77 © aut hor/aut horsht t ps://doi .org /10. 26493/2350-54 43.12(1)77-107 »Ta, ki ni od Boga, je od Hudiča, in ima tako svoje francoze ...«: imaginarij »francoske bolezni« in slovenska literatura 16. stoletja “The One Who Is Not from God Iw from the Devil, and thus Has His Own French Pox”: The Imagery of the “French Disease” and Slovenian Literature of the 16th Century Jonatan Vinkler Univerza na Primorskem Fakuleta za humanistične študije, Koper, jonatan.vinkler@upr.si Izvleček Imaginarij sifilisa je bil od pojava te spolno prenosljive bolezni kot vseevropske epidemije (konec 15. sto- letja) do začetka uspešnega zdravljenja (20. stoletje) sestavljen iz podob in izrazov za družbeno stigmo posameznika ter celotne etnije. Tak imaginarij je razviden tudi v jezikovnoslovenski kulturi 16. stoletja, glavni viri pa so opus prvega slovenskega pisatelja, Primoža Trubarja, in slovaropisna dela med 16. ter 18. stoletjem. Pri Primožu Trubarju je imaginarij sifilisa izpeljava iz idearija/teologije bolezni kot Božje kaz- ni za posamičnikov osebni greh. Ključne besede: sifilis, zgodnji novi vek, imaginarij, slovenska književnost, Primož Trubar Abstract From the onset of this sexually transmitted disease as a widespread epidemic across Europe (in the late fifteenth century) to the advent of effective treatment (in the twentieth century), the perception of syphilis encompassed visual representations and verbal descriptions that conveyed the social disgrace associated with both the affected individuals and their entire ethnic community. An example of such a concept can also be observed in the cultural context of sixteenth century Slovene-inhabited lands, with the primary source being the literary contributions of Primož Trubar, the first Slovenian writer, as well as the lexicographical works produced between the sixteenth and eighteenth centuries. Primož Trubar's association of syphilis with divine punishment stems from the ideology or theology that views the disease as a consequence of an individual's wrongdoing. Keywords: syphilis, early modern age, imagery, Slovenian literature, Primož Trubar V memoarjih skladatelja, ki je poleg Be-ethovna morda podobno intenzivno zaznamoval glasbene prelomnice 19. sto- letja ter se je v evropski panteon podob, ki jih je mogoče šteti za fotografska »obča mesta« sto- letja meščanov in revolucij, podobno kot »la- bod iz Pesara« Rossini in umetnik »rož zla« Baudelaire, trajno vgraviral z upodobitvijo Fé- lixa Nadarja – v Spominih Hectorja Berlioza –, je najti reminiscenco na nenaklonjeni sprejem in mizeren uspeh neke umetnikove skladbe (Berli- oz 1954, 273): Na kratko, opero so igrali. Poslušalci so s prekomernim navdušenjem sprejeli pred- igro ter z nenavadno enotnostjo in energijo izžvižgali vse ostalo. Berlioz je zabeležil odziv Parižanov na nje- govo opero Benvenuto Cellini. Ta je bila v Salle Le Peletier uprizorjena 10. septembra 1838, libre- to pa sta po »vitae« znamenitega Firenčena ob pomoči Alfreda de Vignyja zložila Léon de Wa- illy in Auguste Barbier (Macdonald b. l.). Cellini, ki je s svojo renesančno neukroče- nostjo, viharnostjo in delovanjsko silovitostjo kot urok nagovarjal vročekrvnega skladateljske- ga romantika, je v svoj spominski obračun s pre- teklostjo uvrstil tudi naslednje poročilo (Celli- ni 1910, 123): st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 12 (2 02 4) , š t ev il k a 1 / v o lu m e 12 (2 02 4) , n u m be r 1 78 Drži, da sem zbolel, in mislim, da sem jo do- bil od tiste lepe mlade dekle, ki sem jo imel pri sebi, ko so mi oropali hišo. Francoska bo- lezen [poimenovanje, op. J. V.], kajti to je bilo to, je spala v meni več kot štiri mesece, pre- den se je pokazala, nato pa je izbruhnila po celem telesu naenkrat. Ni bilo podobno tis- temu, kar se običajno opaža, vendar je bila moja koža prekrita z mehurji, velikimi kot ko- vanec in rožnate barve [opis drugega stadija bolezni, op. J. V.]. Zdravniki tega ne bi ime- novali francoska bolezen, čeprav sem jim po- vedal, zakaj mislim, da gre zanjo. Najprej sem se zdravil po njihovih napotkih, toda brez uspeha. Nazadnje pa sem se odločil, da bom začel jemati les [lignum sanctum, guaia- cum sanctum, it. legno santo, eden od dveh naj- običajnejših načinov zdravljenja sifilisa v 16. stoletju, op. J. V], in to kljub odsvetovanju najboljših zdravnikov v Rimu; jemal sem ga z največjo disciplino in ob najskrajnejši absti- nenci, kot si jo je le mogoče zamisliti, in že po nekaj dneh sem opazil veliko izboljšanje [poudaril J. V.]. Končalo se je tako, da sem se v petdesetih dneh pozdravil in sem zopet zdrav kot dren. Radoživi kipar in papeški medaljer v zapi- su obuja spomin na bližnje srečanje z medicin- sko, farmakološko, vojaško, družbeno in dru- žabno zagato, ki je v Evropi njegove dobe brez izjeme (a) dobila vsaj epidemične razsežnosti, (b) se navzven manifestirala z gnojnimi bulami po telesu, ki so se sčasoma predrle in komaj pred- stavljivo skazile vnanjščino okuženega, (c) priza- devala vse stanove tedanje družbe – Cellini ve v svojih spominih povedati, da ni obšla niti enega stanu, pred njo pa da nista ostala varna ne dekla ne kardinal1 –, (d) ki so jo skušali zdraviti na raz- lične načine, zlasti z živosrebrnimi pripravki in gvajakom, pri tem (e) domnevali, da jo je mogo- če (p)ozdraviti, (e) toda menili, da gre za Božjo 1 Kajpak tudi samostojne podjetnice najstarejše obrti ne. Pi- etro Aretino je v svojih Ragionamenti (1534–1536) v usta ene od nekdanjih kurtizan položil naslednje besede (Are- tino 1992, 13; prim. Acton 2006, 50–58): »Slabo voljo pre- pusti meni, ki se mi je francoska bolezen [poudaril J. V.] raz- lezla po telesu, še pes me ne povoha ...« palico zavoljo nerednega življenja, in (f) ki jo je pretežni del okcitanske kulture zgodnjega novega veka poznal pod imenom »francoska bolezen«. Historiografski narativ bo tako v pričujo- čem besedilu poleg idearija in imaginarija sifilisa v zgodnjem novem veku usmerjen tudi v besedil- ne pojavitve ter semantično, imagološko in kul- turnozgodovinsko analizo zapisov v prvem av- torskem opusu slovenske književnosti, tj. v delih Primoža Trubarja, in sicer v besedilne kon tekste, ki zadevajo prvi ohranjeni slovenski tekstni spoprijem z bakterijo trepomena pallidum. Beseda tako teče o venerični treptomeno- zi oz. sporadičnem sifilisu, ki se prenaša s spol- nimi stiki; v narativu se ne osredotočam na en- demski sifilis oz. nevenerično treptomenozo, ki je sporadičnemu sifilisu podobna po klinični sli- ki in je izrazito zaznamovala tudi prva desetletja 19. stoletja na Kranjskem, Notranjskem in Pri- morskem, slovenska zgodovina medicine pa jo pozna pod imenom škrljevska bolezen oz. škr- ljevka (Zupanič Slavec 2001, 16–18). Hipoteze o izvoru sifilisa Naravoslovne znanosti izvor sifilisa praviloma razlagajo s tremi hipotezami. To so: (a) hipoteza o predkolumbovskem izvoru, (b) hipoteza o ko- lumbovskem izvoru in (c) razvojna hipoteza oz. hipoteza o splošni planetarni razširjenosti sifilisa (Tampa idr. 2014, 5; Thielmann 2022, 211–212). Teza o predkolumbovskem izvoru sifilisa temelji na ugotovitvi, da so bile treptomenalne bolezni prisotne v Evropi in na drugih celinah že pred prihodom Krištofa Kolumba v Novi svet. Simptomi teh bolezni so bili praviloma, toda s stališča sodobne medicinske znanosti zmotno, diagnosticirani za bolezen, ki se je je stara celi- na poleg črne smrti bala najbolj – za gobavost. Z drugimi besedami: bolezen pinta, ki jo povzro- ča bakterija trepomena carateum – ta se morfo- loško in serološko ne razlikuje od bakterije tre- pomena pallidum, ki povzroča sifilis –, naj bi bila v Afriki in Aziji prisotna vsaj 15.000 let pr. n. št. in naj bi bila živalskega izvora. Nato naj bi »T a , k i n i o d B o g a , j e o d H u d ič a , i n im a t a k o s v o je f r a n c o z e ... « 79 se zavoljo mutacij okoli 10.000 pr. n. št. razširi- la po svetu z izjemo ameriškega kontinenta. En- demski sifilisi so se pojavili okoli 7.000 pr. n. št., 3.000 pr. n. št. pa naj bi se iz slednjih v jugoza- hodni Aziji razvil sporadični sifilis. Zaradi spre- menjenih klimatskih pogojev in nižjih tempera- tur po zadnji poledenitvi naj bi se le-ta razširil v Evropo ter drugam, toda sprva naj bi imela bole- zen blag klinični potek, njena kužnost pa naj bi se zaradi mutacij okrepila šele konec 15. stoletja (Tampa idr. 2014, 5; Thielmann 2022, 212). Kolumbovska hipoteza o izvoru sifilisa črpa iz poročil poročilih dveh zdravnikov, Ruy- ja Díaza de Isle (Tractado cõtra el mal serpenti- no, que vulgarmente en España es llamado bu- bas, 1539) in Gonzala Fernándeza de Ovieda y Valdésa (Historia general y natural de las Indias, 1552). Obe besedili sta nastali po vrnitvi Kolu- mba in njegovih mornarjev 1493. iz Novega sve- ta ter beležita, da so pomorščaki okužbo prinesli domov iz za Evropejca eksotičnih krajev onstran Atlantika. Tudi sam znameniti morjeplovec Ko- lumb je potrdil, da je bila bolezen za Evropo dot- lej neznana, da pa so jo poznali ameriški staro- selci, ki da so zoper njo razvili celo kompleksne metode zdravljenja. Ruy Díaz de Isla je okužbo opisal kot »morbus novus«, kot »neznano bo- lezen, ki je doslej ni bilo videti niti je ni še nihče opisal«. Dodal je še, da je bolezen, ki je na evrop- ska tla, kot je misliti, prvič stopila 1493. v Barce- loni, izvirala iz otoka Isla Española, tj. Hispanio- le v Velikih Antilih (navedeno po Holcomb 1937, 30), ter da jo je imel krmar karavele Pinte, Fran- cisco Martin Pinzón de Palos, eden treh bratov Pinzón, ki so s Kolumbom jadrali preko Atlanti- ka, ob njem pa tudi drugi člani posadke: skupaj 44 evropskih pomorščakov in deset staroselcev, in to ko so se iz Srednje Amerike vrnili v Evropo. V prid kolumbovski hipotezi o prenosu spo- radičnega sifilisa iz Amerike v Evropo govori tudi radiokarbonska datacija okostij, na katerih so razvidne sifilitične lezije. Topogledne razi- skave kažejo, da v kontinentalni Evropi, npr. v deželah krone sv. Václava in v Skandinaviji, ni najti skeletov s tovrstnimi lezijami izpred leta 1492, temveč po tem datumu, okostja iz Ameri- ke pa po drugi strani izkazujejo sifilitične lezije, starejše od prihoda Kolumba med staroselce na ameriški celini (Anderson idr. 1986, 349; Tam- pa idr. 2014, 5; Vargová, Vymazalová in Horáč- ková 2019, 526). Razvojna hipoteza oz. hipoteza o splošni razširjenosti sifilisa gradi na izhodišču, da so vse treptomenalne bo- lezni ves čas distribuirane planetarno, vendar imajo v različnih okoljih raznolike odzive na isti bakterijski agens in torej različne klinične slike, ki so odvisne od geografskih, klimatskih in kul- turnorazvojnih značilnosti posamezne skupnos- ti, kjer se pojavijo. Pinta, yaws, endemski in sporadični sifilis znotraj robnih pogojev te interpretacije veljajo za odziv na trepomena pallidum, in sicer za odziv, ki variira glede na dejavnike okolja ter kulturne raz- like med populacijami in ki korespondira glede na stike med populacijami z različnih geografskih območij. Kot argumentacija tega pogleda se obi- čajno navaja analiza bolezni yaws (treponema pal- lidum subspecies pertenue), ki po opredelitvi Med- narodne zdravstvene organizacije beleži 80.000 primerov okužb letno in velja za endemsko trepto- menozo (World Health Organization b. l.). Bole- zen izvira iz centralne in zahodne Afrike, na Iber- ski polotok naj bi jo prinesli afriški sužnji, in sicer pol stoletja pred Kolumbovo odpravo v Novi svet. Yaws ostaja nemodificiran v državah s podob- no klimo, kot je na območjih izvora, v deželah s hladnejšim in bolj suhim podnebjem ter s slabi- mi pogoji za osebno higieno se je razvil v endem- ski sifilis, v družbah z višjo stopnjo osebne higiene in razvitim urbanim življenjem pa je prešel tudi v sporadični sifilis (Tampa idr. 2014, 5). Današnje stanje raziskav na področju paleon tologije in filogenetike omogoča detajli- ran odgovor, ki razlagalno moč črpa iz vseh treh hipotez: dokazi izkazujejo, da je v Evropi en- demski sifilis, ki se ni prenašal s spolnimi stiki, obstajal že pred vrnitvijo Kolumba iz Amerike, so pa pomorščakovi mornarji v Evropo prinesli st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 12 (2 02 4) , š t ev il k a 1 / v o lu m e 12 (2 02 4) , n u m be r 1 80 sporadično, spolno prenosljivo obliko sifilisa. Zdi se, da je interakcija obeh oblik dala mutaci- jo – spolno bolezen, o kateri teče beseda (Thiel- mann 2022, 211–212). Poimenovanja, njihov izvor in imaginarij Vse od pojavitve je bil sifilis v okcitanski kultu- ri bolezen, ki je praktično do diagnostičnega pre- loma z Wassermannovo reakcijo2 in zdravljenja s salvarsanom, nato z neosalvarsanom in nazadnje s penicilinom, tj. do srede preteklega stoletja,3 za bolnika nosila s seboj danes komaj predstavljivo osebno družbeno stigmo. Le-ta je bila v zgodnjem novem veku na eni strani prikovana na idearij in imaginarij, kjer je bila bolezen – zlasti, ako je bila vidna kot fi- zična poškodovanost, tj. pohaba, iznakaženost, za brazgotinjenost ali celo manko posamezne- ga uda, torej vidni odklon od običajne, zdra- ve podobe človeka, za katerega je veljalo, da je »ustvarjen po Božji podobi« – razumljena kot flagitium Dei (Stein 2016, 23); kot razvidna ka- zen Vse višnjega za posamičnikovo delovanjsko neskladje, in tako osebni greh zoper »večni red stvari«; torej kot brezprizivni odziv Nebes zoper človekov upor proti (Do)končni avtoriteti, v so- časnih traktatih, ki so v zgodnjem novem veku skušali ubesediti novo zdravstveno zlo, pa so bile kot vzrok vidne manifestacije luesa zapisane kri- late besede (Savinetskaya 2016, 63): »Deus ope- ratur sedis causis concurrentibus«.4 2 Test na začetku ni bil zanesljiv za ugotavljanje primarne- ga stadia luesa; razvil ga je leta 1906 bakteriolog in serolog August Paul von Wassermann (1866–1925). 