Kranju-
Za vstop na večerno gimnazijo je potrebna dovršena osemletka ali njej enakovredna šola. Tako kot lani, bo tudi letos objavljen jeseni razpis, seveda, ee bo dovolj interesentov. Zato vam svetujemo, da se javite kol kandidat *a večerno gimnazijo na tisto s«>lo, v katero področje spadate, v vašem primeru kranjski gimnaziji.
Stane Jerič I Stefanje gore sprašuje:
2e precej časti govorijo, d^ bodo v Cerkljah zgn"111' avtobusno čakalnico. Zanima me, kdaj bodo prlĆell I drlo'11 in kje jo bodo zgradili?
Odgovor:
Z« odgovor smo naprosili tovariša Avgusta Kalana, načelnika oddelka za gradnje in komunalne zadeve.
Z gradnjo avtobusne <;ikalnice Ikmiio pričeli najkasneje 15. avgusta. Gradnjo bo prevzelo Remontno podjetj« Cerklje. Čakalnica bo stala med gostilno Kern in Gasilskim domom v Cerkljah.
SREDA, 3. AVGUSTA 1960
Kranj, metropola Gorenjske, je znan industrijski kraj. V času med obema svetovnima vojnama 86 je razvil v eno najmočnejših tekstilnih središč v Sloveniji baroma v Jugoslaviji. Zivljenj-in delovni pogoji, oblikovanje in razvoj gospodarskih enot, Proces koncentracije in centralizacije kapitala, interesi vladajoče buržoazije, vpliv tujega kapitala in vloga cerkve pa so pov-Zročih; da je potekal gospodarski razvoj mesta in okolice po sameznih panogah in strokah zelo neenakomerno, da je bal Wlip proizvodnje neubran in v nenehnem nihanju in da so v takih razmerah dozoreli tudi na območju Kranja objektivni in 8uhjektavtni pogoji za socialistično revolucijo.
Pridobitve narodnoosvobodilnega boja so omogočile, da se Kranj po osvoboditvi gospodarsko zelo močno in hitro razvija. Kazen tega, da so se industrijska podjetja, ki so poslovala že Pred drugo svetovno vojno, po letu 1945 p0 obsegu poslovanja ^e razširila, se je ustanovila na ohmočju kranjske občine vrsta novih gospodarskih organizacij na področju industrije, obrti, gradbeništva, kmetijstva, trgovine, gostinstva in komunalne dejavnosti.
^ed drugim se ustanovi moderna elektroindustrija v podjetju isKRa, ki proizvaja že splošno ^ane kino-projektorje, električne števce, telefone in vrsto dru-gospodarsko važnih artiklov. V novih družbenih in delovnih Pogojih so se organizirale še ^uge velike tovarne. Kranj se vsestransko širi in razvija tudi na področju negospodarskih delavnosti. V kratki dobi so zrasla 12 'tal nova mestna območja z n^'odemimi stavbami za stanovanja, trgovske obrate in podobno, f* so že skoraj popolnoma spremenila nekdanjo podobo mesta.
Kranj se iz dneva v dan čedalje bolj širi preko nekdanjih meja, nova stanovanjska naselja v Stražišču, za Vodovodnim stolpom, na Zlatem polju in na Planini nudijo ugodnejše življenj-skse pogoje številnim novim delavcem, ki jih je razvijajoča se kranjska industrija potegnila iz podeželja.
Na območju kranjske občine živi 45.901 prebivalcev, od tega 21.355 moških in 24-556 žensk. Zaposlenost je največja v samem mestu, kjer dela dnevno 15.521 oseb samo v družbenem sektorju gospodarstva. Zaradi močne razvitosti industrije in pomanjkanja stanovanj se mora del zaposlenih še vedno voziti na delo iz okoliških krajev. Samo na področju kranjske občine je ustvarjenega letno 44,082.873 tisoč dinarjev brutoprodukta oziroma 19,723.034 tisoč dinarjev narodnega dohodka, tako da znaša povprečno ustvarjeni narodni dohodek na prebivalca na 429.000 dinarjev.
Gospodarske uspehe in moč občine nam nazorneje kaže povečanje ustvarjenega narodnega dohodka v letih 1956 do 1959 (v tisoč dinarjih):
stilna industrija, sledijo pa ji elektroindustrija, industrija gume ter industrija usnja in obutve, medtem ko je udeležba ostalih strok manj pomembna.
Tekstilna podjetja Tiskanina, Inteks, IBI, Špik in Zvezda dosegajo letno nad 61 % skupnega dohodka te proizvodne stroke v okraju; skokoma se povečuje tudi obseg proizvodnje v Iskri in tovarni gumijevih izdelkov Sava, pri slednji zlasti po opravljeni rekonstrukciji in vključitvi v proizvodnjo novega modernega obrata v Stražišču.
Industrija usnja in obutve ima svoja podjetja v tovarni usnja Standard in tovarni obutve Planika. Obe podjetji sta v zadnjih letih bistveno povečali obseg svoje proizvodnje in v vse večji meri zadovoljujeta tržišča s kvalitetnimi izdelki.
Na območju industrije gradbenega materiala so znane Kranjske opekarne s svojimi obrati v Stražišču, Bobovku in Češnjev-ku, ki bodo po izvršeni rekonstrukciji s svojo proizvodnjo zadovoljevale ne samo potrebe Kranja po tem materialu, ampak tudi potrebe širšega območja Gorenjske.
[ 1956
Narodni dohodek skupno 15,927.163
Od tega: družbeni sektor 14,620.894
privatni sektor 1,306.269
industrija sama 13,417.5^5 Narodni dohodek na prebivalca 363 Indeks porasta nar. dohodka 100
1959 19,435.623 17,927.391 1,508.232 15,117.386 423 116,5
Primerjava kaže, da ustvarja večino narodnega dohodka v občini družbeni gospodarski sektor, ki je udeležen pri njegovi skupni ustvaritvi z nad 92 %, v njegovom okviru pa industrija, ki ustvarja letno povprečno okoli 80 do 85 % skupnega narodnega dohodka občine Kranj. V okviru industrije je najmočnejši ustvarjalec  narodnega  dohodka tek-
m m m m * *   %mm t   m m m m «
*i* m      /V Wm H$ w^
s )s^'anji industrijski objekti so postali za večino kranjskih go-t   * arskih organizacij  pretesni.  Zatorej je  razumljiva rešitev jjjj"., v'l,rašanja v rekonstrukcijah in novogradnjah. Brž ko bo pa stil- * ^r^njska industrija primerne delovne prostore, pa bo po-<Se» nJl'na proizvodnja še včjega pomena, čeprav že sedaj za-•Ua položaj med vodilnimi industrijskimi središči v Jugosla-— Na sliki: Tiskanina bo v kratkem povsem spremenila nekdanjo podobo
Glede na obilico gozdov je v občini razvita tudi lesna industrija, kjer se uveljavljata LIP Preddvor in Roleta Kranj. Medtem ko je prvo podjetje usmerjeno predvsem na proizvodnjo rezanega lesa, je Roleta znana po proizvodnji drvonitke in specialne proizvodnje šolskega pohištva.
Kovinsko industrijo zastopa Kovinar Kranj, ki se bavi tudi z remontom tekstilnih strojev, na področju kemične industrije pa se močno razvija tovarna mila Oven, ki se usmerja zlasti v proizvodnjo livarskih preparatov.
Oljarica v Brilofu proizvaja jedilno olje in je edino podjetje to stroke na Gorenjskem; v okviru grafične industrije pa se vse bolj uveljavlja podjetje »Gorenjski tisk«.
Na območju občino Kranj je, kot je razvidno iz navedenih ugotovitev, industrija zelo močno razvita. Se pa še vedno neprestano širi in ne zadovoljuje le potreb notranjega tržišča, ampak se v precejšnji meri usmerja tudi na izvoz.
Zelo so na območju občine razvite tudi trgovina, obrt, in gostinstvo. Skupno opravlja svojo gospodarsko dejavnost 47 obrtnih podjetij družbenega in 461 obratov privatnega sektorja, na-dalje 12 trgovskih podjetij na veliko in 54 trgovskih podjetij na drobno s 165 trgovinami ter končno 68 večjih in manjših gostinskih podjetij.
V gospodarstvu občine zavzema pomembno mesto tudi kmetijstvo, ki je po svojem obsegu takoj za industrijo. Od skupne površine občine Kranj odpade 8209 ha na njive, 2671 ha na travnike, 912 ha na vrtove in sadovnjake, 2812 ha na pašnike ter 25.177 ha na gozdove.
Od kmetijskih kultur se pridelujejo v največji meri žitarice,
kot so pšenica, ječmen in rž, v manjši meri pa koruza in proso. Med industrijskimi rastlinami je pomembno pridelovanje oljne repice, sončnic in lanu za seme.
Zanimivi so tudi podatki o zaposlenosti prebivalstva v občini. Zaposlenost narašča iz leta v leto, tako da je bilo v letu 1959 zaposlenih od skupnega števila 45.901 prebivalcev v gospodarstvu 15.538 oseb, v negospodarskih panogah 2341 oseb, skupno torej 17.769. To pomeni skoraj 40 % vsega prebivalstva. Pri tem je zaposlenih samo v industriji 10.552 oseb ali dobrih 22% vsega prebivalstva.
Na območju občine je tudi nekaj že arondiranih družbenih kmeti jsfcth posestev, kar daje garancijo za vse večje rezultate v naslednjih letih tudi na tem področju v cilju nadaljne socializacije našega kmetijstva.
Zaposlenost še vedno narašča. To izvira predvsem iz doseljeva-nja podeželskega prebivalstva, ker ga nizka proizvodnost na razdrobljeni kmečki posesti ne more prehranjevati. Tako močna preobrazba sestava prebivalstva pa ni v skladu z majhnimi količinami tržnih presežkov v občini, kar je posledica premalo intenzivne proizvodnje na drobnih kmečkih posestvih.
Vse navedene ugotovitve kažejo tendenco nadaljnjega gospodarskega razvoja Kranja v smeri povečevanja obsega proizvodnje na vseh področjih gospodarske dejavnosti. Delovni ljudje gledajo z zaupanjem v bodočnost. Ponosni so na svoje dosedanje uspehe in se z vsem optimizmom pripravljajo na nove delovne napore, da tudi sami prispevajo čim več za nadaljnji dvig življenjske ravni v naši domovini.
po devetih stoletjih
Od Stražišča do Zlatega polja, od Planine do Struževega m zaplapolale zastave. Kranj s številnimi tovarniškimi dimniki, e novimi preurejenimi ulicami, z Zdravstvenim in Delavskim domom, z novimi naselji, Kranj kot močno industrijsko središče je začel praznovati. Predilke, elektrotehniki, uslužbenci in gospodinje, vsi ob teh svečanih dnevih praznujejo uspehe svojega dela, pregledujejo storjeno pot. Zastave nad Gorenjskim sejmom, nad Prešernovim gledališčem, ob cestah in športnih igriščih, ob deloviščih in stanovanjskih poslopjih so izraz skupnih uspehov, skupne moči in še lepše prihodnosti. Skupno z občinskimi pravniki letos ne praznujejo v Kranju samo tiste avgustovske dneve pred 19 leti, ko se je Kranj uprl z orožjem in dal prve žtve. Letos prebivalci praznujejo hkrati tudi 900-letnico obstoja tega naselja in 750-letnico, ko je mesto Creina dobilo svoje mestne pravice.
Življenje prebivalcev »Creine« je bilo vseskozi polno gorja, trpljenja in številnih nesreč z nenehnimi vpadi in boji s sovražniki, ob kugah, požarih itd. Morda je prav to težko življenje še bolj kalilo značaj in utrjevalo tudi fizično odpornost prebivalcev, da so kljubovali vsemu in se prebijali skozi življenje, se puntali in upirali izkoriščevalski gospodi. Iz kovačev in trgovcev na sotočju Save in Kokre so nova pokolenja rodila delavce - upornike. Prva organizacija komunistov v Semperitu (Savi) po prvi svetovni vojmi je bila samo odraz nezadovoljstva, odraz hotenja in pripravljenosti dokončnega boja za lepše življenje. V Kranj so dovažali stroje, dvigale so se tovarne in dimniki. Hkrati se je dvigala zavest in složnost, ki je prišla d« izraza zlasti v stavki tekstilcev, ko so žene legle na železniške tračnice in bile pripravljene žrtvovati življenje za lepšo prihodnost. Zato tudi okupacija ni našla Kranja nepripravljenega. Padali so junaki, polnili so se zapori. Toda na mesta Vodopivca, Seljaka, Nartnika, Jokla, Papeža in številnih drugih so stopali novi in novi borci; 848 življenj je dala občina za današnjo svobodo.
Toda danes, po 15 letih svobodnega napredka in gospodarskega razvoja, je Kranj med prvimi v deželi z več kot 423.000 dinarji narodnega dohodka na prebivalca letno. Več koi 4.20t izvoljenih članov samoupravnih organov, odborov in svetov po podjetjih, v mestu in vaseh danes v imenu prebivalstva vodi in urejuje življenje Kranja. Skupna vrednost proizvodnje bo letos presegla 42 milijard dinarjev. S takim ekonomskim razvojem, z uveljavljanjem državljanov v družbenem upravljanju, si danes prebivalci nekdanje »Creine« z lastnimi napori ustvarjajo temelje za lepo in srečno sedanjost in še lepšo prihodnost.
Hiter razvoj industrije in porast prebivalstva imata za posledico ozko grlo v kranjskih cestah. Promet v Kranju in skozi Kranj je postal prevelik za obstoječe ceste, zato odgovorni o tem problemu že dlje razmišljajo in pričakovati je, da se bodo tega problema tudi dejansko kmalu lotili. — Pogled na glavno cest* skozi Kranj, kadar je tržni dan
Malokrat kaj slišimo o zboru proizvajalcev. Vendar je ta organ zelo pomemben v občini. On, kot del Občinskega ljudskega odbora mora razpravljati o vseh stvareh, kot Občinski zbor, zlasti pa o gospodarskih problemih, o težavah delovnih kolektivov, o vsklajevanju raznih stvari med gospodarskimi organizacijami, o prenašanju izkušenj iz kolektivov na kolektive itd. Zbor proizvajalcev v občinah je eden od najvažnejših oblik uveljavljanja našega komunalnega sistema.
Da bi zvedeli nekaj podrobnosti o delu tega organa, smo imeli kratek razgovor s predsednikom Zbora proizvajalcev ObLO Kranj, tov. Danilom Dolganom.
»Naš zbor proizvajalcev je še zmeraj v iskanju oblik dela kot novi organ delavcev proizvajalcev v okviru komune. Dostikrat so taki problemi, ki ne vemo kako bi jih reševali,« je na začetku razgovora povedal tovariš Dolgan. »Poleg rednih sej Občinskega ljudskega odbora se mi sestajamo večkrat na leto še na posebnih sejah, da pretresamo najvažnejše gospodarske probleme občine. Tako se sestajamo posebej, da razpravljamo o polletnih obračunih podjetij itd. Na
posebnih sejah smo prav tako razpravljali o delavskem samoupravljanju v podjetjih, o tarifni politiki in drugih vprašanjih.«
»Prav o tarifni politiki bi več Zanimalo naše bralce. V Kranju je bilo precej govora med delavci o tako imenovanih plačah na primer v Iskri in v drugih tekstilnih podjetjih. Kaj lahko poveste o tem?« %
»Novo smer nagrajevanja so ponekod začeli z nezadostnim pogumom. O tem smo tudi razpravljali na našem Zboru proizvajalcev. Zlasti nekatera tekstilna podjetja so se preveč držala starih navad in oblik nagrajevanja, kar je danes nevzdržno. Razne primerjave med enimi in drugimi ter težnje uravnilovke res niso na mestu. Treba pa je iskati vse možnosti, da se ljudi nagrajuje po njihovem delu. Seveda je treba, da so višji prejemki zmeraj ekonomsko utemeljeni in koristni tudi za podjetje kot celoto. Taki prijemi so lahko stimulacije za boljšo kvaliteto izdelkov, za varčevanje s surovinami, za večje koriščenje strojev in podobno. Tudi kolektivi tekstilne industrije so se sedaj bolj iniciativno spopadli s temi problemi.«
»Še eno vprašanje. Večkrat j« bilo slišati razne pripombe, češ, da člani Zbora proizvajalcev nimajo dovolj stikov z njihovimi volivci — proizvajalci v podjetjih. Kako je s tem?«
»To je res. Zlasti v manjših podjetjih je to teže. V večjih podjetjih, kjer je celo več članov Zbora proizvajalcev in so oni hkrati tudi člani samoupravnih organov itd., oni hodijo na seje in stalno obveščajo kolektiT o delu občinskega Zbora proizvajalcev. Toda odbornik, ki ima svoje volivce po dveh, treh ali več podjetjih, kjer ne dela in ne živi z volivci in ne čuti njihovega neposrednega življenja in težav, tam je ta povezava res dokaj slabša.«
»Kakšne so konkretne oblike dejavnosti kolektivov v skupnent življenju komune, kako se to kaže skozi vaš organ?«
»Tu bi predvsem povedal • združevanju sredstev. Samo lani so kolektivi Kranja, nekateri vee, drugi manj, prispevali skupno nad 130 milijonov dinarjev za Zdravstveni dom in za druge skupne komunalne potrebe,« jo na koncu razgovora povedal predsednik Občinskega zbora proizvajalcev, tovariš ing. Danilo Dolgan.
D9A
gorenjske,
SREDA, 3. AVGUSTA
oeščevalec-
mali oglasi
PRODAM
Prodam motorno kolo »Vespo«
z obnovljenim strojem zaradi bolezni. Naslov v oglasnem oddelku 2871
Prodam 24 mladih pujskov. — Informacije: Cerklje 31 2952
Heinkel — motorno kolo, v odličnem stanju, nove gume, ščitnik, rezervni deli, prodam takoj. Pavle Zupan, Lesce 18
Prodam električni števec 220 V 10 A in ročno blagajno nezgor-Ijivo. Naslov v ogl. odd. 2967
Prodam moško športno kolo. — Naslov v ogl. odd. 2968
Ugodno prodam moped in lovsko puško Hamerles. Ogled vsak dan na Sempeterski 42, Stražišče
296S
Volkswagen poceni prodam. —
Planina 4, Kranj 2970 Prodam motorno gnojnično črpalko — novo, dolgo 3,40 m. — Naslov v ogl. odd. 2971 Vrata,  dvojna  220X90 s steklom,  poceni   prodam. Jammk, Dorfarje 3, Zabnica 2972 Prodam motorno kolo Horeks 350 ccm, dobro ohranjeno. Kle-menčič Franc, Sp. Besnica 54
2973
Prodam kravo, ki bo v avgustu tretjič teletila. Eržen Alojz, Sp. Besnica 62 2974
Dobro ohranjen otroški voziček prodam. Naslov v oglasnem oddelku 2975
Prodam kravo s teličkom ali brez. Jerala, Podreča 11, Smlednik 2976
Prodam motor Puch 250 GG.
Ogled: Geč, Dolenčeva 3, Ore-hek, Kranj 2977
Prodam avto DKW Maister-klasse ali zamenjam za Volks-\vagen ali Opel Record. Ogled vsak dan: Gorenjska c. 24, Radovljica 2978
Dobro ohranjen Galeb prodam iz zdravstvenih razlogov. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Takoj« 2979
RAZNO
Knjigarna Simon Jenko v Kranju obvešča cenjene odjemalce, da ima na zalogi šolske knjige,
ki so do sedaj izšle pri založbah za šolsko leto 1960-61. — Na zalogi ima tudi ostale šolske potrebščine. Da bi se izognili prevelikemu navalu v šolski sezoni, vljudno prosi vse cenjene odjemalce, da si gornje potrebščine čimprej nabavijo. 28C2
Denarnico sem izgubila 1. avgusta v avtobusu ali od avtobusne postaje do Zanove ulice v Kranju. Poštenega najdi'elja naprošam, naj jo proti nagradi vrne v oglasni oddelek 2980
Naprošam motorista, ki je do Boniča na Jeprci pobral jopico, da jo odda. Janez Galičič, Suha 29, Sk. Loka 2981
Prodam prašiča 50 kg težkega. Vopovlje 7, Cerklje 2982
Dvosobno stanovanje na Koroški cesti 12 zamenjam z ena-Kim v bloku na Zlatem polju ali pri Vodovodnem stolpu. Poizve se pri Jereb, Koroška 12, Kranj
2983
Oddam sobo moškemu ali žen ski. Ostalo po dogovoru. Naslov v ogl. odd. 2384
Zamenjam betonsko železo —
6 mm za 8 ali 10 mm. Luže 23, Šenčur 2385 Iščem službo čuvaja ali vratarja. Dam nagrado osebi, ki mi preskrbi službo. Ponudbe oddati v oglasni oddelek 2986
objave
Državni zavarovalni zavod v Radovljici nas je obvestil, da je izplačal zavarovalnino za izkazano invalidnost našima naročnikoma Katarini Rihtaršič, Krnica št. 31, Zg. Gorje, 8000 din in Ga-šperin Antonu, Stara Fužina 53, akontacijo 4000 din.