3 Salvarsan je bil prvo pomembnejše predantibiotično zdra- vilo za zdravljenje sifilisa; narejen je bil iz barvil, njegova glavna učinkovina je bil arzen. Pripravek je leta 1909 iz- delal Nobelov nagrajenec Paul Ehrlich (1854–1915), sal- varsan pa je postal relativno učinkovito zdravilo zoper spiralasto bakterijo blede trepomene (trepomena palli- dum), povzročiteljico težke oblike sifilisa, ki sta jo 1905. odkrila Fritz Shaudinn (1871–1906) in Erich Hoffman (1868–1959). Ehrlich je kasneje z japonskim zdravnikom Sahačirom Hato (1873–1938) razvil neosalvarsan, pred- vsem zato, da bi bilo mogoče zdraviti s pripravkom, manj toksičnim od salvarsana. Stranski učinki zdravljenja sifi- lisa za bolnika so zares izzveneli šele z množično uporabo penicilina, in sicer tik pred letom 1950 (Sournia, Poulet in Martiny 1981, 1509–1547; Zupanič Slavec 2023, 82–83). 4 Bog je posredi sočasnih prigod. Imaginarij o sifilisu in, splošneje, »kugah« kot izrazih Božjega srda nad nespokorjenimi in nepoboljšljivimi pozemskimi grešniki sta v sred- njem ter zgodnjem novem veku temeljila na kato- liški moralični teologiji. Ta se je za rabo v ljudski kulturi opirala na interpretacije pasaž iz Svetega pisma, slednje pa je bilo kot navedek v pridigah, prevodih, (pre)ubeseditvah in tekstnih ter likov- nih interpretacijah posameznih motivov in na- rativov – upodobitve na freskah, v plastiki, vitra- žih in drugih likovnih tehnikah – za tedanjega slehernika spoznavna »materia prima«. Gre za poročilo iz Pentatevha o od Boga poslanih nad- logah, npr. kugi in tvorih (2 Mz 9,1–10), in napo- ved prekletstev v obliki bolezni, med njimi tudi kuge, zoper neskesane grešnike (3 Mz 26,14– 16,25; 5 Mz 28,15–27) (vsi navedki iz slovenske- ga standardnega prevoda Svetega pisma (Svetopi- semska družba Slovenije 1996)). Zgodnji novi vek je vnanjo telesno izmaliče- nost zavoljo bolezni (bakterijska okužba s strep- tococcus pygones, impetigo, nekrotizirajoči fas- ciitis, sifilis, koze ...), poškodb, pridobljenih v nasilnih spopadih (napad, dvoboj, vojna, izmali- čenje vojnih ujetnikov), in zaradi kazni, s katero je oblast trajno zaznamovala obsojene tatove in prešuštnike (odrezanje udov, npr. nosu (Finucci 2015, 86)), štel za izkaz božanske pravice, ki kaz- nuje napake duše tako, da poškoduje telo. Tako je tudi zgodnjenovoveška rekonstruk- tivna kirurgija, ki je v duhu renesančne menta- litete sledila Platonovi ideji lepega in skladne- ga, tj. nepoškodovanega telesa kot izrazitve ideje »lepega« duha, pravzaprav želela znova vzpo- staviti zdravje duše, in to tako, da je rekonstru- irala poškodovano telo (Gilman 1998, 7). Toda pri tem so posamezni ugledni zdravniki nalete- vali na srdito nasprotovanje aktualne teologije, kajti »magistri naši« so bili trdno prepričani, naj se posvetnjaški »doktorji vesoljne medici- ne« kar nič ne mešajo v Božje delo, kaznovanje – razvid no kot poškodba oz. iznakaženje. Taka idearij in imaginarij sta uokvirjala tudi rekon- struktivno kirurgijo, ki je zdravila zunanje znake tedaj nove venerične bolezni tako, da je izvajala »T a , k i n i o d B o g a , j e o d H u d ič a , i n im a t a k o s v o je f r a n c o z e ... « 81 Slika 1: Predavalnico anatomije, zaradi značilne amfiteatralne oblike imenovano Gledališče, je leta 1637 zasnoval bo- lonjski arhitekt Antonio Paolucci, znan kot Levanti. Med kipi, ki jo krasijo, je poleg Hipokrata in Galena tudi podoba Gaspareja Tagliacozzija, ki v rokah drži – nos (obe fotografiji: Giorgio Bianchi). st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 12 (2 02 4) , š t ev il k a 1 / v o lu m e 12 (2 02 4) , n u m be r 1 82 presaditev kože na mesto rekonstruiranega nosu (glej v nadaljevanju). Zdravniki/anatomi Gabriele Fallopio (1522/23–1562), Andries van Wezel (Andre- as Vesalius, 1514–1564) in drugi so šteli za svo- jo dolžnost, morda pa celo za nujni instrument vnaprejšnje osebne obrambe zoper obtožbo ča- rovništva, da se opravičujejo za uspešne rekon- struktivne presaditve, njen moderni utemeljitelj Gaspare Tagliacozzi (1545–1599), ki je gradil na znanju predhodnikov z juga Apeninskega pol- otoka (Hamilton 2012, 16–17), pa ni bil iz take- ga testa. Na svoje medicinsko znanje, kirurško spretnost in inovativnost je bil kot moderni no- voveški individuum, definiran zlasti le z njemu lastno virtù, ponosen in je zatrdil, da ima operi- ranec, ki mu je on, mojster, z avtotransplantacijo kože rekonstruiral nos in ga ponovno vzpostavil kot celovito »podobo Božjo«, celo natančnejši, ostrejši voh, kot ga je imel prej, ko je bil le »crea- tura Dei«, brez kirurgovih posegov, ni pa poza- bil omeniti, da njegov zdravljenec po posegu pač ne more pričakovati posebne lepote. Tagliacozzi je tako zbudil splošno zaniman- je in občudovanje someščanov v Bologni. Ti so mu posvetili več hvalilnih napisov na kamnu, na univerzi, v Archiginnasiu, v predavalnici za ana- tomijo, pa so v stoletju po njegovi smrti postavi- li celo leseni kip, ki drži v roki nos in se je kljub vztrajnemu šumu stoletij ter animoznosti Tagli- acozzijevih nasprotnikov ohranil do danes. Toda Tagliacozzi je s svojo rekonstruktivno kirurgijo pobudil tudi srdito zanikovanje Rim- ske cerkve: teologi so ga strupeno napadli in ga obtoževali, da se brezbožno meša v Stvarniko- va opravila, njegove kirurške uspehe pa so pri- pisovali kar samemu peklenskemu gospodar- ju. Tovrstno sovraštvo ga ni pustilo pri miru niti onstran groba. Slavljeni kirurg je premi- nil 7. novembra 1599, le dve leti po izidu svoje- ga magistralnega dela, v katerem opisuje in ori- suje postopke rekonstruktivne transplantacije kože (imenoval jo je chirurgia curtorum, za raz- liko od chirurgie decoratorie), k počitku pa so ga skladno z njegovo poslednjo voljo položi- li v cerkvi, ob samostanu, San Giovanni Battis- ta dei Celestini v Bologni. Tri tedne po njegovi smrti so za znamenitim doktorjem zapeli rekvi- em, posmrtno čast pa so Tagliacozziju s prisot- nostjo na slovesnosti izkazali vsi profesorji nje- govega kolegija. Toda niti mesec po veličastnem dogodku je po Bologni že zakrožil pamflet, ki je razglašal, da se je takoj po učenjakovem pogre- bu zaslišal pomenljiv klic: »Tagliacozzi je pre- klet!« In bolonjska duhovščina se je lahko loti- la posla: ukazali so, da se pokojnikove posmrtne ostanke izkoplje iz groba ter se jih ponovno za- koplje – v neblagoslovljeno zemljo (Frank in Frank 1918, 506). – V njej so tedaj in še mno- go kasneje v tistem delu kontinentalne Evro- pe, ki sta ga zaznamovala predvsem imagina- rij ter idearij Rimske cerkve, praviloma v tišini javne sramote/osramotitve za pokojnika, nje- govo družino in socialni krog polagali k počit- ku vse tiste, ki jih je družba zgodnjega novega veka štela za obstrance že za časa življenja in jih želela prepustiti zamolku zgodovine ter izbrisu Slika 2: Tiburzio Passarotti: Gaspare Tagliacozzi, olje na platnu. »T a , k i n i o d B o g a , j e o d H u d ič a , i n im a t a k o s v o je f r a n c o z e ... « 83 iz spomina po njihovi smrti – rablje, najem- niške vojake, Jude, muslimane, »zamorce«, svobodomislece, samomorilce, prostitutke, ho- moseksualce ..., tu in tam celo »stranske« sino- ve in hčere – skratka, vse »druge in drugačne«. Vse, ki niso bili »mi«. In so torej mogli biti ne- preklicno le – »oni«. Drugi. Oni, na katere je mogla aktualna teologija Rimske cerkve priroč- no in po priložnostni politični potrebi raztegni- ti interpretacijo Ciprijanove maksime »Sallus extra ecclesiam non est« in so bili tako javno ali ne zaznamovani kot osebe »onstran odrešitve«. Po drugi strani pa je stigma evocirala ima- gološko mentalno kategorijo, ki je ljudi, iznaka- žene zavoljo drugega stadija sifilisa, ugledovala kot pošasti, srednji in zgodnji novi vek pa sta li- kovno topogledno poznala celo estetiko defor- miranega oz. nesorazmernega – hisperično este- tiko (Eco 2008, 111). Ob sifilisu gre za odziv na vidni klinični potek bolezni, in sicer na drugi Slika 3: Podoba sifilitičnega landsknechta, kot ga je za letak, »Pestblatt«, In epidemicam scabiem vaticinium Dietricha Ulsena (Theodor Ulsenius, 1460–1508), 1496. upodobil Albrecht Dürer (Dürer 1971, 1745). Slika 4: Ženski obraz s tipičnim sifilitičnim nosom. Fotografijo je posnel kirurg Maurice Grey Pearson (1872–1952) med študijem na St Bartholomew's Medical School v Londonu. Wellcome Collection (https:// wellcomecollection .org/works/b5eespjv). st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 12 (2 02 4) , š t ev il k a 1 / v o lu m e 12 (2 02 4) , n u m be r 1 84 stadij, ki se je za razliko od okroglih, nebolečih kožnih razjed, bul (čankar) na zunanjih genita- lijah, kar signalizira prvo fazo, izgine po treh do šestih tednih, ne boli in je za okolico okužene- ga praktično neopazno, kajti pokrito je z oblači- li, pa četudi je okuženi morda nosil »hudičeve hlače«,5 videl. – In dal likovno tudi upodobiti. Ljudje s sifilisom so bili namreč oni, ki se jim je v sekundarni fazi bolezni v ustih odpira- lo kužno tkivo (Bento Loyens 2022, 48) in so jih navzven kazili ter grdili izpuščaji, bule ali gume, te so pokale in iz njih se je cedil gnoj. Takisto so sodobniki pri bolniku sčasoma lahko opazi- li top, sedlasti nos, ki je nastal kot deformacija z infektom poškodovanega in odmirajočega hru- stančnega tkiva (Bento Loyens 2022, 9, sliki 4 in 5). Družbena zaznamovanost zavoljo slednje- 5 Hudičeve hlače (nem. Teufelshose in tudi Pluderhose) so bile v 16. stoletju široke hlače, ki so po navadi segale do ko- len ali gležnjev. Sešite so bile iz obilice svile, toda ukrojene so bile tako, da so se videle spodnje hlače, včasih pa kar gola koža (Vrečko 2011, 469). ga je bila tako močna, da so zgodnje novoveški obrtniki, ki so se trudili zakriti navzven vidne posledice poškodb ali amputacij nosov, zavoljo sporadičnega sifilisa dobili novo vrsto klientele: za luetike so izdelovali protetične nosove iz kera- mike, slonovine, kovine ali usnja (prim. Science Museum 2023). Girolamo Fracastoro (1939, 154) je v svojem delu De contagione et contagiosis morbis (1546) ta- kole opisal razvoj in navzven opazne simptome bolezni pri sifilitiku: Okužba se ne pokaže v trenutku, ko jo prej- mete, ampak miruje; toda v kratkem vidi- te, da jo imate. Najprej je opaziti, da pred- vsem okoli genitalnega predela nastane več Slika 5: Hans Holbein ml., Glava mladega moškega, tinta in barvna kreda na papirju, 1523 (https://www.pubhist .com/w21577). Slika 6: Rembrandt, Portret Gerarda de Lairesseja, olje na platnu, 1665–67 (The Metropolitan Museum of Art) (https://www.metmuseum.org/art/collection /search/459082). Gerard de Lairesse je bil ugleden slikar in umetnostni te- oretik svojega časa. Na Rembrandtovi sliki so jasno razvi- dne zunanje manifestacije sifilisa, za katerim je umetnik bolehal: izmaličena obrazna struktura in sedlasti nos. »T a , k i n i o d B o g a , j e o d H u d ič a , i n im a t a k o s v o je f r a n c o z e ... « 85 majhnih razjed in da pride do razkroja tkiva [...]