Uprava Glasu Gorenjske
KOMUNALNI SERVIS
velika pridobitev za Jesenice
k i n •
„SLAVČEK" - RADIJSKI SPREJEMNIK
popoln super heteredinski radijski sprejemnik s srednjimi in kratkimi valovi po posebno znižani sejemski ceni
din 17.560
si lahko nabavite na Gorenjskem sejmu v Kranju. Zahtevajte kakovost! - Zahtevajte TELEKOMUNIKACIJE!
Prebivalci Gorenjsta pozor I
Ali že veste, da razstavlja na Gorenjskem sejmu v Kranju svoje proizvode tudi tovarna »Telekomunikacije«, Ljubljana. V razstavnih prostorih si lahko nabavite sprejemnik z visokim sejemskim popustom
Zahtevajte kakovost! - Zahtevajte TELEKOMUNIKACIJE!
Komisija DS za sprejem in odpuščanje delavcev in uslužbencev pri upravi Kmetijskega gospodarstva Šenčur razpisuje delovni mesti:
1. FINANČNEGA KNJIGOVODJE in
2. KOMERCIALISTA
Pogoji: Za obe delovni mesti je potrebna Srednješolska izobrazba z vsaj 3 letno prakso ali nižja strokovna izobrazba z večletno prakso.
Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Plača po tarifnem pravilniku.
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju AVTOPROMET KRANJ razpisuje naslednja delovna mesta:
L Šefa avtobusnega prometa
2. Vel: šoferjer- D kategorije
3. Več avtomehanikov
4. i»n avtobusnih sprevodnikor
Pogoj: Ped 1. daljna praksa v prometni stroki ali dokončana srednja ekonomska šola.
Za sprevodnike je pogoj dokončana osemletka.
Kandidati morajo biti vojaščine presti.
Plača po tarifnem pravilniku, nastop službe možen takoj.
Samska stanovanja preskrbljeni.
Prošnje pošljite na tajništvo podjetja »Avtopromet«, Kranj, Savska cesta 28.
Bled: 3. in 4. avgusta italijan-sko-francosko nemški barvni film SKANDAL NA PLAZI, 5. avgusta italj. francoski film ZDRAVNIK IN MAZAC, predstave ob 18. in 20.30.
Radovljica: 3. avgusta japonski film ULICA SRAMU, predstave ob 18. in 20. uri, 4. in 5. avgusta ansleško-italijanski barvni film SPOMINI IZ ITALIJE, predstave 4. avgusta cb 20. uri, 5. avgusta ob 18. uri, sovjetski film ČLOVEKOVA USODA, predstava ob 20. uri.
Kropa: 4. avgusta jugoslovanski film VELIKO STOLETJE, predstava ob 16. uri, francoski barvni film GERVEISE, predstava ob 20. uri.
Tržič: 4. in 5. avgusta japonski film LJUDJE TORPEDA.
Kranj »STORŽIC«: 3., 4. in 5.
avgusta ameriški barvni film VELIKA ZEMLJA, predstave ob 16.30 in 19.15 in matineja istega filma ob 10. uri, 5. avgusta jugoslovanski film CRNI BISERI, matineja ob 10. uri. 3. avgusta predpremiera angleškega barv. filma ZDRAVNIK BREZ DELA,
4. avgusta predpremiera jugoslovanskega filma CRNI BISERI,
5. avgusta predpremiera ameriškega barvnega filma CRN I BISERI, predstave ob 22. uri.
Letni kino »PARTIZAN«: 3. avgusta predpremiera jugoslovanskega filma CRNI BISERI,
4. avgusta predpremiera jugoslovanskega filma CRNI BISERI,
5. avgusta predpremiera ameriškega barv. filma OD PEKLA DO TEKSASA, predstave ob 20.30.
Stražišče »SVOBODA«: 4. avgusta ameriški barvni film VELIKA ZEMLJA, predstava ob 20. uri.
Skofja Loka: 3. avgusta francoski cinemaseope film UBOGI — I. DEL, 5. avgusta italijanski film ZALJUBLJENI, predstave ob 18. in 20.30.
Kamnik: 3. in 4. avgusta jugoslovanski film VETER JE PRENEHAL OB ZORI.
Duplica: 3. in 4. avgusta itali-janske-ameriški barvni film NA-SVIDENJE RIM, predstave ob 20. uri.
Letošnje leto je pričel z delom Komunalni servis stanovanjske skupnosti Sava - Jesenice. Čeprav deluje šele nekaj mesecev, že smemo govoriti o njegovih uspehih. Servis ima sedaj pralnico in čistilnico.
Mračna in zaprašena, za stari del Jesenic tako značilna stavba, nam s svojo zunanjostjo ne mere vzbujati zaupanja. Pa nič zato, lepo urejena notranjost nam zlahka odtehta vse dvome.
Tovariš upravnik nam je rad razložil, čemu so namenjeni prostori in kako delujejo posamezne priprave. Le v redkih podobnih ustanovah lahko zasledimo tako načrtnost pri opremljanju in pri samem delovnem postopku.
Zmogljivost pralnice je 400 kg opranega perila dnevno; pri taki količini bi se prav lahko pomešalo perilo raznih strank. Vendar imajo vsi koristniki pralnice perilo označeno s stalno številko, poleg tega naredijo še podrobni seznam.
Sprejemnici za umazano perilo sledi pralnica za delovne obleke, nato sušilnica in pralnica za belo perilo, halje, prte... Tu
nas je presenetilo kako skrbno so perice drgnile trdovratnejše madeže in umazane robove. V tej pralnici se pač ne slepijo s lom, da zmore stroj vse. Zato se tudi lahko pohvalijo, da se koristniki pralnice še niso pritoževali. Pralnici sledi likalnica in nato prostor za izdajanje opranega in zlikanega perila.
Čistilnica servisa ima sodoben čistilni stroj, ki očisti 15 kg oblek naenkrat. Stroj je stal 3 mi-iijone dinarjev, lahko pa očisti /se madeže razen vodnih. V kemični čistilnici imajo poleg likalnih stro-jev tudi likalno »pupo« na kateri se skoraj brez tru-Ja in hitro zlikajo suknjiči in oiašči. Ko bodo odobrena sred-jtva, bo servis dobil še barvarno .n javno kopališče.
Marsikoga bi zanimalo koliko "redstev je bilo vloženih v ta objekt, vendar o tem še ni mogoče govoriti, ker dela še niso končana. Lahko pa se pohvalijo, da je bilo poslovanje servisa v mesecu iuniju že rentabilno. Take '»stanove so namreč še pred nedavnim dobivale dotacije. Sedaj oa odgovorni forumi smatrajo, da to te ustanove namenjene zaposlenim ljudem, ki lahko plačujejo realno ceno uslug. Pa saj 50 dinarjev za 1 kg opranega perila ".ako ni veliko. Čiščenje moške ^hlek-e stane 650 do 750 dinarjev, ■lelovne obleke pa 130 dinarjev. Največ dela da servisu Zelezar-*>«, prav rada pa se ga poslužujejo tudi ostala podjetja z Jese-r.i> in okolice in lepo število gospodinjstev.
Prireditve v avgustu
Dopust po želji
(Nadaljevanje s 1. strani) lektiva ni koristila te pomoči v prave namene. Zato so letos tako izplačevanje omejili in izplačujejo samo regres za bivanje v počitniških domovih, ki pa so širom po Jadranu in drugod, zla-ste pred sezono in po njej, na razpolago.
Pravilno koriščeni počitek v času dopustov lahko dokaj prispeva k fizičnemu utrjevanju delavcev, k njihovemu zdravstvenemu in duševnemu razpoloženju. Prav tako so dopusti pomemben barometer družbenega razvoja in socialnih sprememb. Delavcem, ki so v veliki večini še pod vplivom kmečkega okolja je treba pomagati, da se čim-preje uveljavijo v novih navadah in življenjskih razmerah, ki so si jih sami ustvarili. Zato je razumljivo, da o dopustih razpravljajo sindikalne in druge organizacije. Dosedanje izkušnje, zlasti pa različni prijemi pri urejevanju tega vprašanja pa zaslužijo veliko pozornost. Vprašanje »dopustov po želji« izmenjave zmogljivosti v domovih med kolektivi, pogodbeno sodelovanje s turističnimi organizacijami in podobno so še dokaj odprta vprašanja. K. M.
Bled — Turistična sezona na Bledu doseže v avgustu svoj višek, pa tudi vsakorvstnih prireditev je največ v tem mesecu. Vse dosedanje predstave in prireditve so bile dobro obiskane in so potekale po predvidenem sporedu. Napovedane opere Don Pasquale na blejskem gradu ni bilo.
Največ bo zabavno-družbenih prireditev, kakor Ples sezone, Elitni večer v Toplicah, Izvolitev MISS Bled v Kazini, plesno tek-
GOSTOVANJE »KOLA« IZ BEOGRADA
Bled — V petek, 5. avgusta zvečer, bo s svojim bogatim sporedom gostoval v Kazini na Bledu ansambel ljudskih plesov Srbije Kolo iz Beograda. To bo prvo gostovanje tega svetovneznanega umetniškega zbora na Bledu in sploh na Gorenjskem. Folklorni ansambel Kolo bo v svojem sporedu izvajal različne narodne plese jugoslovanskih narodov iz Makedonije, Crne gore, nadalje šiptarske, bosanske, dalmatinske, vojvodinske plese, plese iz Srbije in celo iz Gorenjske. Na sporedu bodo tudi zanimivi bojeviti in svetovni plesi ter hrvatske narodne pesmi.
Nedvomno bo njihov obisk pomemben kulturni dogodek. Prireditev je organiziralo Turistično društvo Bled, ki hkrati pripravlja in vedi prireditve za domače in tuje goste med sezono.