. [Tega se je] težko znebiti, razjeda pa se zaceli le z velikimi težavami in se pogosto, četudi se zaceli na eni strani, pojavi drugje. Po tem se v večini [primerov] običajno poja- vijo mehurji, pokriti s skorjo, [ki so razprše- ni] po celem telesu, včasih [se pojavijo] tudi od lasišča navzdol. Sprva so majhni, nato postopoma rastejo in dosežejo volumen in velikost želodovega keliha: skorja je hrapa- va in gnusna, žive barve, ki meji na rumeno. V večini primerov se zgodi tako, [vendar] je občasno lahko skorja [mehurja] bela, vča- sih [črna], rdečkasta in trda, toda to se zgo- di redko. Zato po se po nekaj dneh mehur odpre in začne izločati smrdljivo vlecljivo sluz, za katero je nemogoče napovedati, ko- liko grdobije bo pritekalo ven ... Mehurji ne le razjedajo in deformirajo, temveč tudi uni- čujejo tkivo in se spremenijo v razjede, ki so široke, umazane, odprte, težavne in zelo odporne na zdravljenje. Razjede se razširi- jo tudi na živčne dele telesa in napadajo kos- ti: ta bolezen ne napade pri vseh [bolnikih] istih delov telesa, pravzaprav je pri nekate- rih okužba omejena na glavo, pri drugih na zgornje ude in pri drugih na druge dele tele- sa [...][;] nekateri ljudje imajo lahko tako po- polnoma uničene ustnice, drugi nos in tretji svoje celotne genitalije. Fracastorov opis dopolnjuje poročilo zgodnejšega zgodovinskega vira izpod peresa vo- jaškega zdravnika Alessandra Benedettija (1450– 1512), ki je v svojem delu Diaria de bello caroli- no pisal o vojaški ekspediciji francoskega kralja Karla VIII. v Italiji (1494–1495) in o novi bolez- ni med njegovimi najemniškimi vojščaki. Pou- daril je, da je sifilis soldate iznakazil do te mere, »da je bilo celotno telo odvratno na pogled«, poleg tega je poročal, da so bolniki zavoljo bolez- ni prišli ob roke, noge, oči ali nosove, jurist Fran- cesco Muralti iz Coma pa ni pozabil posebej po- udariti, da je nova bolezen »požrla nos z obraza ali moški spolni ud« (Tognotti 2009, 103). Enaka imaginarij in idearij (družbene) stig me zavoljo domnev(a)ne spolne bolezni je v srednji Evropi iz zgodovinskih virov razbrati celo za ljudi, ki so se mnogo pozneje okužili z en- demskim sifilisom, s škrljevsko boleznijo, za kate- ro je bilo že v 19. stoletju znano, da se ni prena- šala spolno, toda je imela navzven, predvsem za pripadnika ljudske kulture, podobne simptome, kot jih je izkazoval sifilis, pridobljen z neredno rabo »onega spodaj«. Omenjeno je za slovenske dežele pose- bej razvidno iz oklica prebivalcem Reške in Postojnske kresije marca 1818 (hrani Arhiv Repub like Slovenije), v katerem je oblast na- tančno popisala simptome škrljevke (Mal 1993, 458–459), toda prebivalstvo tudi posebej pozva- la, naj potisnejo ob stran občutke sramu, se dajo pregledati in poiščejo pomoč v specializirani bolnišnici, namenjeni bolnikom s škrljevko (Zu- panič Slavec 2001, 54): Že 27 let se med vami klati tista bolezen, ki jo imenujete škrljevo ali grobničko bole- zen. Prijemlje se, inu eden jo dobi od druzi- ga, kakor sami vidite in skušate, da bi tako ne! Ne ogne se ne starosti ne spola; perjemle se otrok, mladenčov inu mož, deklic inu sta- rih žen. Od začetka se ta bolezen tako malo čuti, de so taki ljudje več mescov inu let zdra- vi viditi inu de zmiram lahko opravlajo svo- je delo. Strup jim pa vener le po životu tako dolgo leze, de se ukorenini. Potlej pa dobo- do grdo podobo, hude inu smrdlive bule po životu inu raka po kosteh; sčasama jim clo vudje odgnijejo inu odmerjo. Takim reve- žam, ki se jih prime ta bolezen, život gnije, dokler še žive, inu živlenje jih teži, desravno vse hrepeni po živlenju. Stigma zavoljo sifilisa je do Flemingovega zdravila prečila vse družbenostanovske bariere: občutek javne osramočenosti – in izvrženosti za- radi izgube dostojanstva in omajanega javnega zaupanja! – zavoljo francoske bolezni je namreč enako bridko bolel tako prostaka kot veljaka. Topogledno posebej indikativno je dra- matično zadnje obdobje življenja »slovenske- st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 12 (2 02 4) , š t ev il k a 1 / v o lu m e 12 (2 02 4) , n u m be r 1 86 Slika 7: Gasparo Tagliacozzi, De curtorum chirurgia. Wellcome Collection. »T a , k i n i o d B o g a , j e o d H u d ič a , i n im a t a k o s v o je f r a n c o z e ... « 87 ga Mozarta«, skladatelja in zdravnika iz zna- menite šentjurske dinastije, Josipa Ipavca (1873–1921). O njem je Ipavčev stanovski in skla- dateljski kolega Anton Schwab po skladateljevi smrti ne prav obzirno namignil, da je Šentjur- čan preminil iz istega medicinskega razloga, kot je ugonobil Huga Wolfa (Schwab 1928, 38), 1928., ko je Schwabov tekst nastal, pa je bilo splošno znano, da je nemški skladatelj sloven- skih korenin preminil za posledicami progre- sivne paralize, ki je nasledila okužbo s sifilisom (Grdina 2023, 69). Po izbruhu terciarne faze lu- esa, 1911., se je v Ipavčevem domačem kraju na- mreč začelo šušljati, da si je skladatelj sam prik- lical lastne težave, govorice pa niso potihnile še desetletja (str. 71). In to, za zaprtimi domači- mi vrati ali pri vrčku piva v lokalni krčmi ne- ženirano natolcujoče »javno mnenje na vasi«, torej v kapilarno komunikacijsko tesneje pove- zani skupnosti, je moglo biti za Ipavca tako ne- ugodno – in tudi eksistencialno ogrožajoče, kaj- ti zaradi izgube verodostojnosti pred javnostjo bi ga utegnilo spraviti celo do izgube mesta di- striktnega zdravnika (Grdina 2023, 71), in tako v preživetveno stisko –, da je dal v celjskem Na- rodnem listu januarja 1912 natisniti naslednji »proglas« (Ipavic 1912a, 6; 1912b, 7): Raznašajo se od meni očividno sovražne strani vesti, kakor da sem bolezen, na kateri sem trpel pred šestimi meseci, zakrivil sam in da trpim še sedaj na posledicah iste. Na podlagi enoglasne izjave gospodov zdravni- kov dr. Antona Schwaba in dr. Janka Serne- ca v Celju, dr. Benjamina Ipavica v Ljublja- ni in dr. [Leopolda] Rauchmanna, ki so me zdravili, izjavljam, da so take govorice popol- noma neosnovane in zatoraj svarim vsacega širiti jih dalje. Poiskal bi si sicer zadoščenja pred sodiščem. Za sedaj pa imenujem tiste, ki so se namenoma v rečenem oziru pregre- šili proti meni, javno lažnike in obrekovalce. V 16. stoletju se je na družbeno stigmo sifilitikov odzvala tudi zgodnja rekonstruktiv- na kirurgija, in sicer predvsem z veliko študijo Gaspareja Tagliacozzija De curtorom chirurgia per insitionem (Benetke, 1597), v kateri je opisana in z nazornimi grafičnimi upodobitvami predstav ljena »italijanska metoda« presaditve kože z roke na nos in popolnjevanja forme nosu. Za rekonstrukcijo je Tagliacozzi uporabil kožo operiranca na levi roki. Opazil je namreč, da je mogoče s kože odstraniti vrhnjico z dla- kami ter da se koža dovolj krči, da zoži izreza- no tkivo iz leve roke. Operater je nato nadaljeval tako, da je na kožo narisal paralelogram, zarezal na dveh straneh in skozi zareze potegnil lanene krpe, ki so držale reženj kože s podkožjem ločen od spodaj ležeče mišice. Pacient je bil oblečen v obleko, tesno povito okoli trupa, ki je bila opre- mljena s trakovi, primernimi za privezovan je roke na glavo, tako da je lahko ostala imobilizi- rana ob nosu. Ko je bolnika primerno pri pravil, mu je Tagliacozzi odrezal zaceljene robove nosu, nato pa »odlepil« zgornjo stran kože roke na roki; ko je to storil, je roko prislonil k nosu in obrnil zavihek kože čeznjo, in sicer tako, da se je notranja stran roke držala podkožnih robov nosu; vse je zašil z iglo in nitjo ter nato s trakovi blaga privezal roko na glavo. Kasneje, če je bolnik kirurško proceduro ob tedanji stopnji prepreče- vanja okužb preživel brez zastrupitve in so se deli popolnoma zarastli, je ločil zadnjo stran kožne- ga zavihka z roke in ga prišil. Postopek se je na- daljeval tako, da je kirurg modeliral obliko nosu glede na predhodno pripravljene forme, celotno zdravljenje pa je trajalo vsaj mesec (Tagliacozzi 1597, priloga, 6–24; Finucci 2015, 77–78). Enako, kot je sifilis prinašal stigmo posa- mičniku, je nosil pečat nečasti tudi za celotne etnične skupine, »narode«, in sicer zavoljo me- tonimičnega preimenovanja pars pro toto. Posa- meznik, ki je bil etnično identificiran in je bo- lezen zaradi poklicnih (obrt, trgovina, vojaško najemništvo), verskih (romanja) ali izobraževal- nih (poučevanje/študij na univerzi izven lastne dežele) migracij zanesel onkraj svoje dežele, je tako po navadi postal (po)imenovalec bolez- ni »pri sosedu«, posploševanje in bolj ali manj sistematično propagandistično ustvarjanje to- vrstne podobe dotlej le »sovražnega«, od začet- ka evropske epidemije sifilisa vse bolj tudi »kuž- st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 12 (2 02 4) , š t ev il k a 1 / v o lu m e 12 (2 02 4) , n u m be r 1 88 nega« – torej bolnega, in tako v vsakem primeru nevarnega (!) – tujca, četudi soseda, pa sta mogla imeti tudi nespregledljiv vladarsko-politični podton. Tako so Francozi sifilis najprej imenovali »neapeljska bolezen«. Rusi so jo prepoznali pod imenom »poljska bolezen«. Danci, Portugalci in prebivalci severne Afrike so jo imeli na jeziku kot »špansko« ali »kastilsko bolezen«. Dežela- ni Anglije, Poljske, Italije in Reicha pa so jo ime- novali »francoska bolezen«. Z jezikovnim stikom slovenskega jezika z nemškim prostorom oz. s prevzemanjem iz nem- ške leksike je mogoče pojasniti tudi francože oz. francoze v izrazju slovenskega knjižnega jezika in književnosti 16. stoletja, o katerih bo beseda v nadaljevanju. Argument za to trditev zagotovo prina- ša primerjava med pojavitvami »francožev« ali »frančožev« v slovenskem knjižnem jeziku od 16. do 18. stoletja in rabo v nemškem jeziku zgo- dnjega novega veka. Analitično tako nujno priha- jajo v razvid Besedje slovenskega knjiž nega jezika 16. stoletja, Slovar slovenskega jezika 16. stole- tja, Slovensko-latinsko-nemški slovar Hieronima Megiserja (1603), Slovensko-latinski slovar Mati- je Kastelca in Gregorja Vorenca (1680–1710) ter Slovensko-nemško-latinski slovar Hipolita No- vomeškega (1711–1712). V slovenskem knjižnem jeziku in književ- nosti 16. stoletja se besedni označevalec za »lues Venera« najpogosteje pojavlja v obliki množin- skega samostalnika moškega spola, in sicer v po- dobah frančoži ali francoži v pomenu nalezljive spolne bolezni ali metonimičnega – totum per parte – poimenovanja sekundarnega stadija le-te, tj. gnojnih bul. Pojavitve je najti v šestih knjižnih delih: v Katekizmu z dveima izlagama (Trubar 1575), No- viga testamenta puslednim deilu (Trubar 1577), Bibliji (Dalmatin 1584), v Dictionarium quatuor linguarum (Megiser 1592), Hišni postili (Trubar 1595) in v Thesaurus Polyglottus (Megiser 1603). Frekvenca pojavitev samostalnika je deset (Le- gan Ravnikar idr., 2024). V dveh delih in treh pojavitvah – v Cerkovni ordningi (Trubar 1564) in Tem celem catechismu (Trubar 1574) – je naj- ti pridevnik frančožen ali francožen. Etimologija slovenskega izraza napoteva na prenos iz nem. die Franzosen, kar potrjuje tudi analiza Megi- serjevega in Hipolitovega slovarja (»Franzosen. Franzhóske éna nagnússna boléjsen. Morbus gal- licus, lues Venera.