-jb
movanje narodov v Kazini, izvolitev najprikupnejšega plesnega para v Kazini, Ples bodočnosti v Kazini, plesni turnir blejskih gostov, konkurence v rcek an rollu itd. Ostale prireditve pa so kul-turnc-umetniške in glasbene. Zelo popularna je že skoraj tradicionalna prireditev »Bled, o 41 moj Bled!« Letos bo na sporedu v četrtek, 11. avgusta. Jugcslo; vanske narodne plese in pesmi bedo izvajali ansambel KOLO iz Beograda namesto napovedanega LADO iz Zagreba, dalje ansambel Svobode iz Jesenic 17. in 31« avgusta, folklorna skupina i° pevski zbor z Bleda pa 9. in 26-avgusta. V umetniškem sporedu je predviden za 22. avgusta Koncert solistov ljubljanske Opere-Ljubitelji magije in hipnoze P3 bedo še enkrat v sezoni in s,-cer 29. avgusta gledali nastop Sven-galija s partnerico Elis v Kazim-Vse predvidene prireditve RTV Ljubljana pa so in bodo odpadi
-jb
LETOS VEC KROMPIRJA KAKOR LANI
Kmetijsko posestvo v Hrastju ima samo na obratu Hrast je 10 hektarov posejanega jesenskega krompirja in 5 hektarov semenskega. Na posestvu smo zvedeli, da krompir letos lepo kaže ^ pričakujejo povprečni pridele* 30 stotov na hektar. Krompir &° večkrat škropili proti plesni i° proti hrošču, tako da ni nobenih ovir, razen kake elementarne n^ sreče, da ne bi krompir precej bolje obrodil kakor lani. -an
Jesenice v borbi
Jesenice so na prvi pogled zelo neprijazen kraj. Stisnjene med Mežakljo in Karavankami ter vedno zadimljene ustvarjajo pri tujcu občutek tesnobe in neugodja. Tovarna in Jesenice sta eno, tako da skoraj ni videti, kje se neha tovarna in kje se začne mesto.
Toda Jeseničani so bili vedno prijazni ljudje, zelo ljubijo pri-
S1
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše dobre žene, mame, stare mame, sestre, tete
HELENE KOKALJ roj. Kepic
sc zahvaljujemo vsem, ki so jo spremljali na zadnji poti, ji darovali cvetje in vence ter sosedom za izkazano pomoč. — Posebno zahvalo smo dolžni dr. Bežku za dolgoletno zdravljenje in lajšanje bolečin, gcvspcdcm duhovnikom in vsem, ki so na kakršen koli način sočustvovali z nami.
Kranj
Žalujoči mož in hčere z družinami
K. S. Bohinjska Bistrica
VPRAŠANJE — Mati poseduje zemljo, zanima vas, ali je dolžna plačati prispevek za socialno zavarovanje pri plačilu davka.
ODGOVOR — Po 2. točki odloka o določitvi osnove ter višine splošnega prispevka od kmetijskih dohodkov in splošnega osebnega prispevka zavarovancev za zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev (Uradni list LRS, št. 2 60) se določi 2% splošni prispevek od katastrskega dohodka in po 4. členu 0,1/» odstotka odloka o razširjenem zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev v okraju Kranj (Uradni list LRS, številka 18 60)
V. I. BLED
Vprašanje — Zanima vas, do koliko dni nadomestila ste upravičeni za nego otroka, ki je star dve leti.
Odgovor — V skladu z 23. členom Zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev (Ur. list FLRJ, št. 51/54) gre
nadomestilo plače za nego obolelega družinskega člana največ za 15 dni, če je c-boleli družinski član mlajši od 14 let.
O. F. JESENICE
Vprašanje — Zanima vas, do kolikšnega plačila ste upravičeni, če delate na državni praznik.
Odgovor - V skladu /. ^6. ».lenom Zakona o delovnih razmerjih (Ur. list FLRJ št. 53/57) ste upravičeni, če delate na državni praznik po nalogu gospodarske organizacije, do nadomestila za drž. praznik, povečan z osebnim dohodkom, ki ste ga ustvarili za opravljeno delo s 50 % povečanjem.
l. o. Skofja loka
Vprašanje — Sosed ij taiti pravico prehoda preko vašega zemljišča. Vsa vaša opozorila so bila do .sedaj brez uspeha. Zanima vas, kaj vam je storiti.
Odgovor — Ce bo sosed nadaljeval s prehodi preko vašega zemljišča, boste vložili pri pristojnem sodišču tožbo zaradi motenja posesti.
rodo in kar je bila njihova odlika, vseskozi in vedno so se vztrajno bojevali za svoje pravice. To dokazuje tudi uspela stavka jeseniških železarjev v letu 1935.
Kljub strankarskim razprtijam pred zadnjo svetovno vojno, so počakali okupatorja pripravljeni in večina jeseniškin komunistov-železarjov se je takoj odzvala klicu Osvobodilne fronte in Komunistične partije. Ze v prvih dneh okupacije so
OBVESTILO POLAGANJE VOZNIŠKIH IZPITOV
Komisija za izpite voznikov motornih vozil pri Oddelku za notranje zadeve OLO Kranj obvešča, da v času od 1. avgusta do 15. septembra 1960 ne bo izpitov za voznike motornih vozil zaradi letnih dopustov.
V bodoče naj kandidati za voznike motornih vozil vlagajo promje in priglasnice za izpite pri krajevnem Avto moto društvu, kjer dobijo vse potrebne tiskovine in pojasnila.
Ker se javlja k izpitom mnogo kandidatov, ki so strokovno slabo usposobljeni bo v bodoče vsak kandidat predhodno polagal izpit pri AMD, kjer bo dobil potrdilo o strokovni usposobljenosti, nakar bo sprejet k izpitu pri komisiji ONZ.
Dovoljenja za poučevanje praktične vožnje lahko dobijo v smislu Pravilnika o voznikih motornih vozil le one osebo, ki izpolnjujejo za to določene pogoje in če poučujejo v okviru AMD ali LT. Za Individualno poučevanje lahko dobijo dovoljenja le ožji sorodniki.
I/, pisarne Oddelka za notranje zadeve OLO Kranj
organizirali pravi odpor Protl Nemcem. Od tu je izšel najboljši kader ljudi, ki so km3}u zavzeli vodilna mesta v raznih partizanskih enotah po vsej Gorenjski. Odpor se je prek'' delavcev Železarne hitro Pre.' našal na okoliške kraje in vasi. od koder so hodili delavci na delo.
Z Jesenic so izšli znani rC' volucionarji kakor Tone Cuf»r-Jože Gregorčič - narodni heroj. Matija    Verdnik-Tomaž, PraV
tako narodni heroj in urugj-
Leta 1942 so se vključevali V Cankarjev bataljon Gorenjske ga odreda pod Stolom, 1943 pa je bilo precej dom* nov z Jesenic v Prešernov brigadi.
Domači  izdajalci,  med njirrl* so bili posebno znani pripad01' ki   »črne   roke«,   so polzkuia" zavreti osvobodilno gibanje-Umorili   so   nekaj aktivist0 Osvobodilne fronte, kar pa n. moglo    vplivati    na nadalj"^ razvoj    osvobodilnega gibanj na Jesenicah.
V jeseni leta 1944 so Jeseni-fiani množično odhajali v PaT~ Uzan«,  V tovarni  so ostali
leta iači-
BtareJIl moški in ženske. Alc^ vistično delo se je v tem še posebno razmahnilo. S*eV ni   odbori   OF,   DE (delaj-s*-enotnosti),  Slovenske Prolifa.bja stične fronte žena, organizacij' mladine, so zajeli še pre©*«• prebivalstvo, tako da v zadn\\ mesecih ni bilo Jeseničana, ne bi sodeloval z osvobodil" gibanjem, Izvzemii redkih * lurbundovcev   in  še nckater
nemJkih pripadnikov« ^ Ob osvoboditvi je 9*rii%*zL& uspelo ohraniti Železarno P uničenjem. Nemci so imeli men minirati vse važnejše jekte.  Jesenice so  po osv0 ditvi kaj hitro zaživele.
gorenjske
SREDA, 3. AVGUSTA 1960
Oglejte si Dunaj, nekdanje glavno mesto velike države, danes glavno mesto male republike! Presenetilo vas bo, da to mesto ob modri Donavi živi od samih protislovij, vendar živi, M*1 jih izravnava .. .
Na Dunaju se govori nemško, vendar ne bi mogli reči, da je nemško mesto. V svoji zgodovini i« bilo mesto večkrat obkoljeno, ledeno in nikdar zavojevano. Gostoljubno sprejema posamezne tuJee ali v manjših skupinah ter v civilu; nikdar pa ni maral tujin armad in njihovo življenje ni bilo lahko. Izrazito žalnega značaja je Dunaj poln vzhodnega vpliva; kot enakovredni tekmec velikega trikot-
cestni promet in lepo negovani mestni parki. Umirajoče pravljično mesto je postavilo dve najlepši in največji gledališči na svetu.
Ce vstopite v restavracijo srednje kategorije v »Ringu« vas bo presenetila hitra in dobra postrežba. Za prav odlično kosilo plačate 9 do 13 šilingov (225 do 325 dinarjev). Za približno 50 dinarjev pa se lahko vozite z eno vozovnico desetine kilometrov s cestno železnico, avtobusom ali železnico po neštetih okrožjih mesta; tudi na dunajsko Šmarno goro — Kahlenberg, mimo neštetih vinogradov do prelep razgledne točke! Ne bojte se, da bo gneča in na dolgi poti
DUNAJ — občinsko poslopje (Rotovž)
a. Rim—Pariz—Dunaj se od-vtmJf6 *Uc*i kot glavno mesto tjuj,,1??8^' znanosti in kulture. ., dJtani   so tujcu-popotniku
Ha
° uslužni in prijazni. Socia-ir,^11} *e močno osvaja njihovo kor^<!':st' le d* so do pravic Srčn-S! Slovencev precej ozko-tisj je morda tudi tu pro-
htovaf' ker imaJ° v svojih za-
tiru
go
glede  Tirolske povsem ►mero«?!
np° odhodu okupacijskih čet je bUnaj krepko prijel za delo, da ^obnovil mesto. Na ruševinah ^dnje vojne se danes dvigajo tirteti stanovanjski bloki, nebo-^iki, moderni kolodvori, poduki prehodi, dobro urejeni
ši sopotnik vam bo takoj ponudil svoj sedež. Ako nimate znancev na Dunaju, ne skrbite glede prenočišča; že pri izstopu iz vlaka na Južnem kolodvoru vam bo električni avtomat pokazal, v katerih hotelih so razpoložljiva mesta in kako se pride tja!
Ce se zanimate za zgodovino Dunaja, ko je bilo še glavno* mesto vlike države, potem bo potrebno, da svoj obisk podaljšate vsaj za en mesec, ker v zgodovini, umetnosti in kulturi jc Dunaj res bogat! Od nekdanje dvorske zakladnico do stare, nove in letne residence bivših cesarjev, od muzejev do Schon-
ne bo sedeža za vas! Ce ne opazite, da je za vami prazen sedež v vozilu, vas bo nepoznani sopotnik takoj opozoril nanj, mlaj-brunna in vojnega muzeja vas bo vodila pot in na tej poti pridete do spoznanja, da je Dunaj pravo mesto protislovij! V vojnem muzeju vas bo zanimala »Sarajevska soba«, videli boste tisto staro »avtomobilsko škatlo« neprijatelja Slovanov Franca Ferdinanda, — prestreljeno in še kaj od takrat...
V schonbrunnskem parku vas bodo krotke veverice in prijazne siničke razveselile, še bolj pa lepe stare dunajske pesmice pri čaši dobrega vina v Grinzingu.
P. S.
Delo v kamnolomu marmorja v Hotavljah je zelo naporno in zahteva od delavcev precej trdega dela in potrpežljivosti. Slika prikazuje, kako »režejo« z jekleno vrvico in kremenčevim peskom skalo, ki jo bodo potem po potrebi razsekali in obdelali
Foto: Franc Perdan)
CEZ ŠTIRI LETA V VSE-MIRJE
Še letošnje poletje bodo pričeli Američani s poizkusi z raketo »Saturn C-l«, s katero nameravajo poleteti v vesolje. — Toda IVernher von Braun, vodja »Saturn ovega načrta«, ne verjame, da bo Američanom to uspelo pred letom 1964.
Dr. Braun in njegovi izvedenci so sestavili podroben načrt poizkusov, po katerem naj bi izvedli do leta 1963 nekaj poizkusov na preizkusnem letališču Cap Canaveral, leta 1964 pa naj bi poslali s to raketo prvega človeka v vesolje.
»Saturn C-l« je najmočnejša raketa, ki so jo doslej zgradili v ZDA. Namenjena je predvsem za obkrožitev Meseca, izstrelili pa jo bodo tudi na Mars in Ve • nero.
Vendar je dvomljivo, če bod » Američani s svojim »Saturnom k prehiteli Sovjetsko zvezo v teL-mi za osvojitev vesolja.
Sredstvo proti morskim psom
Ce se vam bo kdaj zgodilo, da bi padli s krova ladje v morje, kjer kar mrgoli morskih psov ali pa bi se kopali in bi se nenadoma pojavil pred vami morski pes, se vam ni treba prav nič bati — če boste imeli pri sebi vrečko »sredstva proti morskim psom«. Ta vrečka vas prav nič ne ovira pri plavanju, ima pa lastnost, da požene vse morske pse v divji beg.
To pomirjujočo izjavo je dal kapitan Kai Lund iz direkcije danske trgovske mornarice, ki ima že nekaj izkušenj s temi morskimi požrešneži. Pred kratkim je napisal obširno razpravo o morskih psih, iz katere povzamemo nekaj podrobnosti:
Ko so posadke mnogih torpediranih ladij med drugo svetovno vojno postale žrtve morskih psov, so se pričeli Američani podrobno pečati z življenjskimi navadami teh zveri. V razgovorih s prebivalci tropskih področij so ugotovili, da se morski psi izogibajo kraju, kjer trohni kakšno truplo morskega psa. Verjetno čutijo morski psi paničen strah pred svojim mrtvim tovarišem.
Ta ugotovitev je bila izhodišče za znanstvena raziskavanja. Ugotovili so, da vsebuje trohneči morski pes obilo amonijevega acetata. Ugotovili so tudi, da se morski pes izogiba ocetni kislini. Nato so pomešali ocetno kislino
z bakrenim sulfatom in so dobili bakreni acetat. Nato so napravili naslednji poizkus: položili so v morju kos mesa v bližino soda z bakrenim acetatom. Morski psi so planili na meso, vendar pa so ga takoj izpustili, ko so zavohali bakreni acetat.
Znanstveniki so bili zdaj prepričani, da so odkrili učinkovito sredstvo za preganjanje morskih psov. V zadnjem vojnem letu so že opremili vse rešilne čolne in pasove z vrečico »sredstva proti morskim psom«. Vrečka je vsebovala en del bakrenega acetata in štiri dele nigrosina. Nigrosin ima lastnost, da črno obarva morsko vodo. Na ta način nastane okoli  ponesrečencev nepro-
zorna zavesa, ki varuje človeka pred tem, da bi ga morski pes napadel, še preden zavoha bakreni acetat. Doza vrečke je tako določena, da varuje ponesrečence najmanj štiri ure pred sestradanimi morskimi psi.
Tudi v Avstraliji so izvedb: vrsto poskusov in odkrili podobno sredstvo, ki varuje kopalce na. obalah Novega južnega Walesa.
Kapitan Lund je pristavil, da. obstoji okoli 350 vrst morskih psov, od tega pa je le kakih dvajset vrst. nevarnih za ljudi. Dolžina te pošasti je različna —, od pol metra do šestnajst metrov. Največji morski pes, tako imenovani orjaški kitajski mor-: ski pes. je prav nedolžen, ker se preživlja samo z morskimi živalcami.
Letos je volilna kampanja v Ameriki precej hrupnejša in ostrejša kot so bile vse kampanje doslej. Amerika je spet pred predsedniškimi volitvami. Prav gotovo tokrat pred odločilnejšimi kot pred 4 leti, kajti dosedanji predsednik Eiscnhovver po ameriški ustavi ne more tretjič kandidirati za poglavarja. Zato se postavlja vprašanje, ali bodo republikanci tudi brez Eisenhovverja obdržali svoje vodstvo, ali ga jim bodo tokrat odvzeli demokrati, ki so v tej kampanji začeli razvijati veliko dinamičnejši program. Vsem volivcem ZDA pošiljajo vsak večer preko radijskih in televizijskih sprejemnikov najrazličnejše pozive, naj volijo tega ali onega kondidata. Tudi naša slika prikazuje skoraj vsakdanji prizor na ulicah ameriških mest, ko se volivci zbirajo s transparenti, na katerih imajo napisane kandidate za novega predsednika Združenih držav Amerike. Ni'5 se ne ve, kdo bo zmagal, to pa bodo prav gotovo pokazale volitve, ki nas loči od njih
le še nekaj dni
KASANOVA NAŠEGA ČASA Tenghu Ahmad iz Singapu-ra je letos star 66 let. Upravičeno je zaslužil naziv »Ka-sanova jugovzhodne Azije«, saj se je doslej 69 krat poročil, zdaj pa se pripravlja za 70. zakon. Žal ne moremo povedati, koliko naraščaja je imel v teh zakonih, kajti Ahmad je izgubil seznam svojih ctrok.
BURNA PRETEKLOST
V časopisu »Los Angeles Times« so objavili takle oglas: »Prodamo staro parno lokomotivo. Izdelana je okoli leta 1875, toda kljub starosti bi še lahko vozila. Njeno burno preteklost dokazujejo indijanske puščice, ki so še sedaj zabodene v njenem trupu.« O tem, da je lokomotiva morda iz lesa, oglas ne pove ničesar.
ZA TISTE, KI NE MOREJO SPATI
V Nevv Yorku so uvedli posebno vozilo za ljudi, ki jih muči nespečnost. Vsak večer ob desetih odpelje to čudno vozilo z nevvvorške postaje. Že prvo uro zasipi več 100 ljudi. To vozilo celo noč vozi okrog mesta, zjutraj pa potnike sveže in spočite vrača na domove.
U
renz Mack
Štiri tisoč dni
stoCllftl kot štiri tisoč dni je bil stražmojster Koront že v meda je ^^senhofen in občutil ni nič drugega kot težko kazen, &°Unv ni<>ra'' bili prav tu v službi. V tem pustem gnezdu med in nJ, "Pekami in ravnimi travniki je bil dan enak drugemu Štej o,y!i ubiJajočega dolgočasja. Tu si lahko gledal skozi okno, Po$ta . deževne kapljice ali snežinke, pozdravljal mlekarja, Vf>£er Ja au cestarja, veliko več možnosti ni bilo. Vedno je prišel strt.},-' *'<^ffa n<>1> z udarci dežja pod kapom, starim mačkom na tp^j a'' z osamljenimi koraki na cesti,, ki so se izgubljali v ta^Cnjt> **"roSlS,'nno'" "i nihče kradel aH ropal, nikjer ni bil podkuj J? <>!fenj in nihče ni pobegnil ■/. blagajno. Kvečjemu jc kdo 8^ .Vef Kovoril in sem pa tja so sc malce stepli. A to vse Se bn"\ni hil° m vcdcl Jc> da M mora nekaj zgoditi, če ne V 5« zaduliL
Sli
Tudi
1 tle*
Ti
v<Hih
to megleno petkOVO jutro jc bilo sprva prav tako kot dni pred njim. Najprej je mimo stražmojstrovega
^evfx«:L0l>,^a' mlekarski voz, nato so otroci dirjali v šolo in ob
je tulila sirena Iz bližnje opekarne. Kor§nja?aJsl minut po devetih je prišel v stražnico neki mož. Je        ^c Bo^poda Britanija dobro poznal. Ob robu Grossenhofa
m»jh'iio hišico z vrtom in vodometom. "Ji i v
t>ol0jjj    In(d od vas telefonirati?« je vprašal gospod Bristani in *S »      "k m Palico na pisalno mizo. »Potrebujem zdravnika.« SeU'la  „ et*a lahko, razumljivo,.« je rekel Koront in vstal. Razvc-
^•"ašai* "  s'Pn>l»eniba iti medtem ko si jc zapenjal bluzo, je : "Kaj Ke je zgodilo?«
Dogy)Vor^aJe je iv.govoril vpra.šanje samo zato, da se ne bi nit
Prehitro pretrgala.  Kaj se pa tu sploh more zgodili.
Gospod Bristani. je samo prikimal. Zavrtel je telefonsko številko in rekel stražmojstru: »Da, jaz mislim, da je moja žena mrtva.«
Beseda jc padla zamolklo kot težki kamen na tla in napolnila sobo z ledenin hladom.