« (Legan Ravnikar, 2024)). Semantično podobo nemškega knjižnega jezika za obravnavano obdobje popisuje pred- vsem Deutsches Wörterbuch Jacoba in Wilhel- ma Grimma (Grimm in Grimm 2024, slovarsko geslo: Franzosen); Grimmov slovar eksplicitno opozarja na rabo samostalnika »francoz« za označevanje sifilisa celo pri Martinu Luthru, kar potrjuje tudi pregled Weimarske izdaje zbranih del Martina Luthra (WA), toda ne za delo, ki ga navaja Grimmov slovar, temveč za pridigo Eine Predigt, dass man Kinder zur Schule halten sol- le iz leta 1530. Pasaža, iz katere je razvideti zgoraj orisani idearij in imaginarij sifilisa kot posledice Božje jeze, glasi (Luther 1996 v WA 7, 258): Sollte Gott hierüber nicht zornig werden? Sollte nicht Teuerungszeit kommen? Soll- ten uns nicht Pestilenz, Schweiß, Fran- zosenkrankheit [poudaril J. V.] und ande- re Plagen finden? Sollten nicht verblendete Menschen, wilde, wüste Tyrannen regieren? Sollte nicht Krieg und Hader entstehen? Sollte nicht böses Regiment in deutschen Landen werden? Sollten uns nicht Türke und Tataren plündern?6 Najbolj razširjeni poimenovanji okcitanske- ga 16. stoletja za sporadični sifilis sta bili (fran- coske) koze, predvsem pa vernakularni jezikovni prevedek za učeni latinski morbus gallicus – fran- coska bolezen. Kulturnozgodovinska referenca le-te je bila namreč v očeh pretežnega dela tedanje Evro- pe neločljivo speta z »bojevanjem na francoski 6 Ali naj se Bog ne srdi zavoljo tega? Ali naj ne nastopi dra- ginja? Ali naj nas ne doletijo kuga, vročina, francoska bole- zen [poudaril J.V.] in druge nadloge? Ali naj nam ne vlada- jo zaslepljenci in divji tirani? Ali naj ne nastanejo vojne in spori? Ali naj v nemških deželah ne bo slabe uprave? Ali naj nas Turki in Tatari ne plenijo? »T a , k i n i o d B o g a , j e o d H u d ič a , i n im a t a k o s v o je f r a n c o z e ... « 89 način« kot posledico vladarskih prerivanj su- verenov Papeške države, Milanske vojvodine, Neapeljskega kraljestva in, predvsem, Francije na Apeninskem polotoku – ter z vseevropskimi zdravstvenimi posledicami ordiniranja franco- ske vojske v »italijanski vojni« v zadnjem deset- letju 15. stoletja. Intervencija francoskega kralja Karla VIII. v Italiji je imela svoj povod v nerazrešenem kon- fliktu med papežem Inocencem VIII. in nea- peljskim kraljem Ferdinandom I. Ta s papežem ni hotel »zapreti računov« in poravnati dolgov do Papeške države. Zato je sveti oče, toda tudi absolutni suveren Papeške države, poglavitne- ga političnega igralca na Apeninskem polotoku 16. stoletja, Neapeljsko kraljestvo ponudil Karlu VIII., ki je imel po svoji stari materi po očetu, kraljici Mariji Anžujski, soprogi Karla VII., do- ločeno pravico do prestola v Neaplju. Kralj Fer- dinand I. je leta 1494 preminil, njegov naslednik Alfonzo II. Neapeljski pa je izkazal svoje pre- tenzije po Milanski vojvodini, kjer je tedaj vla- dal knez Ludovico Maria Sforza, Il Moro. Da bi ta nevtraliziral pritisk neapeljskega kralja na Mi- lansko vojvodino, je spodbudil Karla VIII., naj sprejme papeževo ponudbo in si osvoji neapeljski prestol. Karel VIII. se je tako septembra 1494 z ekspedicijsko najemniško vojsko 25.000 mož na- potil v Italijo. Vojščaki so po Apeninskem polo- toku prodirali brez omembe vrednega vojaške- ga odpora: 21. oktobra 1494 so prispeli v Pavio, 8. novembra istega leta v Piso, si 17. novembra podvrgli Firence in nazadnje 25. februarja 1495 brez odpora zavzeli Neapelj, ki ga je branilo ko- maj 1.000 nemških, španskih in italijanskih na- jemnikov. Hitrost Karlovega napredovanja po Italiji ni ostala neopažena pri italijanskih suve- renih; ti so 31. marca 1495 osnovali Beneško ligo, ki so jo tvorile Serrenissima, vojvodina Manto- va, vojvodina Milano, Firence in celo Špansko kraljestvo, Sveto rimsko cesarstvo ter Neapeljsko kraljestvo. Tako se je francoski kralj znašel s če- tami ujet na jugu Italije, od koder je prodiral pro- ti domovini na severozahodu. Liga in Karel sta se najresneje spoprijela v bitki pri Fornovu pri Par- mi 6. julija 1495, v kateri je francoski kralj pri- šel praktično ob ves plen italijanske kampanje, Liga pa je na drugi strani izgubila več vojakov od njega in ni dosegla poglavitnega cilja: Franco- zom ni uspela preprečiti vrnitve domov. Hkra- ti je Alfonzo II. Aragonski, zaveznik Alfonza II. Neapeljskega, premagal preostalo Karlovo po- sadko v Neaplju, s tem pa je francoski kralj izgu- bil domala vse, kar je pridelal v vojaški odisejadi na Apeninskem polotoku. Je pa s svojimi vojščaki za seboj pustil nekaj drugega. – Trajnega. – In niti najmanj prijetne- ga. – Na slednje je v enem svojih epigramov prav neženirano ostrojezično, kot mu je bilo v navadi, namignil tudi Voltaire: Quand les Français à tête folle S'en allèrent dans l'Italie, Ils gagnèrent à l'étourdie Et Gêne, et Naple, et la vérole. Puis ils furent chassés partout, Et Gêne et Naple on leur ôta, Mais ils ne perdirent pas tout, Car la vérole leur resta.7 »Zapuščina« francoske vojaške ekspedici- je v Neaplju kajpak ni bila takšna, da bi v Italiji oblikovala trajni imaginarij zmagovitega in dob- rega. Karlova vojska, ki so jo kar skoraj v tret- jini popolnjevali švicarski vojščaki – 8.000: ti so predstavljali jedro Karlove armade (Oechsli 1922, 23–24) in so tedaj ter v 16. stoletju veljali za vrhunske vojaške najemnike, s katerimi je neko- liko kasneje operiral tudi znameniti »Le Soldat tondu«, Matthäus kardinal Schiner, ki je v Švici figuriral kot poglavitni oficir za rekrutiranje svo- jih rojakov v najemniške armade (Oechsli 1922, 26, 31–62) – pa tudi španski, flamski, francoski in nenazadnje tudi italijanski žolnirji, je namreč jeseni 1494 pred pohodom na Neapelj mesec dni preživela v Rimu, kjer so se soldati brez zadržkov vdajali »čutnim strastem«. 7 Ko so se Francozi z norimi glavami odpravili v Italijo, so lahkomiselno dobili Genovo, Neapelj in sifilis. Potem so jih povsod pregnali in jim vzeli Genovo ter Neapelj, a vsega le niso izgubili, kajti sifilis so ohranili (Lewinsohn 1961, 163). Pri pisanju sem imel na razpolago vir, objav ljen na https://www.poesies.net/voltairepoesiesmelees.txt, zadnja znanstvena izdaja se nahaja v Davis idr. (2021). st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 12 (2 02 4) , š t ev il k a 1 / v o lu m e 12 (2 02 4) , n u m be r 1 90 Ko so si nato podvrgli Neapelj in od tam pognali kralja Alfonza II. Neapeljskega, so se Neapeljčani, ki so se pod francosko okupaci- jo nadejali boljšega življenja kot pod svojim nekdan jim suverenom, hitro skesali: opazili so, da sta se v njihovem mestu zavoljo mešane mno- žice žolnirjev z vseh vetrov prav razbohotila kra- ja in zločin. In tudi vsakovrsten spolni razvrat. Bitka pri Fornovu poleti 1495 pa je prinesla do- končno streznitev: italijanski zdravniki so na te- lesih vojščakov francoskega kralja zaprepadeno opazovali znamenja nove, njim dotlej neznane bolezni. – Iz mehurjev, ki so tedanje medicince strašili bolj kot gobavost ali elefantiaza, se je na- mreč cedil gnoj. Nadloga se je izkazala za spora- dični sifilis, pridobljiv/-en in prenosljiv s spolni- mi stiki, francoska armada pa je postala v očeh sodobnikov v Italiji in drugje kmalu ozloglaše- na, da je bolezen razsejala po Apeninskem polo- toku. Bolezen je tako prvič dobila metonimično poimenovanje. Postala je – francoska. Vojne zgodnjega novega veka sta po različ- nih delih Evrope določala prevladujoča struk- turna dinamika dolgotrajnega, tudi večletne- ga popotovanja,8 gibanja, tj. migracij vojakov – in torej stikov okuženih z zdravo populacijo. In nato vračanje najemnikov v domača, še ne(o)kuž(e)na okolja. Ta dinamika je, kot je mis- liti, okrepila, morda, znotraj posameznih, časov- no zamejenih stadijev in ob upoštevanju viru- lentnosti sifilisa, celo potencirala epidemiološko širitev same bolezni. To je pomenilo, da je stiku zdrave osebe z okuženo sledilo okoli 25 dni pri- marnega stadija sifilisa, kar je trajalo do pojava prvega čankarja. Ta je nato po približno 12 dneh sekundarnega stadija izzvenel, toda sekundar- na faza je brez zdravljenja (s penicilinom) traja- la okoli 3,6 meseca, nakar je bolezen napredovala v svojo terciarno fazo, ki pa je bila lahko pri po- samezniku latentna več desetletij (Garnett idr. 1997, 189, slika 3). 8 Primerjaj npr. dnevnik Petra Hagendorfa in njegovo vo- jaško popotovanje med letoma 1624 in 1649 v tridesetletni vojni (Peters 1993; v skrajšani angl. verziji tudi v Helfferich 2009, 276–302). Ker je mogel posameznik, če je potoval vsa- kodnevno kontinuirano brez posebnih večdnev- nih prekinitev, v 20–25 dneh prepotovati do okoli 600 km od kraja okužbe,9 opisana prevla- dujoča dinamika pojasnjuje, kako je mogel sifi- lis v slabih dveh desetletjih po Kolumbu zavoljo migracij zagospodariti kot (vse)evropska epide- mija: vojne, v katerih so sodelovale najemniške čete iz vseh koncev Evrope, so trajale več let, celo desetletij, kar je dovolj dolga inkubacijska doba za prenos bolezni zavoljo prostitucije in posil- stev (primarna in sekundarna faza) pa tudi znot- raj zvez, ki so jih najemniki sklepali s svojimi lju- beznimi iz lokalnega okolja, kjer so bili trenutno nastanjeni. Dinamika širjenja sifilisa na stari celini je bila zatorej silovita. Poleti 1495 so se začeli žol- nirji, ki so v sebi nosili kali dotlej neznane bo- lezni, vračati domov ali pa so svoje vojaško znan- je prodajali še naprej, v novih spopadih. Tako se je okužba iz Italije najprej razširila v Franci- jo, Nemčijo in Švico. Naslednje leto sta sledi- li Nizozemska in Grčija, dve leti po italijanski vojni Karla VIII. sta pod naletom sifilisa padli Ang lija in Škotska, štiri leta po prvem italijan- skem izbruhu pa je sifilis zavladal tudi v deželah sv. Štefana, na Ogrskem, in v Veliki moskovski kneževini, Rusiji; leta 1515 pride na Norveško (Tognotti 2009, 103; Anderson idr. 1986, 349). Tako ali drugače: ko so se najeti Flamci, Francozi, Španci, Švicarji, Nemci in drugi po le- tih žolda vrnili domov, so skupaj z odmeno za 9 V teku 20–25 dni je mogel posameznik, čigar migracija je bila v zgodnjem novem veku pogojena npr. z ekonomsko, vojaško, intelektualno (npr. pot v tiskarno ali na univer- zo/z nje domov) ali versko dejavnostjo, prepotovati okoli 600 kilometrov. Topogledno je za slovenske migracije v zgo- dnjem novem veku kakovosten primarni vir, ki more služi- ti kot referenca, račun, ki ga je Primož Trubar izdal za po- tovanje iz Ljubljane v Urach od 3. do 20. septembra 1561. V njem prvi slovenski evangeličanski škof navaja predvsem zneske za vsako »malico«, vino in napitnino na sedem- najstdnevni poti iz kranjskega stolnega mesta Ljubljane v frankovski Urach ter seveda vse ostalo, kar da naj se mu refundira. Toda: ob tem za zgodovinarja izriše po dnevih hkrati zelo natančen itinerarij potovanja po srednji Evro- pi v idealnih predjesenskih razmerah in daje tako »utež«, koliko je zmogel neplemič na konju ali oslu prepotovati v podobnih okoliščinah (Trubar 1562 v Vrečko in Krajnc- -Vrečko 2015, 368–372). »T a , k i n i o d B o g a , j e o d H u d ič a , i n im a t a k o s v o je f r a n c o z e ... « 91 Slika 8: Maksimilijanov tajnik in propagandist, ki se je nazadnje tudi sam nalezel nove ve- nerične nadloge, Joseph Grünpeck, je v letih 1496/1497 izdal delo Ein hubscher Tractat von dem Ursprung des Bösen Franzos (lat. naslov: Tractatus de pestilentiali scorra sive mala de Fran- zos). Inkunabula v štirih izdajah v latinskem in nemškem jeziku je bila knjižna uspešnica, avtor je povod za izbruh »francoskega zla« iskal v katastrofalni konstelaciji planetov, in si- cer v konjunkciji Jupitra in Saturna (Grünpeck 1497, b3–b41), toda z naslovno stranjo knji- ge likovno ni pozabil poudariti, da bolezen, ki da je »tako kruta, mučna in tako grozljiva, da doslej na tem svetu ni bilo znano nič bolj groznega in gnusnega«, zares ni drugega kot – predvsem – kazen Nebes za nasprotnike njegovega kralja in cesarja; slednjega Nebeška kraljica z Jezusom v naročju na naslovni strani obdaruje s cesarsko krono in z žarki milos- ti, tj. zdravja. st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 12 (2 02 4) , š t ev il k a 1 / v o lu m e 12 (2 02 4) , n u m be r 1 92 poklicno bojevanje prinesli tudi plačo, ki je niso želeli – francosko bolezen. Poudarjanje sifilisa kot francoske bolezni, in torej