»Vaša žena . . .?« se je začudil Koront in si v mislih predstavljal gospo Bristani, kako kleči na vrtu in puli plevel med rožami, »toda kako je to mogoče?«
Gospod Bristani jc tedaj dobil telefonsko zvezo, pritisnil jc slušalko na uho in rekel: »Halo, da halo, doktor, tukaj Bristani. Ali morete takoj priti k meni? Moja žena jc padla po stopnicah, bojim se najhujšega.«
Gospa Bristani, gospa Bristani, je mislil stražmojster. Novica ga je boleče prizadela in sočustvoval je z možem, ki je mirno, kol da bi bil iz kamna, govoril z zdravnikom. »Najlepša vam hvala,« je rekel Bristani, »čakam vas«. Položil je slušalko na vilice. Trenutek je stal kot odrevenel in zamaknjeno gledal v prazno, nato je pograbil palico in klobuk. »Kako je to mogoče?« je ponovil Korondovo vprašanje in na njegovem obrazu se je odražala bolečina, »tudi sam se to vprašujem, nedoumljivo je.«
»Kako je bilo?« je vprašal stražmojster. Gospod Bristani je položil klobuk na glavo in šel z roko preko čela in oči.
»Ko bi to vedel«, je rekel, »morala se je spotakniti in nesrečno pasti. Slišal sem krik in takoj nato padec. Ko sem prišel v vežo, je ležala tam z obrazom navzdol in sc ni več ganila.«
Korond je vzel kapo in opasač. »To je moja dolžnost«, je rckel» saj razumete.«
Gospod Bristani je samo prikimal. »Da, sam sem vas tako ali tako nameraval prositi, da bi šli z menoj..«
V Bristanijevi hiši jc bilo vse tako, kot jc sam opb|l. Tudi zdravnik je lahko ugotovil le smrt zaradi grozne rane na glavi in zloma tilnika. Pri rekonstrukciji padca jc upošteval tudi Brislanijeve domneve.
Bil je to popolnoma nesumljiv padec; nesumljiv za zdravnika in resnično bridek za gospoda Bristonija, ki je tako tragično izgubil svojo ženo. Le stražmojstru Korondu se padec ni zdel tako očividcu, vendar ni hotel zdravniku očitati nelogičnosti ali
pokazati, da gospodu Bristaniju ne zaupa. Ne, ta častivredna moža naj ne mislita, da jima ne zaupa. Za Koronda padec ni bil jasen, ker jasen sploh ni mogel biti. Štiri tisoč dni je samo sedel in čakal, da bi se karkoli zgodilo. Ni želel biti trot, srce mu je že nagajalo, telo se mu je obdalo s salom, ledvice so plavale v alkoholu. Ni hotel čakati še novih štiri tisoč dni, da bo neka gospa Bristani spet ležala tu s počeno lobanjo. V Grossenhofu ljudje ne umirajo navadno petkovo jutro zaradi padca po stopnicah svojega doma in to po takih, ki jih uporabljajo že deset let in noga dobro pozna hrapavost lesa. Kaj takega se lahko zgodi v velikem mestu, kjer živi mnogo ljudi v velikih hišah z nešteto slabo osvetljenih stopnic, ne pa v hiši na deželi, z vrtom in vodometom.
Zdravnik je sestavil mrliški list in odšel. Korond je z odporom pomislil na to, da bo zapustil hišo, stopil na prazno cesto in šel v stražnico sedet v svojo tiho sobo, kjer prve muhe brenčijo po okenskih steklih. Počutil se jc dobro v tej hiši z mrličem in z možem, ki je nemirno navijal in odvijal preproge, Nekaj tu ni bilo v redu in bil je potreben. Vročično je povezoval svoje misli, do pravega zapleta ni prišel. Imel pa je določen občutek, da se njegov čas v Grosscnhofu bližu koneu.
»Zoprna stvar vse to,« je rekel, »tako enostavno pasti po stopnicah in umreti.«
Gospod Bristani je kar naprej tekal sem ter tja in straž-mojstrovim besedam samo prikimaval.
»Da,« je rekel, »ne morem razumeti tega, nikoli ne boni mogel doumeti.«
»Zakaj je pravzaprav hotela po stopnicah?« »Kuhinja leži v pritličju, tu poleg,« je rekel Bristani in odprl vrata, »verjetno je hotela pripraviti zajtrk.«
Korond jc pogledal skozi odprta vrata v kuhinjo. Vstal je in sc s težkimi koraki napotil vanjo. Ozrl se je. Bila je to majhna kuhinja, na mizi, omari in na štedilniku so ležali ostanki jedi in dajali zelo neurejen vtis. Bristaniju je bilo neprijetno, pospravil je mizo in odprl hladilnik.
(Nadaljevanje sledi)
g orenjske
TELESNA KULTURA
SREDA, 3. AVGUSTA 196*
TE DNI PO SVETU
IZJAVA LUMUMBE vse mandatne politične grupacije, Predsednik kongoške vlade ki jih vodita izvoljeni predsednik Patrice Lumumba je včeraj od- in podpredsednik Cipra Makarios potoval iz New Yorka v Akro. in Kučuk. Makaricsova demo-Preden se bo vrnil v Leopold- kratična fronta in komunistična ville, bo obiskal še nekaj afri- partija Cipra, ki sta šli na voskih držav. Pričakujejo-, da bo litve kot koalicija, sta dobili razen v Gano, potoval še v Tuni- vseh 35 mandatov, določenih za zijo, Maroko in Gvinejo. V Tu- pripadnike grške narcdncsti. Tur-nisu pričakujejo njegov prihod ška nacionalna koalicija, ki jo danes, kjer se bo Lumumba se- vodi podpredsednik Kučuk, je stal s predsednikom Burgibo in dobila v novem parlamentu vseh drugimi tunizijskimi voditelji. 15 sedežev, predvidenih za pri-Pred odhodom iz New Yorka je padnike turške narodnosti. Neod-Lumumba izjavil, da »belgijska visni kandidati ene kot druge et-vlada minira akcije generalnega nične skupine niso dobili v pr-aekretarja OZN«, in zahteval, da vem ciprskem parlamentu nobe-Varnostni svet pošlje v Kongo nega sedeža, opazovalce, ki bi nadzirali umik
belgijskih čet. IZGLAJEVANJE NESOGLASIJ
Generalni sekretar OZN Dag Dvodnevni razgovori med de Hammarskjold, pa je za en dan Gaulom in Adenauerjem so bili odložil odhod iz Konga v Južno- prav gotovo v središču pozorno-»friško unijo, predvsem zato, da sti francoskega tiska. Pariški libi se še razgovarjal z voditelji sti  se v  svojih komentarjih v
av in nam
Teniški center v Kranju? 1 •! PVi
glavnem strinjajo v oceni, da francoska zamisel o ustanovitvi stalnega političnega sekretariata celinskih držav Zahodne Evrope ni bila sprejeta. Hkrati poudar
kongoške vlade.
ZSSR PROTI SKLICANJU RAZOROZITVENE KONFERENCE
Stalni sovjetski delegat v OZN jajo, da pomeni sestanek de Gaul-Arkadij Soboljev, je poslal pred- le—Adenauer uvod v podobne se-cedniku razorožitvene komisije stanke, in to ne samo med dr-OZN pismo, v katerem sporoča, žavniki »male Evrope«. Dejstvo, da je sovjetska vlada proti se- da bo britanski premier Macmil-stanku komisije in sodi, da nje- lan že 10. avgusta, prišel na uradno sklicanje ni umestno. ni obisk v Bonn, potrjuje domne-Soboljev govori v pismu o po- vo, da se Adenauer ne strinja z teku dosedanjih ženevskih raz- nobenim načrtom o političnem govorov in pravi, da sc- pokazali, sodelovanju, ki bi lahko vzbudil da so ZDA in druge Zahodne dr- nezadovoljstvo Velike Britanije
zave ne le proti splošni in popol ni razorožitvi, ampak tudi proti vsaki vrsti razorožitve. To je bilo potrjeno s predlogom zahodnih držav z dne 16. marca. Namen tega predloga ni bil vprašanje razorožitve, ampak samo uvesti kontrolo, ne da bi sklenili sporazum o kakršnihkoli razorožit-venih ukrepih.
CIPER JE VOLIL
Na parlamentarnih volitvah v prvi ciprski parlament, so dobile zilski časopisi.
in ZDA.
PROTI DISKRIMINACIJI DO KUBE
Predsednik Brazilije Kubiček, je izdal nujno uredbo, da se takoj razveljavi odlok zunanjega ministrstva, po katerem bi v prihodnje za kubanske državljane uporabljali omejitve glede potovanja v Brazilijo. Ta odlok je bil izdan brez Kubičkove vednosti. — To izjavo so pozdravili vsi bra-
Te dni v Kranju znani teniški vodja in še aktivni igralec Artur v dvojicah. To so uspehi letoš-
delavec Artur Znidar praznuje 25- Znidar.   Maribor   in   Ljubljana njega dela v klubu.    Kranj pa
letnico svojega športnega dela. dcslej skoraj nista imela konku- ima trenutno na razpolago samo
Znidar je začel športno kariero renče na tekmovanjih. — Toda dve teniški igrišči, ki nista naj-
še pred vojno, leta 1935 v teni- kmalu   so   se   pojavili   teniški boljši in na njih trenira dnevno
škem klubu »Bata« v Borovu. — igralci Triglava. To prav gotovo do 38 aktivnih tekmovalcev. Ka-
Najprej se je uveljavil kot igra- potrjujejo tudi doseženi rezultati že, da igralke teniškega kluba
lec, kasneje pa je postal tudi član na nedavnih prvenstvih v Mari- Triglav iz Kranja  danes sploh
uprave in trener. Tako je delal boru in Kamniku. nimajo konkurence v Sloveniji,
v Borovu celih 20 let. Tov. Zni-     Na   seniorskem   prvenstvu   v Prav tako pa tudi igralci tega
dar je bil tudi edini, ki je po Mariboru   je   članica   Triglava kluba stopajo vztrajno po poti
vojni prevzel vadbo najmlajših Mija Gunčarjeva osvojila drugo do popolne teniške afirmacije v
teniških igralcev v Borovu. Naj- mesto, v konkurenci mešanih pa- Sloveniji.
večji uspeh je dosegel leta 1955 rov pa prvo mesto. Na junior- Mnogim čestitkam športnih in
na pionirskem prvenstvu Hrvat- skem   prvenstvu   Slovenije   v drugih   delavcev neumornemu
ske in Jugoslavije. Ob tej prilcž- Kamniku, pa je bila mlada Gun- športnemu delavcu Arturju Zni-
nosti so pionirji Borova osvojili carjeva kar dvakrat uspešna. Bi- darju, se pridružuje tudi naše
precej  prvih mest na republi- la je prva med posamezniki in uredništvo.                     M. Z. škem in državnem prvenstvu.