kazni za italijansko kampanjo kral ja Karla VIII., pa je imelo v Reichu še dodatno pomenlji- vo implikacijo: bilo je komunikacijska podpora politike cesarja Maksimilijana I. Francoska ope- racija na Apeninskem polotoku je bila za »pos- lednjega viteza« iz hiše Habsburg precej obču- tljiva tema, kajti vladar je ravno Francoze v Italiji dojemal kot poglavitni razlog, ki da mu je prep- rečeval uresničiti dvoje podjetij, ki jih je kot kr- ščanski princ štel za poglavitna znaka lastne »moči po Božji milosti« na tem svetu. Prvo je bilo cesarsko kronanje v Rimu: Maksimilijan, ki je bil za nemškega kralja kronan 9. aprila 1486 v Aachnu, še za življenja svojega očeta Frideri- ka III., najprej zaradi sovražnosti s Serenissimo, nato pa prav zaradi francoske kampanje ni mo- gel v Rim, kjer bi mu papež posadil na glavo kro- no Reicha. Tako se je moral zadovoljiti le z naslo- vom izvoljenega, ne pa tudi kronanega cesarja;10 glasove volilnikov Reicha je kot legitimacijo ce- sarske časti pripoznal šele papež Julij II. 4. febru- arja 1508 – več kot debelo desetletje po Karlovi vojaški prigodi v Italiji. Tako je bil viteški Habs- buržan pretežno dobo cesarjevanja v zadregi, kako zares trden je brez papeškega kronanja nje- gov cesarski naslov. Drugi podvig, kjer je Maksimilijan Fran- coze v Italiji videl kot poglavitno prepreko, pa je bila načrtovana križarska vojna proti Visoki por- ti. Slednje si je »poslednji vitez« želel celo živ- ljenje, v njej pa je kanil odigrati celo poglavitno vlogo, če je verjeti zapisu Hartmanna Schedela v Weltchronik (1493): Španija, Anglija in Fran- cija naj bi dunajskega Habsburžana pripoznale za poglavitnega vojskovodjo celotnega krščan- stva, ta bi nato zmagovito vodil križarsko vojsko najprej nad Carigrad in nato še nad Jeruzalem ter se nazadnje zmagoslavno vrnil v Rim, kjer bi 10 Zadnji cesar Reicha, ki ga je kronal sveti oče, je bil Karel V., pa še to kronanje se ni izvršilo v Rimu, temveč pod Kle- mentom VII. 24. februarja 1530 v baziliki San Petronio v Bologni. prejel počastitev s strani vseh kardinalov in ško- fov Katoliške cerkve (Schedel 2001, CCLVIII). Toda Francija Maksimilijana ni priznala kot prvega med bojevniki za primat krščanstva nad islamom na stari celini. – Še več: franco- ski kralj se je v Italiji lotil ekspedicije, ki so jo so časniki upovedovali znotraj horizonta imagina- rija in idearija križarstva, prav tod pa je želel kot najsvetlejša zvezda na političnem nebu Okciden- ta zasijati Maksimilijan. Pa tudi Neapelj, oko- li osvojitve katerega se je pravzaprav vse vrtelo, je pred tem in tudi tedaj veljal za odskočno de- sko za uspešen napad na Osmane, in tako tudi za ključ do Jeruzalema. V Reichu tudi niso bili neznani narativi propagandistov, ki so podvige francoskega kral- ja med Italijani opevali kar kot osvojitve novega Karla Velikega, ki da ga je Božja previdnost pos- lala, da prinese svobodo Italiji, celotno krščan- stvo pa da spravi izpod turške osvajalske pete (Savinetskaya 2016, 67). Poleg tega je bil imagi- narij križarskega pohoda čet pod Karlovimi za- stavami v Italiji povezan s (pozno)srednjeveški- mi predstavami o koncu sveta ter o »poslednjem vladarju«, ki da bo nastopil ob koncu zgodovine, premagal vse sovražnike Odrešenika in krščan- ske vere ter združil vse narode zoper Antikrista, ki naj bi se pojavil ob koncu časa in pred posle- dnjo sodbo. Slednjo je imel človek 16. stoletja v mislih praktično tako (za)gotovo, kot se danes pričakuje poštarja s položnicami – kadar koli. Prerokba o »poslednjem vladarju« se je pri- čela pojavljati od srede 7. stoletja naprej in je te- meljila na dveh tekstnih izročilih: na sibilinskih besedilih in na iz sirijščine v latinščino prevede- ni Apokalipsi Psevdo-Metodija, ki je doživela ši- rok sprejem v okcitanski učeni kulturi z vplivno Historio scholastico Lombardovega učenca Petra Komestorja (približno 1100–1178), in sicer po letu 1200 (Jackson 2001, 349). Tekstna tradicija Psevdo-Metodija je v evropski imaginarij in ide- arij prispevala koncept »poslednjega vladarja«, ki pred koncem časa združi celotno krščanstvo in premaga vse njegove sovražnike (Savinetskaya 2016, 68), Maksimilijan pa je sebe ugledoval kot »T a , k i n i o d B o g a , j e o d H u d ič a , i n im a t a k o s v o je f r a n c o z e ... « 93 prst usode, skozi katerega da se izpolnjujejo ti- sočletne prerokbe. Toda med bivanjem Karlovih mešanih naje- mniških vojska v Firencah pozno jeseni 1494 je celo Marsilio Ficino napisal govor, v katerem ni skoparil z udvorljivimi primerjavami in s poklo- ni francoskemu monarhu. Slednjega je štel kar za »poslednjega vladarja«, svoje someščane pa za »izvoljeno ljudstvo«, toda misliti je, da je zname- niti učenjak svoje besedilo izoblikoval kot sočas- nim humanistom ne neznani udvorljivi poklon, celo prošnjo, da francoski kralj s surovimi žolnirji odide iz Ficinu ljubih Firenc; v govoru je vladar- ja namreč nagovarjal, naj se drži svojega poglavit- nega poslanstva, ki da določa pot krščanskega su- verena. In to da je vojaško lasanje z neverniki, ne pa plenjenje zaveznikov, ki so iste krščanske vere, kot je sam kralj (Abulafia 1995, 20–21). – Franco- zi v Italiji so bili tako politično kot na ravni idea- rija in imaginarija poglavitnega krščanskega vla- darja Maksimilijanu I. več kot na poti. Zagon »nove kuge« kajpak ni razliko- val med političnimi in vojaškimi zavezniki ter nasprotniki. Dekleta, ki so grela slamnjače po posteljah francoskih vojščakov, so infekcijo prenesla na nemške soldate, zato so zagonetko najprej šteli za vojaško bolezen (Lewinsohn 1961, 161), na vojake kot poglavitne agense širjenja sifi- lisa (Acton 2006, 124–128) pa so bile oblasti pov- sod po Evropi pozorne ves čas do učinkovitega sistematičnega zatiranja bolezni z uporabo peni- cilina, tj. do srede 20. stoletja. Tako je npr. Fran Viljem Lipič v Topografi- ji c.-kr. deželnega glavnega mesta Ljubljane (1834) med opisi bolezni, ki so v njegovem času zazna- movale javnozdravstveno podobo stolnega mes- ta Kranjcev, navedel tudi sifilis in opozoril (Lipič 2003, 224; prim. Acton 2006, 58–67): Največ »eksploziva« zanj prihaja iz Trsta, prinašajo pa ga tudi vojaki, ki pridejo na do- pust, in vojaške eksekucije. Garje in sifilis v zadnjih letih niso bili nikoli tako razširje- ni kot leta 1831, ko so potekali vojaški pohodi [poudaril J. V.] proti Italiji. Lipič pa je evidentiral še enega izmed pro- žilcev širjenja sifilisa, in sicer tistega, ki pogos- to šele razvname boginjo Venero pred njenimi magičnimi dejanji – muhastega, nepredvidljive- ga, toda na moč domiselnega boga Bakha (Lipič 2005, 172). Dinamika bolezni, njeno hitro širjenje in posledice so bile kmalu po začetku vojaške pus- tolovščine Karla VIII. v Italije tolikšni, da so se ustrašili celo vladarji v Italiji na daljavo vojskujo- čih se držav. Eden izmed njih je bil tudi Maksi- milijan I., ki je 7. avgusta 1495 na državnem zbo- ru v Wormsu izdal edikt zoper bogokletnike, v katerem vladar ni pozabil poudariti, da so »koze, ki jih doslej med ljudmi ni bilo videti niti zanje še niso slišali«, Božja kazen za grehe, ki da jih sle- hernik dela z nemarno in/ali brezbožno rabo je- zika zastran Božjega, predvsem s preklinjanjem (Boehrer 1990, 203). Poglavitni topos imaginari- ja in idearija torej ni bil sifilis, temveč nekrščan- sko življenje, nova bolezen pa skupaj z lakoto, s potresi in kugo del moral(istič)no-oblastnega na- rativa, ki da daje izkaz o Božji roki, ki skozi bo- lezni kot instrumente kazni kara hudodelce. Besedilo Maksimilijanovega edikta glasi (Sudhoff 1912, 5): Auch vormals aus solichem Hunger, Erdpi- den, Pestilenntz und annder plagen auf er- den kumen und gefallen sein und netzoben unsern zeiten als offenbar ist dergleich vil und menigerlen plagen und straffen gevolgt haben und sunderlich in disen tagen swer kranckheiten und plagen der menschen ge- nant die pösen plattern [poudaril J. V.] die vor- mals bey menschen gedachtnüss nye gewe- sen noch gehört sein Aus dem wir die straffe gottes billich gedenncken. Novo zlo je takoj po pojavitvi inspirira- lo številne besedilne odzive tako med zdravni- ki za dušo – dušebrižniki – kot med onimi za telo. V Italiji prihajata topogledno v obzir pred- vsem najzgodnejša spisa španskega zdravnika na papeškem dvoru, Gaspareja Torelle (1452–1520), o »pudendagri«, in sicer Tractatus cum consiliis contra pudendagram seu morbum gallicum (Rim, st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 12 (2 02 4) , š t ev il k a 1 / v o lu m e 12 (2 02 4) , n u m be r 1 94 1497) in Dialogus de dolore cum tractatu de ul- ceribus in pudendagra evenire solitus, ki je bil v večnem mestu izdan tri leta kasneje. Obe izdaji prvoomenjenega in drugo navedeno delo so po- svečeni papeškemu gonfalonieru Cesaru Borgii, ki ga je Torrella, sicer osebni zdravnik Cesaro- vega očeta Roderica Llançola i de Borje, svetega očeta Aleksanda VI., zdravil ravno zavoljo okuž- be z novo boleznijo. Torella je samo v septembru in oktobru 1497 v Vatikanu (sic!) zabeležil in opazoval nič manj kot 17 primerov »neapeljske bolezni« (Lewinsohn 1961, 162). Ceremoniar pa- peža Julija II. in za njim medičejskega pontifeksa Leona X. Paris de Grassi pa je izpovedal, da naj bi za dotlej neznano boleznijo trpel tudi Giulia- no della Rovere, Aleksandrov naslednik, papež Julij II. (Arrizabalaga 1987, 149, op. 17). Morda kaže ob rob Julijeve bojevitosti, si- lovitosti in občasno tudi nasilnosti, zavoljo če- sar je postal sinonim zanj tudi »Il Papa terribi- le«, kar vse je tudi mentalna »pojavna oblika« renesančne virtù, vendarle dodati, da ga je k ob- časno nebrzdanim reakcijam na okolje morebi- ti napeljevala nevrodegenerativna terciarna faza tedaj nove venerične bolezni. O silovitosti sve- tega očeta iz družine della Rovere namreč tudi učeni sočasniki niso (z)mogli podati prav urav- notežene ocene. Pontifikat Julija Strašnega je Francesco Giucciardini tako povzel z besedami, da bi bil rimski pontifeks, spretnejši z mečem kot z brevirjem in tak, ki je raje stal pred solda- ti kot pred občestvom vernikov, zagotovo vre- den najvišje slave, če bi bil posvetni vladar in če bi se z enako skrbjo, kot jo je namenil, da bi Cer- kev z umetnostjo vojne povzdignil k časni veliči- ni, odlikoval tudi v umetnostih miru in duhov- nih rečeh (Giucciardini 2018, 1404; prim. Shaw 2001, 319). V desetletjih po koncu francoske ekspe- dicije med Italijani se je z vračanjem najem- niških soldatov v druge dele Evrope in z njiho- vim umiranjem krhala tudi zavest o povezavi med metonimičnim označevalcem, »francosko boleznijo«, in označencem, sifilisom, pa tudi sicer na Francoskem niso nikoli želeli posvoji- ti poimenovanja tako nečastnega pojava, kot je »morbus gallicus«. Zato so najprej uporablja- li besedno zvezo »mal de Naples«, nato pa se je splošno uveljavil izraz, ki zaznamuje enega od simptomov sifilisa in je podoben glavnemu kli- ničnemu znaku neke druge, tedaj še zdaleč ne tako ozlo glašene bolezni, kot je bil sifilis – koz (vérole) (Lewinsohn 1961, 163). Francoski zdravnik Jean François Fernel (lat. Ioannes Fernelius, 1497–1558), ki ga zgodo- vina medicine pomni predvsem po iznajdbi ter- mina fiziologija, je lansiral poimenovanje »lues Venera«, venerična kuga, danes splošno sprejeto poimenovanje za sifilis pa svoj nastanek dolgu- je renesančni književnosti. Leta 1530 je namreč veronski polimat, zdravnik, matematik, geograf in astronom, Girolamo Fracastoro, poslal v svet pesnitev v treh knjigah Syphilis, sive morbus gal- licus, pisanih v heksametrih. Delo obsega 1.300 verzov, v njem pa odmevata dve legendarni zgod- bi: potovanje Krištofa Kolumba v »Zahodno Indijo«, kjer je odkril gvajakovo drevo, ki so ga tamkajšnji domačini uporabljali kot zdravilo za njim domačo bolezen, sifilis, po drugi strani pa zgodba o od bogov prekleti Atlantidi (Pesapane, Marcelli in Nazzaro 2015, 684–685). Osrednja literarna oseba tega novolatinske- ga epa je Sifil (Syphilus), glavni pastir kralja Al- kiota. Črednik se ujezi na boga Apolona, ker mu z močnim soncem suši drevje in vodo, ki jo živi- na, ki jo pase, potrebuje za življenje. Zato se pas- tir zakolne, da poslej ne bo več izkazoval časti bogu svetlobe, temveč le svojemu kralju. Zname- niti Nebeščan se na pastirja razjezi in udari lju- di z ogabno boleznijo z imenom sifilis (syphilis) po Nebesom nehvaležnem pastirju; okužba za- dene vse, ne prizanese niti kralju Alkiotu. Nimfa Amerika (!) ljudem svetuje, naj Apolona potola- žijo tako, da mu ponudijo žrtve, vključno s sa- mim Sifilom, pa tudi Junoni in Telus da naj da- rujejo. Slednje se izkaže za rešitev, kajti Telus da ljudem gvajakovo drevo (Guaiacum officinale), s katerim se ob pomoči Junone pozdravi tudi Sifil. Ob gvajakovem lesu je 16. stoletje pozna- lo še drug dominanten način zdravljenja sifilisa, uživanje pripravkov iz živega srebra, zdravniki pa so se glede na preferenco, s čim so najpogo- »T a , k i n i o d B o g a , j e o d H u d ič a , i n im a t a k o s v o je f r a n c o z e ... « 95 Slika 9: Upodobitev zdravstvene oskrbe sifilitikov ob izbruhu vseevropske epidemije bolezni, ki jo je eden prvih zdrav- niških pričevalcev, Ruy Díaz de Isla, ubesedil kot »el mal serpentino« – »kačja bolezen«: »[N]i boljšega predmeta pri- merjave, kot je kača. Kajti tako, kot je ta žival ostudna, zastrašujoča in grozna, prav tako gnusna, strah zbujajoča in straš- na je ta bolezen. To je resna bolezen, ki povzroča razjede in kvari meso, lomi in uničuje kosti ter trga in krči kite ...« (navedeno po: Bento Loyens 2022, 14). Upodobitev se nahaja na naslovni strani inkunabule Bartholomäusa (Jerneja) Steberja A malafranczos morbo Gallorum praeservatio ac cura. V njej je učeni dunajski profesor medicine skušal razlikova- ti med sifilisom in drugimi tedaj znanimi boleznimi, npr. rakom in kozami (Steber 1497/1498, ii1–iiii2), in ga je posvetil takratnemu rektorju dunajske univerze, humanistu in teologu Brikciju Preprostu iz Celja. st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 12 (2 02 4) , š t ev il k a 1 / v o lu m e 12 (2 02 4) , n u m be r 1 96 steje zdravili sifilitike, delili na »merkurialiste« in »antimerkurialiste«, pač glede na to, kakšno kuro so najpogosteje izbrali. Med prominentne zgodnje zagovornike rabe živega srebra za zdravljenje venerične kuge sodita švicarski zdravnik in alkimist Paracelsus (1493–1541), v Reichu pa tudi tajnik Maksimili- jana I. Joseph Grünpeck (1473–1532). Zdravniki so rabo živega srebra utemeljevali z dvema premi- sama: s teorijo okužbe s sifilisom, ki da se zgodi s prenosom majhnih nevidnih delcev z okužene na zdravo osebo (npr. Fracastoro), ter z njihovim znanjem o farmakoloških lastnostih živega sreb- ra. O slednjem so vedeli, da je močno odvajalo in da v večjih odmerkih sproža slinjenje, ki bi mog- lo, kot se mislili, sifilitični agens »izprati« iz te- lesa in tako ustaviti bolezen. Današnja moderna medicina je ugotovila, da je druga premisa na- pačna, kajti slinjenje je fiziološki znak zastrupit- ve z živim srebrom. Ker človekova prebavila živo srebro v njegovi primarni obliki tekoče kovine slabo absorbira, so se renesančni zdravniki do- mislili zdravljenja z uživanjem anorganske ži- vosrebrne soli HgCl2. Ta je po učinkih na tki- vo jedka, zato so jo pomešali z mastjo, toda tudi ta pripravek ni bil brez znatnih škodljivih stran- skih posledic za bolnika – še vedno je ustvar- jal razjede. Precej bolj kot HgCl2 je bil v rabi »mercurius dulcis«, kalomel, živosrebrov klorid (Hg2Cl2). Toda ker je beli prah praktično ne- topen, so ga predpisovali le kot odvajalo, za či- gar absorpcijo v telesu so zdravniki ugotovili, da se daljša z dolžino zdravljenja, in sicer zaradi lo- kalnega delovanja na črevesje. V stoletju luči in razuma so ob kalomelu praviloma predpisovali tudi opij, kajti menili so, da ima le-ta antisifilitič- ne lastnosti, deloma pa zaradi sedativnega učin- ka opija na črevesje in s tem, kot so menili, pove- čane absorpcije (O’Shea 1990, 393). Tako ali drugače: učinkom zastrupitve s tež- ko kovino, živim srebrom, se ob takem zdravljen- ju ni bilo mogoče izogniti, posamezni nasprotni- ki zdravljenja z »merkurijem«, npr. Ulrich von Hutten, pa so v svojih delih zelo natančno popi- sali simptome, ki so si jih sifilitični bolniki pri- delali z zdravljenjem z živosrebrnimi priprav- ki – stomatitis, izpadanje zob, gastroenteritis, slinjenje, zastajanje urina, pljučnica ... (O’Shea 1990, 393) Sifilitik je ob taki terapiji prišel z dežja pod kap. Kura je bilo dolgotrajna, neprijetna in brez ozira na kirurško rekonstrukcijo nosu – le-to je še tako spreten operater opravljal brez anestezi- je –, celo boleča, vzroka bolezni niso pozdravi- li, hkrati pa so dotičnemu s težkimi kovinami dodobra omajali že tako močno načeto zdrav- je. Vel jalo je: radost enkrat, bolezen za zmeraj ali dve minuti z Venero, (vsaj) dve leti z merkurijem. Imaginarij sifilisa v slovenski kulturi 16. stoletja Vpogled v idearij in imaginarij sifilisa v sloven- ski kulturi 16. stoletja, kot preseva skozi besedila slovenske književnosti, v poglavitni meri omog- oča analiza del Primoža Trubarja, kajti le-tam je frekvenca pojavitev slovenskega poimeno- vanja za sifilis – francoži/frančoži in francožen/ frančožen – največja, konteksti pojavitve pa se- mantično najbolj raznoliki. Izraz se v pridevniški obliki frančožen/fran- cožen -žna -o pojavlja trikrat, sicer v dveh delih, pri tem je kontekst rabe v opisu posledic izvenza- konske spolnosti v Catechismu z dveima izlaga- ma (1575) Trubarjev avtocitat oz. dobesedna po- novitev besedila iz Cerkovne ordninge (1564), ki je bila z ukazom deželnega kneza Karla II. Habs- burškega 1564. prepovedana. Slovenski cerkveni red je bil ob nastajanju Catechisma z dveima iz- lagama v recepciji neuradno v opreki z deželno- knežjo naredbo, podtalno, toda izpričano: po- datki o zaplembah in sežigih proskribiranih knjig s konca 16. stoletja poučujejo, da je jeseni 1597 (!) med požganimi knjigami celo v Devinu najti prav Cerkovno ordningo (Žnidaršič Golec 2009, 235–236). Cerkovna ordninga (1564) H drugimu: Gospud Bug ie tudi ta sveti za- kon postavil zavolo, de se ty ludy skuzi ta za- kon teim lažei vsei žlaht gardi nečistosti, curbary inu prešuštvu varuio inu ubranio. »T a , k i n i o d B o g a , j e o d H u d ič a , i n im a t a k o s v o je f r a n c o z e ... « 97 Koker od tiga sveti Paul, 1. Cor. 7, govori, kir pravi: »De vsaki se pred curbario obaru- ie inu ohrani, ima suio lastno poročeno ženo imeiti.« Inu Heb. 13 pravi: »Bug bode cur- barie inu prešuštnike sodil inu ferdamnal, ampag ta zakon ie ena poštena, čestna reč vmei vsemi ludmi inu tih zakonikov postela ie prez madeža.« Zakai Bug ie vsi nečistosti, curbary inu prešuštvu sylnu souvraž, koker ie ta sui serd zubper nečistost čestukrat izka- zal inu še zdai izkažuie. Za nečistosti volo ie vus sveit potupil; Gen. 18. Ner te leipše deže- le inu meista z ognem inu žveplom sežgal; Gen. 19. V ti puščavi 23 tavžent Iudov pustil prebosti inu pomoriti; Nu. 25, 1. Cor. 10. To eno iudovsko žlahto Beniamin ie cilu pustil zatreti; Iudi. 20. Inu zdai povsod vidimo inu sliš[i]mo, de vsi curbary inu prešuštniki hud konec vzamo, bodo fra[n]conžni [poudaril J. V.], obužaio, so od vseh souvraženi inu za- verženi, zašpotovani, hudo smert vzamo, na koncu, aku prave pokure ne deio, bodo ve- koma v pekli goreli. Koker od tiga sveti Paul inu s. Ianž čestu govorita: Rom. 1, 1. Corin. 6, Gal. 5, Eph. 5, Apoc. 21, 22. Obtu Gospud Bug hoče od vsakiga človeka, mladiga inu stariga, duhovskiga inu deželskiga, to čis- tost, myr inu svetust imeiti, prez katere nišče ne bo Boga vidil. Heb. 13. [Trubar 1564 v Vin- kler 2005, 498–499] Catechismus z dveima izlagama (1575) Od zakona: H drugimu. Gospud Bug ie tudi ta sveti zakon postavil zavolo, de se ty ludi skuzi ta zakon teim lažei vsei žlaht gardi nečistos- ti, kurbary inu prešuštvu varuio inu ubra- nio, koker od tiga sv. Paul, 1. Cor. 7, govori, kir pravi, de vsaki se pred kurbaryo obaruie inu ohrani, ima zato lastno poročeno ženo imeiti. Inu Heb. 13 pravi: »Bug bode kur- barie inu prešušnike sodil inu ferdamnal. Ampag ta zakon ie ena poštena, čestna reič vmei vsemi ludmi inu tih zakonikou postela ie pres madeža.« Zakai Bug ie vsi nečistosti, kurbary inu prešuštvu sylnu sovraž, koker ie ta sui serd zuper nečistost čestukrat izka- zal inu še zdai izkazuie. Za nečistosti volo ie vus sveit potupil, Gen. 6; 7. Nerteleipše de- žele inu meista z ognem inu žveplom sežgal, Gen. 19, v ti pusčavi try inu dvaisseti tisuč Iu- dou pustil prebosti inu pomoriti, Num. 25; 1 Cor. 10. To eno iudovsko žlahto Beniamin ie cilu pustil zatreti, Iudi. 20. Inu zdai povsod vidimo inu slišimo, de vsi kurbary inu pre- šušniki hud konec vzamo, bodo frančožni [poudaril J. V.], obužaio, so od vseh sovra- ženi inu zaverženi, zašpotovani, hudo smert vzamo, na koncu aku prave pokure ne deio, bodo vekoma v pekli goreli, koker od tiga sveti Paul inu Ianž čestu govorita, Rom. 1; 1 Cor. 6; Gal. 5; Ephes. 5; Apoc. 21; 22. Obtu Gospud Bug hoče od vsakiga človeka, mla- diga inu stariga, duhovskiga inu deželskiga to čistost, myr inu svetust imeiti, pres katere nisče ne bo Boga vidil, Heb. 13. [Trubar 1575 v Krajnc-Vrečko 2003, 365–366] Od kriviga falš obhaiane in papežoviga izpačeni- ga mašovane: Zakai, nim se zdi, de s tem tudi Gospudi Boga mogo, koker ty eni ludie, kadar so na životu gardi, garievi, grintavi inu frančožni [poudaril J. V.], taku z lepim gvantom se ob- leko, te ludi obnorio inu oslipe, de menio, oni so tudi notri na životu koker iz vuna lipi inu čisti. [Trubar 1575 v Krajnc-Vrečko 2003, 167] Izraz v samostalniški obliki frančoži /-ev se pojavlja v treh Trubarjevih delih, in sicer v šes- tih pojavitvah. Catechismus z dveima izlagama (1575) Maliki čez nadluge in bolezni. Svetniki: Čez žlize so sv. Bastian inu Rohus, čez frančo- že [poudaril J. V.] ie Ciriacus, čez merzlico ie sv. Petronela inu sv. Urih, čez sklučene ie sv. Volfgang, čez naglo smert ie sv. Marko inu sv. Barbara, čez togoto ie sv. Valentin, čez po- rodne žene ie sv. Margareta … st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 12 (2 02 4) , š t ev il k a 1 / v o lu m e 12 (2 02 4) , n u m be r 1 98 Tacih inu tim glih aydovskih bogou, mali- kou inu svetnikou, kir so od aydou inu ne- zastopnih kersčenikou čez mnogetere riči inu stvari, iz nih norske človeiske pameti odločeni inu postavleni, koker de bi te iste ty maliki inu svetniki bili sturili, gori deržali inu rovnali koker ty pravi boguvi, bi mi mogli iz tih ležnivih meniških legend inu aydovskiga pisma veliku vkupe zbrati inu postaviti. [Tru- bar 1575 v Krajnc-Vrečko 2003, 231–232] Noviga testamenta pusledni deil (1577) Simbolična razlaga k 16. poglavju Razodetja: Bog nasprotnike »prave, stare cerkve krščan- ske« kaznuje z nepričakovanim, težkim umi- ranjem, s »hudo smrtjo«, ali z boleznimi, med drugimi tudi s sifilisom: Ta štima iz templa ie Jezuseva, kir vse riči rov- na inu sodi, ta vely tim angelom, tu ie, vsem pridigariem, de tim nevernikom inu zuper- nikom ta evangeli oznanuio, de bodo na duši torruvi, smerdeči, gnusni inu slipi, se bodo ži- vinsku inu cilu gardu deržali, koker tu s. Paul, Rom. 1, govori, de Bug te nevernike pusti v nesramne grehe, od katerih se poštenu ne more govoriti, pasti. Inu čez te anticrištove šcoffe, farie inu čez nih tovariše tudi čestu telesni torruvi, tu ie francoži [poudaril J. V.], raki, angliski put inu druge čudne bolezni prydo. [Trubar 1577 v Vinkler 2018, 467] Hišna postila, 1595 Na V. postno nedeljo: Zakaj kateri nej od Buga, ta je od Hudiča, taku on ima svoje frančože [poudaril J. V.], žlize, vse paklenske štraiffinge inu nesreče nad sabo inu teh istih več, koker se njemu kei more voščiti. [Trubar 1595 v Vinkler, Šetinc in Javornik 2015, 213–214] Ta deveta pridiga od terplenia Cristuseviga: Ampak kadar ludje ne hote od greihov pus- titi inu hote le v greihih naprej ijti, taku yh Bug štraiffa z buštvom, s sramotjo, s fran- coži inu zo vso nesrečo, viner ty zanikerni ludje ne hote prez tiga biti, ony ga ne hote buile imejti, skuzi svoje greihe inu nepokor- nu živlenje dado ony k vsej svoji nesreči ur- zah. [Trubar 1595 v Vinkler, Šetinc in Javor- nik 2015, 303] Ali tukaj merkaj uže dajle, koku ta GOSPUD takovo prigliho izlaga, zakaj on hoče tulikain reči: »Kateri je en greišnik, ta ima na svojej duši eno farlihišo inu škodlivi- šo bolezan kakor vse žlize, frančoži [poudaril J. V.], gobe inu kar je več takovih bolezni na telessu.