V znak priznanja za športno delo, je tovariš Znidar že ob 20-letnici prejel cd Teniške zveze Hrvatske kristalno vazo in diplomo.
Njegovo delo je bilo v Borovu leta 1955 tudi prekinjeno zaradi tega, ker je bil službeno premeščen v Kranj. Tudi tu ni prenehal. Kmalu je začel vzgajati mlade tekmovalce v teniškem klubu »Triglav«. Kljub prenekaterim težavam v Kranju je njegov trud pri delu kmalu rodil zadovoljive uspehe. Tako ima danes kranjski »Triglav« najmočnejšo teniško ekipo v Sloveniji. Pričakujejo, ko bodo končana tudi nova teniška igrišča, da bo prav Kranj postal najmočnejši teniški center v Sloveniji. Trenutno ima ta kranjski klub 38 članov in članic. V jeseni, ko bedo končana igrišča, predvidevajo, da se bo to število povečalo na najmanj 250 aktivnih igralcev.
Prav gotovo ima največ zaslug za dosežene uspehe teniškega kluba  »Triglav«  prav tehnični
Pintar na evropskem prvenstvu
Kranj, 2. avgusta.
Danes je odpotoval v Freiburj v Zahodno Nemčijo Kranj&n Leon Pintar, ki se bo tam udeležil evropskega gorskega mo*0" ciklističnega prvenstva. Na -e' dirki, ki je zanj doslej najteij* preizkušnja, bo nastopil na F* chu 250 ccm.
Zvezni ligaš v Kranju
Usodne zadnje minute
MLADOST : CRVENA ZVEZnA 16 : 24 (10 :10)
Na povratku iz Zadra don** so se igralci zveznega ligaša Crvene zvezde ustavili v P0^ deljek v Kranju. To je bil slej najmočnejši nasprotnik dosti, zato je razumljivo, da & bilo pričakovati kaj več kot P£ raz. Po odličnem začetku pa J* že kazalo, da domači lahko celo zmagajo. Zal so proti koncu z? lo popustili, gostje pa so v ^ kaj minutah dosegli kopico l0" lov.
Zelo hitra igra s številni!*11 protinapadi in lepimi streli 113 gol je že takoj v začetku razbu* rila preko 300 gledalcev. Se pa jih je navdušila odlična tt£ domačih igralcev, ki so Pte\ vsem po akcijah posameznik0* krepko zavodili, saj je bil že. 11. minuti rezultat 6 : 1. Gosti6 sicer  niso  igrali   dosti slab^'
Janez KOCMUR je trenutno najhitrejši plavalec v Jugoslaviji in naša največja nada za Rim. Stalna forma in zelo dobri rezultati v zadnjem času so največje zagotovilo za to, da nas Janez tudi na največji plavalni preizkušnji na Olimpijadi ne bo razočaral, čeprav se morda ne bi uvrstil v finale
Pete dirke za prvenstvo Jugoslavije v speedvvavu ImtjUlUI 1   RJI ¥Ull •
m segli vodstvo 13 : 10, vendar ^
Na dirkališču v Stražišču so obenem tudi najzanimivejša vož- l1sPcl° Kranjčanom ^c*ač^at
bile v nedeljo, 31. julija, pete,  nja, ki je odločila, kdo bo zrna- Pozneje so se domači se ^
to je predzadnje dirke za prven-  gal na petih dirkah za državno Približali Beograjčanom ^
stvo Jugoslavije v speedwayu. — prvenstvo.  Regvart (Zagreb) in zultatu 16 : 17. Tedaj pa j
Dirke so bile doslej razen v Kra-  Mlakar (Zemun) sta namreč do dila .v nekaj minutah s«™ doV.
vendar so slabo streljali na £°. Nepazljivost v obrambi v za<k?L, minutah pa so Beograjčani hi* izkoristili in izenačili na 10;,_ V prvem delu drugega P°
sa sta bili moštvi precej
LJUDJE IN DOGODKI
Počasna normalizacija
Položaj   v   Kongu  se  počasi belci in črnci sprehajali po leo- vkleniti novo državo v določene
normalizira. Odločna akcija kon- poldvvilskih ulicah povsem mir- obveznosti, mimo katerih ne bi
goške vlade je v kali preorečila no, bo nekaj ostalo in to spor mogli kar tako preko noči na- skotoj zagcicvn nasiov urzavne- cem pa se je prerinil i
namen   belgijskih   kolonialistov, znotraj kapitalistične skupine in cionalizirati tujega kapitala. So- ga prvaka. Na nedeljskih dirkah spet Regvart in zmagal
da bi že na začetku noti zavrli spor med Vzhodom in Zahodom, časno s tem bi snn.ilriva.li hel<rU_ io v v.soh nntih ;m'>niDh AmamI     r>„-...i±_*:. ™________. .~
enako-do-
nju že v Krškem, Mariboru, Bje- XVIII. vožnje lovaru in Zagrebu, šeste dirke pa bodo v Zemunu. Po predzadnji dirki zanesljivo vedi Zagreb- prej vodil Regvart,  nato ga je čan Regvart,   ki  si je tako že Mlakar prehitel, nekaj pred kon-skoraj zagotovil naslov državne- cem pa se je prerinil v vodstvo
da bi že na začetku poti zavrli spor med Vzhodom in Zahodom, časno s tem bi spodrivali belgij-družbeno-politični in gosnodarski  ki je dobil tukaj v Kongu novo  ski k?.pital.
razvoj kongoške republike. Še vsebino, vedno je sicer odprt problem Lumumba je izjavil, da bo Katange, ki je že ob začetku ne- Kongo vodil neodvisno politiko in redov proklamirala »neodvis- ker je sovjete že zaprosil za ponosi«. Čete OZN doslej še niso moč ter svetu celo zagrozil, da odšle v to pokrajino, ki si je sa- bo poklical sovjetsko armado, je
movoljno prilastila pravico neodvisne države celo proti volji večine prebivalcev. Predstavnik OZN v Kongu je izjavil, »da za sedaj ni v načrtu, da bi odšle v Katango mednarodne čete ali uradni predstavnik OZN.« Predsednik pokrajinske vlade Ka-tansra Čomba je v zadnjih dneh poslal v Evropo kar dve vladni delegaciji, ki naj bi prepričali nekatere zahodno evropske države, naj podpro Katango v nje- f** ! nih prizadevanjih, da se odcepi Od Konga.
Povsem naravno je. da je Ka-tanga sestavni del Konga. Sedanji spor naj bi samo omogočil belgijskim kolonialistom, da čim-dljc Obdrže svoj položaj v nekdanji koloniji. To se vidi že iz dejstva, da je v Katangi mnogo belgijskih čet in samo na vojaški moči teh čet praktično tudi sloni Combajev režim. Generalni sekretar Dag Hamerskjiild je y prvi polovici tedna obiskal Kongo predvsem zato, da na kraju samem prouči možnost za čimprejšnjo konsolidacijo položaja v de/Hi.
potem* hitro odpotoval v ZDA, da bi potrdil svojo tezo; vodili bomo enako politiko do Vzhoda in Zahoda. Njgovo potovanje ima sedaj izrazito politično in gospodarsko osnovo in je v sedanjem času razumljivo.
Tudi bitka vzhodnega in zahodnega bloka za azijsko-afriški svet dobiva vsak dan bolj očitne oblike in zato ne smemo biti presenečeni, če so prav vsi zainteresirani, da v Kongu pokažejo
je v vseh petih vožnjah dosegel Rezultati: Regvart (Zagreb) 15, po tri točke in tako v skupnem Mlakar (Zemun) 14, Babic (Kr-
imela   za   seboj  lov iz zelo hitrih protinapa-vsak po 4 zmage, torej vsak 12 Tudi štirje nasprotniki so J** točk. V zanimivi vožnji je naj-  hkrati pred golom Mladosti,
njimi pa le eden ali dva domača igralca, ki nista mogla P1^ prečiti zadetka. Nepazljivost ^ zadnjih minutah, ki so jo vzdrZ^ ljivi ligaši dobro izkoristili. r bila glavna napaka igralcev ^ . dosti v tej tekmi. Zelo dobro J
>žni;
ško) 11, Pcrko (Maribor) 10, Rozman (Kranj) 9, Visočnik (Maribor) 9, Salmič (Krško) 9, Mihali-nac (Varaždin) 9 itd.
plasmanu vodi z 71 točkami pred Visočnikcm (Maribor), ki je v nedeljo zbral sicer le 9 točk, v skupnem plasmanu pa je na drugem mestu z 59 točkami. Nedeljske dirke v Stražišču svoje moči in svoj vpliv. Vzhod- pred okoli 5000 gledalci in ob lene dežele iščejo trgovinske kori-  pem vremenu so se začele z drz-
sti in seveda tudi politične, kajti  no  zmago  mladega   18-lctne^a Midmd 41 a^imUM m-u V. "'•« za obrambno strategijo bi dosegli  Mariborčana Perka v prvi vožnji* 33 točk Ud ' Mlhalmac m* l- ^amilec 1.
velik uspeh, če bi se vgnezdili ki je tik pred ciljem ujel Visoč-zahodnemu   sistemu   za  hrbet, nika (Maribor). Perko je v ne-
Kongo je prevelika, prebo^ta in deijo kijub okvari na motorju 3- VIII mednarodni namiznoteniški turnir v Kranju
Za  Mladost so  bili uspeš Petrič 5, Polka 4, Juvan 3 Skupni vrstni red po petih dir-  Arh in Soteljšek Janez po 2; za kah:  Regvart   71,   Visočnik  59,  Crveno zvezdo pa so bili vsp&' Mlakar 58, Babic 56, Rozman 48,  ni: Kunovski 7 Jcžič 5, Cvij«#c Kališnik 37, Klasnctič 36, Sel 35, 4, Plovšič 4. Jovanovič 2, Vu&*
L. S-
Poglejmo si raje, kako je s spo-  hkrati prerevna dežela, da bi jo  krat zmagal in si z 10 točkami
rom znotraj kapitalistične skupine. Zaradi Konga so se v preteklem stoletju sprli kapitalisti vseh mo^o'ih narodnosti. Sled-Belgijci svojo kohinijo, iz katere so črpali ogromna bogastva. Sedaj, ko je postal Kongo neodvisen in hkrati strahotno ubog, so se takoj našli ljudje, ki so pripravljeni preko posebne privatne družbe Hnansirati velike gospodarske načrte. Ker so tukaj zastopani Američani in razen Belgijcev tu
kar tako izpustili iz politične igre. Kongo je osrčje Afrike in tamkajšnji potencial, če bi ga nacionalizirali bi pomenil veliko zaslombo za gospodarski vzpon Afrike.