« [Trubar 1595 v Vinkler, Šetinc in Ja- vornik 2015, 808] Na sv. Michela dan, ena pridiga od teh angelov. Ta perva pridiga od teh angelov: Zatu vuhcimo se spomislit, de my v veli- ki farlikosti dan inu nuč hodimo inu timu Hudiču glih kakor en cil ali tartča sidimo, ta ima vselej en napet samujster inu nafassa- no puhšo inu meri na nas, mej nas strejla z žlizso, s frančoži [poudaril J. V.], z voiskami, z ognjom, s točo, s hudim vremenom inu drugim. [Trubar 1595 v Vinkler, Šetinc in Ja- vornik 2015, 817] Tematološko-semantična analiza razkri- va, da prvi škof slovenske evangeličanske cerkve v kontekstih poimenovanja francož ne rabi le kot označevalca za spolno bolezen, temveč tudi kot metaforo za nekaj najslabšega, najtežje- ga in naj odvratnejšega, kar se more kristjanu v tosvetnem življenju prigoditi, kajti francos- ka bolezen je postavljena na semantično isto ra- ven kot uboštvo, sramota, druga gorja, homatije in ne sreče, težko umiranje in celo smrt. Trubar lues kot bolezen postavlja tudi v stabilno se- mantično vzročno-posledično zvezo med ne- dobrim življenjem kristjana, tj. vztrajanjem v grehu, ter boleznijo kot kaznijo Vsemogočne- ga za trmoglavost v grešenju; ne kuga, temveč venerična bolezen je rabljena kot nadpomen- ka za Božjo kazen za grehe. Toda: kazen za greh je – bolezen. »T a , k i n i o d B o g a , j e o d H u d ič a , i n im a t a k o s v o je f r a n c o z e ... « 99 Reformator tako zapiše: [V]si kurbary inu prešušniki hud konec vza- mo, bodo frančožni, obužaio, so od vseh sov- raženi inu zaverženi, zašpotovani, hudo smert vzamo, na koncu aku prave pokure ne deio, bodo vekoma v pekli goreli [vsi poudarki J. V.] ... In: Kateri je en greišnik, ta ima na svojej duši eno farlihišo inu škodlivišo bolezan kakor vse žlize, frančoži [poudaril J. V.], gobe inu kar je več takovih bolezni na telessu [greh je potemta- kem po Trubarjevem najhujša mogoča člo- vekova nadloga, »bolezen za smrt«, dodal J. V.]. In tudi: Ampak kadar ludje ne hote od greihov pustiti inu hote le v greihih naprej ijti, taku yh Bug štrai- ffa z buštvom, s sramotjo, s francoži inu zo vso nesrečo, viner ty zanikerni ludje ne hote prez tiga biti, ony ga ne hote buile imejti, skuzi svo- je greihe inu nepokornu živlenje dado ony k vsej svoji nesreči urzah [vsi poudarki J. V.]. Ter pribije: Zakaj kateri nej od Buga, ta je od Hudiča, taku on ima svoje frančože [poudaril J. V.], žlize, vse paklenske štraiffinge inu nesreče nad sabo inu teh istih več, koker se njemu kei more voščiti. Pomenljiv je tudi pomenski kontekst, v ka- terem Trubar francože stavi na isto pomensko stopnjo, kot je topos »hude smrti«, torej tež- kega umiranja oz. predsmrtnega boja. Slednje, dobra ali zla smrt, tj. miren ali nemiren odhod onstran, je imelo ves srednji in novi vek ter vse do nadomestitve religijskega družbenega okvira s sekularnim, torej vsaj do konca stoletja luči in razuma, ponekod pa celo še daleč v 20. stoletje, izjemno izpostavljeno semantično mesto v ima- ginariju evropskega človeka. Ta je bil skorajda vse do konca »dobe revolucij« popotnik od tod onstran, ena temeljnih konstant, ki so uravnava- le njegove življenjske odločitve, je bila tudi misel na onostranstvo, mirna, tj. dobra smrt pa je zanj izpričevala pomirjenost z Bogom in stanje mi- losti, nemirno umiranje v bolečinah in hudem predsmrtnem boju, tj. zla oz. huda smrt pa nekaj povsem drugega – potezanje samega peklenske- ga gospodarja za posamičnikovo dušo (primerjaj Vinkler 2020, 27–31). S teološko in eksistencialno povezavo med osebnim grehom in kaznijo se je Trubar sistema- tično ukvarjal v drugem delu Tiga Noviga testa- menta ene dolge predguvori (1557, poglavje XXX). Slednja obsega 196 strani, izšla je kot teološki eksegetični uvod v branje Tiga perviga dejla tiga Noviga testamenta (1557), v katerega knjižni blok je bila primarna tudi vezana. V tem delu je Trubar z dotlej v slovenskem jeziku nevideno jezikovno spretnostjo deformiral humanistični žanr prole- gomene tako, da je nastala prva slovenska znan- stvena razprava in tudi, kot je misliti, Trubarjevo najpomembnejše samostojno teološko delo. Tru- bar je sprejel definicijo Philippa Melanchthona v Loci theologici (ni jasno, katero od izdaj med 1521 in 1557 je Trubar uporabljal pri lastnem pisanju), po kateri si grešniki zaslužijo večni Božji srd in zato zapadejo večnemu trpljenju, po drugi strani naj bi kazni človeka odvrnile od greha, hkrati pa pričujejo za Božje bivanje; po kazni da bo človek spoznal, da je Bog (Rajhman 1986, 82). Trubar je greh umestil med dva pola, in si- cer v relaciji do (prestopanja) družbenih pravil, tj. zakonov, »postav«, predvsem pa ga je defi- niral kot nepripustno ravnanje posamičnika z lastno bogopodobnostjo, in temu more po Tru- barjevem slediti le en odziv: kazen, in to bolezen. Ta razmislek je slovenski reformator izpisal v Cerkovni ordningi (1564), in sicer v delu o ka- zualijah, kjer je svoje stanovske tovariše pouče- val o primernem postopanju pastorja ob obisku bolnika (Kako se imaio bolniki obyskati in trošta- ti) in tako programsko vtiskoval pojmovanje bo- lezni kot kazni za greh v vsakdanjo dušnopastir- sko prakso »cerkve slovenskega jezika« (Trubar 1564 v Vinkler 2005, 501–502): Inu potehmal ty bolniki se mogo sku- zi to pridigo inu skuzi te svete zacramente st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 12 (2 02 4) , š t ev il k a 1 / v o lu m e 12 (2 02 4) , n u m be r 1 10 0 potroštati, obtu en služabnik te cerqve, ka- dar on bo k animu bolniku poklycan, taku ima nerpoprei zamerkati inu izuprašati, koku tiga bolnika ričy stoye, ie li zastopen inu vučen v ti Božy bessedi, kai on nerveč toži, kai žaluie, kai nemu nerveč nadleži, te telesne bo- lezni oli ty grehi. Inu aku on nerveč čez to teles- no bolezan toži inu nekar čez nega grehe, taku ta pridigar ima nemu iz te bessede inu postave Božye, te nega grehe, ta serd inu to štraifin- go Božyo, katero ie Bug na te grehe polužil, izložiti, naprei šteti inu deržati, de ta bolnik nerpoprei te suie grehe, za katerih volo vse bolez- ni inu nadluge prydo, prov spozna [vsi poudar- ki J. V.] inu de na tu iz serca želi inu pegeruie gnade inu milosti Božye … Isti pogled – bolezen, tudi francoska, je ka- zen za zanikanje podobe Boga v sebi in lastnem ravnanju, bitju in nehanju, torej je kazen za greh – ohrani Trubar do konca svojega življenja, kajti najti ga je dosledno do njegovega zadnjega, toda posmrtno izdanega dela (1595) (Trubar 1595 v Vinkler, Šetinc in Javornik 2015, 213–214): Zakaj kateri nej od Buga, ta je od Hudiča, taku on ima svoje frančože [poudaril J. V.], žlize, vse paklenske štraiffinge inu nesreče nad sabo inu teh istih več, koker se njemu kei more voščiti. Se pa francoži, tokrat v nemškem zapisu, v Trubarjevem besedilnem svetu pojavijo še nekje, in sicer v tipu komunikacije, ki je od antike na- prej veljal za (pol)zasebnega – v pismih. Pisma Trubar Ivanu baronu Ungnadu, Ljubljana, 19. julija 1562 (Vrečko 2015, 137, 140): Alls gemelter Suetzits jm nechsten winter zu Vrach jn e. g. spies gewest, hat her Step- han on vnterlaß. vber jn geklagt, da. er ni- cht recht crobatisch khan, schreibe vnrecht, falsch vnd vnleßlich, darzu sei er krangkh, vol frantzosen [poudaril J. V.] …11 11 Ko je imenovani Cvečić prejšnjo zimo v Urachu bil v oskrbi vaše milosti, se je gospod Štefan nenehno pritoževal čezenj, da ne zna prav hrvaško, da piše slabo, z napakami in nečit- Trubar deželnemu oskrbniku in kranjskim odbornikom, oktober 1562 (Vrečko 2015, 148, 152): Zum dritten will der Consul nicht geste- en, daß er zu mir zu Vrach geredt hab, daß der Suetczits voller frannczosen sej [poudaril J. V.] vnnd daß er, der Consul, dem Suetczits nicht habe geschriben, daß er zu jme wider gen Vrach kommen soll etc. Nun jst wisen- dt dem herrn Anthonj, den zwaien vßkhok- hischen priestern, auch anndern zu Vrach, da. der Suetczits ain haimlichen wehetung gehabt, desswegen er nicht macht lanng an ainem ort still sitzen vnnd zu Reüttlingen er- cznej gesuecht; vnnd dis jar erst ist er jn His- terreich an frannczosen curiert worden [pou- daril J. V.] von ainem doctor, der jeczundt zu Sanct Veitt am Phlaumb wont.12 Navedka sta nastala v drugi polovici leta 1562, ko je konflikt med Trubarjem in Štefanom Konzulom v Bibličnem zavodu v Urachu dose- gel vrelišče. Le-to kar najindikativneje osvetljuje Trubarjeva izjava tajniku Hansa barona Ungna- da Philippu Guggerju (Elze 1897, 157): »Gospod Štefan se je do mene obnašal tako, da bi ga imel vzrok zabosti z nožem.« Spor je bil dolgotrajen in naj bi se začel s prepirom obeh hišnih gospa: jeseni 1561 je namreč Štefan Konzul svojo druži- no pripeljal v Urach, Trubar pa mu je v tamkaj- šnjem župnišču odstopil sobo. Tako sta druži- ni bivali v istem gospodinjstvu in gospe naj bi se nazadnje skregali zaradi otrok in kuhinje (Elze 1897, 331), misliti pa je, da v dobi, ko je franco- ska bolezen za vsakogar pomenila bolečo druž- beno stigmo, Trubarjeva »relata refero« morda ni bila prav dobra popotnica za morebitno na- ravnavo med poglavitnima goniloma uraškega ljivo, povrhu da je še bolan, okužen s francosko kugo [pou- daril J. V.]. 12 Tretjič: Konzul noče priznati, da mi je v Urachu govoril, da je Cvečić poln francozov [poudaril J. V.], in da Cvečiću ni- koli ni pisal, naj se vrne v Urah itd. Gospod Anton pa tudi oba uskoška duhovnika in drugi v Urachu so vedeli, da je Cvečić imel skrivno bolezen, zaradi katere ni mogel dolgo mirno sedeti na enem mestu, zato je tudi iskal zdravila v Reutlingenu. Šele letos se je v Istri zdravil zaradi francozov [poudaril J. V.] pri nekem zdravniku, ki sedaj biva na Reki. »T a , k i n i o d B o g a , j e o d H u d ič a , i n im a t a k o s v o je f r a n c o z e ... « 10 1 zavoda. Za Konzulov ugled zagotovo ni moglo biti prav ugodno, da je bil v korespondenci prin- cipala uraš kega zavoda Trubarja označen kot tisti, ki naokoli raznaša tako zagatne reči, kot so bile Cvečićeve homatije z venerično bolez- nijo, zato ne čudi, da je zanikal svoje tovrstno komuniciranje. Naj je Trubarjevo ne prav taktno referiran- je Konzulovega nediskretnega pripovedovanja o Cvečićevih tegobah še dodatno prililo olja na ogenj spora med obema protagonistoma ali ne, sam konflikt – ta vsebinsko ni koreninil v zdrav- stvenem stanju tega ali onega, temveč je imel po- vod v Trubarjevem »viel falsch« o uraški gla- golski Novi zavezi (1562, 1563) in v Konzulovem diametralno različnem pogledu oz. oceni preva- jalske uspešnosti pri hrvaških knjigah uraškega zavoda – je v končni konsekvenci morda najbolj škodoval prav Trubarju. Julija 1563 je prvi slovenski evangeličanski škof dokončal Cerkovno ordningo, toda v Urachu se je knjiga zataknila ob številne spletke, zamere in slabo voljo, vse to pa je zadrževalo tisk (Aha- čič 2022, 236) in prihod knjige med bralce na Kranjskem. In slednje ni bilo nepomembno, kaj- ti Trubar je morda računal, da je čas poklonitve kranjskih deželnih stanov novemu deželnemu knezu Karlu kot naročen za versko-politični ma- never stanov po načelu uti possidetis, torej idea- len trenutek, da s predložitvijo evangeličanske- ga cerkvenega reda od katoliškega Habsburžana morda celo izsilijo morebitne verske koncesije za strukturirano in delujočo, toda pravno na ravni Reicha in dežele brez priziva nelegalno evange- ličansko cerkev z njenim prvim superintenden- tom Trubarjem (prim. Vinkler 2020, 112–115). Cerkveni red je tako v Ljubljano prispel prepoz- no: knez Karel je poklonitev absolviral aprila 1564 in stanovi tedaj pred »Njegovo knežjo mi- lost« niso položili ničesar versko in politično prevratnega, kar naj bi morda potrdil. Ko pa se je to konec poletja