Vsesa tega se politiki in go-
csvojil 4. mesto. Morda še zanimivejša pa je bila druga vožnja, v kateri je sicer zanesljivo zmagal Regvart, Mariborčan Kos pa je pokazal precejšnjo mero spretnosti, ko ga je vrglo z motorja, pa se je potem še vedno .......~, ~. •>*••»•*■ — » »iiau- inimpija s:o, se
spodarstveniki dobro zavedajo in  peljal skoraj pol kroga in z no-  ski dvArani Delavskega doma sc ja  3:1,  Triglav   :  Fužini ,
„f«  r.ml.a   «<.,. ~.-l~~l<4.       «mJ ----1----'--->'------ 1'SV
Olimpija 5:1. PSV ! S< perit 5:0, Ljubljana S *CI,ip 5:1, Triglav : Olimpija 5:3. n
Prva presenečenja
KRANJ, 2. avgusta — V stran- Olimpija 3:0. Semperit : Olin^J.
1,1  .i . *---• ----. -
zato Comba ter peripetije v zve-  gami v zraku lovil ravnotežje. - je včeraj nadaljeval VIII. med- MOŠKI- I nUS» i^t!?Si«",^> J?       aVaf"  Po iep^jn nenavadnem padcu  narodni namiznoteniški turnir za Semperit : Olimpija 5:3,
di drugi, lahko vidimo, da hočejo  ščice ljudi.
nega. Toda mnogi pozabljajo, da so sedaj novi časi in da napredne sile v OZN ne dovoljujejo intrig in nemirov za koristi pe-
je spet sedel na motor in — brez točke sicer — prispel na cilj.
Edini padec na nedeljskih dirkah je bil padec Kranjčana Rozmana v XVIII. vožnji. To jo bila
Dobri rezultati in krepka zmaga
V nedeljo je bilo v Trbovljah (T) 170; daljina Juvan (T) 6.17 m metra; ekipno: Triglav 10.337, Nasproti grožnjam drugo kolo moštvenega državne- Vidovič (T) 6,15 m, Mošič (J) 6,08 Jesenice 9140, Rudar 8587 in Li-e&tjske vlade, da   ca orvenstva v R nroirmrnn   Po-   metra: kro-rla Rlenknš fBU Kfi m   Hla nat9
katan-ške in bH-rijske vlade, da se bosla z orožjem uprli prihodu vojaških sil OZN v Katango. je Organizacija združenih narodov mnenja, da je Kfttftttfa sestavni del Konga in da jc treba zategadelj preprečiti vsakršne separa
ga prvenstva v B programu. Po-  metra; krogla Blenkuš (T) 13,66 m  tija 7912 točk.
leg domače ekipo Rudarja in Li- Šolar (J) 12,06 m, Koren (T) 11,38 ti je sta nastopili tudi gorenjski
pokal Kranja. Rezultati dvobojev so pokazali, da imajo največ izgledov za osvojitev prvega mesta pri moških Triglav in Ljubljana, pri ženskah pa prav tako domačinke. Včeraj je prišlo /v do prvih presenečenj, ko je PSV premagal Semperit s 5:0, Italijani pa so se presenetljivo dobro Upirali Kranjčanom in po vodstvu :?:0 i v.: r 111 > i I i 3:5.
nosi i;an i   REZULTATI — ŽENSKE: Trii-lav Scmpciil l lu/inar 3:1, Triglav
Liana
V TRZlCU BODO USTANOVILI TUDI RADIO AMATERSKI KtV
Tržič — Na zadnji seji skega odbora Ljudske tehn^^ Tržiču, so med drugim &°v°nf,i Odred 3:1, tudi 0 uslanovitvi «amost<v»
i. P.
so med drugim g°v° Itadio-amatonskega kluba, Ks
v občini,  zlasti med
vrsti Jesenic in kranjskega Tri glava. Kranjčani so dosegli vrsto zelo dobrih rezultatov. Pobrali
....... so večino prvih mest in v končni
tistične tendence na tem področ- razvrstitvi z veliko prednostjo Ju. Spričo tega lahko pričakuje- zmagali. Najboljši« rezultate 90 mo. da se bo položaj uredil.        dosegli: Blenkuš v metu krogle,
Ko bo preteklo še nekaj mese- Jeseničan Mo^ič v skoku v viši- Jetalfttva, eev, bodo ljudje pozabili, kako  «a      »i«" «»,J
litre kluh lili v Tržiču
NAJBOLJŠA
precejšnje zanimanje za to * pi-ip^
Vrst
»ISKRA Kranj
bilo na
prvenstvena 6trclsko tekmo-/; nj ra v  hitrem  streljanju  y.  vojaško vo in ostale podati pu"
dejavnosti LT. Poseben - V petek popoldne je ljalni odbor bo irr,?l nalod^J strelišču  v  Struievetn bo do ustanovnega občnega z
Ob navzočnosti 50 ljubiteljev šen klub, vendar ni zaživel, ker
pripravil vse potrebno ...uv^n oni.-iju.uj u z vojbsko vo in ostale poda tke, tako da ^ uško, v počastitev občinskega novo ustanovljeni klub lahk*> aznika Kranja, ki ga je za vsa koj pričel z delom, toda naJ.eta<
80 je imenoval belgijski poročnik, ki je streljal na kongoške vojake, in prav tako ne bodo mislili na črnce, ki so oplenili trgovine belcev. Vsem pa bo ostalo v spominu dejstvo, da so Belgijci intervenirali in povzroči!! t Kongu nevšečnosti velikega formata zaradi svojih dobičkov. Z intervencijo mednarodne organizacije in z enotami OZN ter z gospodarsko pomočjo iz vseh Strani, bodo v Kongu kmalu uvedli popoln red in mir ter nor-
prnznii»a ^icuiju, ju ga je za vse Koj pneel z delom, K*w J*"'jCt3<
----, — strelske družine organiziral ob- noje do novega šolskega cjr
iciuiKiva,   padalstva,   jadrakst.va ni   imel  ustreznih  pogojev.   Z činski   Strelski   odlx>r   Kranj, ker bodo svojo dejavnost P
no ter mladi Kranjčan Galjot, ki in   modelarstva   ter   nekaterih ustanovitvijo občinsk^a odbora Udeležba ekip jebila tokrat iz- »Uve.no razširili na šole in
jo ICO m pretekel hitreje od slo- družbeno-političnih    predstavni- LT pa so biil končno dani pogoji redno velika. Vsaka ekipa je šte- mladino. -o
za   nemoteno   delovanje   noro ^ 3  tekmovalce, ne glede na
športa, ker bodo novo ustanov- K'>al 1:1              Strel j;. 1 i so samo DUHGA KOSN'J
Rezultati: 100 m Juvan (T) 11,6, pri Tržiču u.st/movni občni zbor ij^^u   klubu   pom-igali   tudi v 1 ;   •|'in položaju. Klupa tovar- SE JE PRH «'•*"     c ir
•mevstnik   (L)   11.7.   Mošič   (I) Aero  kluba   Tržič.             •     » drugi|  predvsem AMD s provo- ne. »Iskre« iz Kranja je v močni V^soboto, ko se-jeJ ^ t
. x,       , , ,        , A        „ , konkurenci osvojila prehodni po- boljšalo, so pričeli K"i«» /yn(>va
zi članov kluba na letabšče itd. ,  ,  QbIy0 Kr;mj za £J k>to ko«nj<> tl,lvIllkoV takoV
venskega pionirskega rekorda v času 118 ' je        V Prcteklom tednu
v Mladinskem domu na Ravnah
N; mestnik  (L)   11,7,   MoHč   (J) Aero  kluba   Tržič.   Pobudo za
11,7; 400 m Grašič (T) 54 0, Bra- ustanovitev  tega  kluba  je dal
tuša   (T)   55,4,   Sere   (R)   55,6; občinski odbor Ljudske tehnike
1500 m Marko Hafner (T) 4:25 8, Tržič, ki je pripravil tu<li poro-
Sere (R) 4:31.0, Dimic (L) 4:32,0; čilo o pomenu in nalogah LT in 3000 m  Mih I   Kafri r
Cvirn (T) 9:54 2, Cerne —----- — ^a.n.v.uuv.   je   au   naj- nja KaKor pa OD pi V1^0 dot
štafeta  4 X 100 m   Triglav  47,0, v tej občini že dlje prevladovala šolah je bilo že .sedaj zanimanje uspAšnejš, Franc IV«ternel z 10/76 pa je pi      o; ..U izrw
Jeeenioe 47,7; višina Mošič (.1) želja po aero klubu in da je prod za t.i šport, zlasti na področju (deset zadetkov, 76 krogov).        letino suhe krme. ,»0
Prodam,  ki so ga sprejeli  na 7 \        ,       *"*J  za  eno  Je to. košnjo travnikov tako    ^jlo ^
zboru  (J „,10 oh v           r    * Vr's,ru ml !>•' J(> na.sl,>d;nji: Iskra pt. košnjo otave. Ker je biio
/"Z -'"'V T "rr"'" "*                          f   ,     J«, zelo obširen.  Razs.rili 2,Tl«'), Sava Knnj 28/166, Stane loa pn- I <leževno, jc ^ K,
S J zi«: A^ro kluba za tržiško občino. Iz «<*»™*t Povsem Kovač i č   I »r i makovo 28/143   itd. Sc<S S l:r......* dntfijg
Sv  47 0   STf J- >,lo.1r«v,dn?' ^ J« na mladino m na šoh>, kajti po AIl,, .....J(1   hil   naj. nji kakor pa ob prvi. Na«'^
glav   47,0,   v tel občini ze d 1 u> nrnvbioovnl.n   šolah ie hi o ž„ .sedji   7;iin m:mi» _____lx_..ix: r.,____.._ . J   .        ..^7        . ____A^r, dO0*
i     *• u    >    vs ---- ----- jw ;n-n> Kiuuu in u a je preo.  za  1.1 BDOrt
maino življenje. Čeprav se bodo  178 cm. Vidovič (T)  170, Koren več leti v Tržiču že obstojal tak- modelanltva