oz. na začetku jeseni istega leta s prihodom Cerkovne ordninge na Kranjsko ven- darle zgodilo, je bil politično ugodni trenutek že nepreklicna preteklost, deželni knez pa je od- ločno potegnil vse konsekvence, ki so pritikale Trubarjevemu posegu v deželnoknežje regalne pravice zastran izdaje tovrstno normativnih do- kumentov v pristojnosti deželnega oblastnika. In je avtorja prvega slovenskega cerkvenega reda nepreklicno izgnal iz Notranje Avstrije v »nig- dirdom«, na Nemško. Zaključek in možnosti za nadaljnje raziskovanje Imaginarij in idearij sifilisa v slovenski kultu- ri 16. stoletja nista pomembneje odstopala od sicer splošnega evropskega imaginarija francoske bolezni kot stigme, je pa motiv francožev eden od pomensko tvornih toposov, kajti igra vlogo gradnika argumentacije v ključnih teoloških be- sedilih slovenskega protestantskega slovstva 16. stoletja, preko katerih prenika v vsakodnevno dušnopastirsko – in torej: delovanjsko – prakso »cerkve slovenskega jezika« v Notranji Avstriji; kot topos je bil dovolj pomenonosen, da se pojav- lja v najpomembnejšem književnem delu sloven- skega jezika v 16. stoletju – v Dalmatinovi Bibli- ji (1584).13 Pričujoča študija je zavoljo formata razpra- ve v znanstvenem časopisu nujno omejena. Toda je vsaj zaris možnosti večplastne analize bese- dil slovenske književnosti 16. stoletja kot zgo- dovinskih virov in je umeščena med jezikovno filološko ter imagološko primerjalno analizo, li- terarno, kulturno, medicinsko, toda tudi vojaško in intelektualno zgodovino ter zgodovino vsak- danjika in migracij, in to ne le tistih, ki segajo do meja nekdanjih notranjeavstrijskih dežel, tem- več do tja, do koder posveti njihova pojasnjeval- na moč za osvetlitev slovenskega zgodovinskega mentalnega prostora 16. stoletja. Vprašanje nastanka evropskega imaginarija sifilisa bi raziskovalno zahtevalo simulacijo raz- voja vseevropske epidemije v letih 1495–1530. Za raziskovalno prepričljiv inter- in multidiscipli- narni odgovor na to vprašanje bi bilo utemeljeno uporabiti teorijo grafov in narediti matematični 13 Sir 19,2–3: »Vinu inu Shene prenorio te modre, inu ty, ka- teri ſe na Kurbe obeſsio, ty ratajo divji: inu sadobe moj- le, inu zhèrve tu je, Franzhoshe [poudaril J. V.], vuſhy, inu druge petlerſke bolesni« (Dalmatin 1584, II,160b). st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 12 (2 02 4) , š t ev il k a 1 / v o lu m e 12 (2 02 4) , n u m be r 1 10 2 model z razcepnim diagramom, kako se je sifilis širil po evropskem kontinentu. Model bi upo- števal vsaj: (a) ohranjene zgodovinske pisne vire o številčnosti vojska, ki so bile okužene, in njihovo etnično sestavo (slednje omogoča oblikovanje ka- kovostne predpostavke, kam so se najemniki po koncu žolda utegnili vrniti), (b) relevantna zgo- dovinska poročila in arhološke raziskave, ki raz- krivajo, kdaj je sifilis napredoval v posamezne dele Evrope, (c) epidemiološke raziskave, ki pou- čujejo, kakšna je razvojna dinamika bolezni v ne- zaščiteni in s penicilinom nezdravljeni populaci- ji, (d) zgodovinske vire, ki poučujejo, kako hitro in kako daleč se je v zgodnjem novem veku običajno potovalo zavoljo ekonomske, vojne, verske ali iz- obrazbene migracije, ter (e) oceno rizičnega spol- nega vedenja z bojišča vračajočih se vojščakov in (f) številčnost prebivalstva vsaj v urbanih sre- diščih, ki so se nahajala na črti predpostavljenega itinerarija vračajočih se vojska domov (tj. ocena pogostnosti spolnih stikov na črti potovanja med Apeninskim polotokom in domačimi ognjišči, z upoštevanjem migracijskih odmikov od glavnega itinerarija, variacij in migracijskih zank posame- znih kontingentov Karlove vojske, ki so vojaško obrt nadaljevali na srednjeevropskih bojiščih). To pa spodbuja, morda celo izziva k resne- mu metodološkemu konceptualnemu premi- sleku, ki pri pisanju kulturne, in torej literarne, zgodovine 16. stoletja v slovenskem prostoru ni- kakor ni običajen: Ali ni vednostno utemeljeno, da se k pogledu, ki v središče zgodovinopisnega narativa postavlja prevladujočo dinamiko dobe, kot jo je mogoče rekonstruirati na podlagi zgo- dovinskih virov in ubesediti s pomočjo huma- nističnih eksegetičnih metod, redno vključuje tudi, kjer mogoče, naravoslovne metode podat- kovne analize in simulacije, morda v prihodnosti celo algoritme umetne inteligence. Kajti strojna analiza tekstnih virov zmore vzporedno in hkra- ti pregledati ter primerjati vse, kar je dostopno, torej nepopisno več in hitreje, kot so to sposobni najboljši človeški možgani, in četudi zmore stroj le seštevati (ničle in enice), pa more razkriti zavo- ljo človekove narave in njenih stvarnih omejitev doslej neopažene povezave – in tudi diskrepan- ce – med pojavnostmi v času in prostoru. Ter tako opozoriti na obstoj doslej še nezaznanih in/ ali neevidentiranih struktur in/ali njihovih rela- cij ter variacij v mentalnem obnebju preučevane- ga obdobja. Opomenjevalno, razlagalno in torej smislotvorno moč historiografa je tako mogoče s pomočjo digitalizacije – pogled na le-to celo v najmanj razgledanih glavah ne more biti več zre- duciran predvsem na ustvaritev digitalne kopije analognega zgodovinskega vira – krepko okrepi- ti in ji izostriti pogled. In tako morda videti da- lje, tudi kaj novega, drugače ali jasneje, zagotovo pa oprto na veliko večjo bazo primerjalnih ele- mentov, kot je bilo to moč v času zgolj analog- nega raziskovanja. Zakaj torej tega ne bi počeli redno in ob vsakem novem raziskovalnem vpra- šanju kvalitetneje? Viri in literatura Abulafia, D., ur. 1995. The French Descent into Renaissance Italy, 1994–95: Antecedents and Effects. London: Routledge. Acton, W. 2006. Prostitution Considered in Its Moral, Social and Sanitary Aspects. London: Routledge. Ahačič, K. 2022. »Uraški biblijski zavod: Trubarjeva pot od navdušenja do razočaranja in njegov odnos do hrvaških tiskov.« V Slovenski jezik in književnost med kulturami, uredila M. Šekli in L. Rezoničnik, 225–238. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije. Anderson, T., C. Arcini, S. Anda, A. Tangerud in G. Robertsen. 1986. »Suspected Endemic Syphilis (Treponarid) in Sixteenth-Century Norway.« Medical History 30 (3): 341–350. Aretino, P. 1992. Rozpravy o mravech hříšných kurtizán. Praga: Odeon. Arrizabalaga, J. 1987. »De morbo gallico cum aliis: Another Incunabular Edition of Gaspar Torrella’s Tractatus cum consiliis contra pudendagram seu morbum gallicum (1497).« La Bibliofilía 89 (2): 145–157. »T a , k i n i o d B o g a , j e o d H u d ič a , i n im a t a k o s v o je f r a n c o z e ... « 10 3 Bento Loyens, M. M. 2022. Morbus Gallicus and Social Stigma through the Ages: Evidence in Paintings and Sculptures. Porto: Instituto Ciências Biomédicas Abel Salazar. Berlioz, H. 1954. Paměti. Praga: Státní nakladatelství krásne literatury, hudby a umění. Boehrer, B. T. 1990. »Early Modern Syphilis.« Journal of the History of Sexuality 1 (2): 197–214. Cellini, B. 1910. The Autobiography of Benvenuto Cellini. New York: Reynolds. Dalmatin, J. 1584. Biblia, tu ie vse Svetu pismu Stariga inu Noviga testamenta, slovenski tolmačena skuzi Iuria Dalmatina. Wittemberg: Hans Kraffts Erben. Davis, S., H. Mendes Baiao, G. Pilard in M. Smith. 2021. Œuvres complètes de Voltaire 146. Poésies attribuées à Voltaire. Oxford: University of Oxford. Díaz de Isla, R. 1539. Tractado cõtra el mal serpentino, que vulgarmente en España es llamado bubas. Sevila: Domenico de Robertis. Dürer, A. 1971. Albrecht Dürer 1471 bis 1528: das gesamte graphische Werk. Zv. 2, Druckgraphik. München: Rogner and Bernhard. Eco, U., ur. 2008. Zgodovina grdega. Prevedli M. Novak idr. Ljubljana: Modrijan. Elze, T. 1897. Primus Trubers Briefe. Tübingen: Literarische Verein. Fernández Oviedo y Valdés, G. 1552. Historia general y natural de las Indias. Zaragoza: Juan Cromberger. Finucci, V. 2015. The Prince’s Body: Vincenzo Gonzaga and Renaissance Medicine. Cambridge, MA: Harvard University Press. Fracastoro, G. 1939. Trattato inedito in prosa di Gerolamo Fracastoro sulla sifilide. Verona: La tipografica veronese. Frank, M., in I. Frank. 1918. »Gasparo Tagliacozzi and His Contribution to Rhinoplasty.« Annals of Otology, Rhinology and Laryngology 27 (2): 504–527. Garnett, G. P., S. O. Aral, D. V. Hoyle, W. Cates Jr. in R. M. Anderson. 1997. »The Natural History of Syphilis: Implications for the Transmission Dynamics and Control of Infection.« Sexually Transmitted Diseases 24 (4): 185– 200. Gilman, S. L. 1998. Creating Beauty to Cure the Soul: Race and Psychology in the Shaping Aesthetic Surgery. Durham, NC: Duke University Press. Giucciardini, F. 2018. Storia d’Italia. Torino: Einaudi. Grdina, I. 2023. »Bolezen Josipa Ipavca in Princesa Vrtoglavka.« V Josip Ipavec in njegov svet, uredila F. Križnar in I. Grdina, 55–74. Koper: Založba Univeze na Primorskem. Grimm, J., in W. Grimm. 2024. Deutsches Wörterbuch. Trier: Kompetenzzentrum - Trier Center for Digital Humanities. https://woerterbuchnetz.de/?sigle=DWB &lemid=F08003. Grünpeck, J. 1497. Ein hubscher Tractat von dem Ursprung des Bösen Franzos. Nürnberg: Caspar Hochfelder. Hamilton, D. 2012. A History of Organ Transplantation: Ancient Legends to Modern Practise. Pittsburgh, PA: University of Pittsburgh Press. Helfferich, T., ur. 2009. The Thirty Years War: A Documentary History. Cambridge, IN: Hackett. Holcomb, R. C. 1937. Who Gave the World Syphilis? The Haitian Myth. New York: Froben. Ipavic, J. 1912a. »Izjava.« Narodni list, 4. januar. Ipavic, J. 1912b. »Izjava.« Narodni list, 11. januar. Jackson, P. 2001. »Medieval Christendom’s Encounter with the Alien.« Historical Research 74 (186): 347–369. st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 12 (2 02 4) , š t ev il k a 1 / v o lu m e 12 (2 02 4) , n u m be r 1 10 4 Krajnc-Vrečko, F., ur. 2003. Zbrana dela Primoža Trubarja 2. Ljubljana: Rokus. Legan Ravnikar, A., idr., ur. 2024. »Frančoži.« V Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja 2023. Fran. https://fran.si/ext /SSKJ16/frančoži. Lewinsohn, R. 1961. Zgodovina seksualnosti. Prevedel H. G. Ljubljana: Cankarjeva založba. Lipič, F. V. 2003. Topografija c.-kr. deželnega glavnega mesta Ljubljane. Uredila Z. Zupanič Slavec, prevedla M. Kočevar. Ljubljana: Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije. Lipič, F. V. 2005. Osnovne značilnosti dipsobiostatike - zlorabe alkohola oziroma na podlagi zdravniškega opazovanja nastala politično-statistična predstevitev njenih posledic, ki se odražajo na prebivalstvu in življenjski dobi. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Luther, M. 1996. »Eine Predigt, daß man Kinder zur Schule halten solle.« V Luthers Werke, Weimarer Ausgabe 7, uredil D. Martin. Digitale Bibliothek Band 63. Berlin: Directmedia. CD-ROM. Macdonald, H. B. l. »Berlioz, (Louise-) Hector.« V The New Grove Dictionary Music and Musicians. Samostoječa verzija. Mal, J. 1993. Zgodovina slovenskega naroda. Celje: Mohorjeva družba. Megiser, H. 1592. Dictionarium quatuor linguarum: videlicet Germanicae, Latinae, Illyricae, ... et Italicae. Gradec: Johann Faber. Megiser, H. 1603. Thesaurus polyglottus, vel dictionarium multilingue: ex quadringentis circiter tam veteris, quam novi ... orbis nationum linguis, dialectis, idiomatibus et idiotismis constans. Frankfurt ob Majni. O’Shea, J. G. 1990. »‘Two Minutes with Venus, Two Years with Mercury’: Mercury as an Antisyphilitic Chemotherapeutic Agent.« Journal of the Royal Society of Medicine 83 (6): 392–395. Oechsli, W. 1922. History of Switzerland 1499–1914. London: Cambridge University Press. Pesapane, F., S. Marcelli in G. Nazzaro. 2015. »Hieronymii Fracastorii: The Italian Scientist Who Described the ‘French disease’.« Anais Brasileiros de Dermatologia 90 (5): 684–686. Peters, J. 1993. Ein Söldnerleben im Dreißigjährigen Krieg: Eine Quelle zur Sozialgeschichte. Berlin: Akademie. Rajhman, J. 1986. Trubarjeva Ena dolga predguvor. Ljubljana: Cankarjeva založba. Savinetskaya, I. 2016. »The Politics and Poetics of Morbus Gallicus in the German Lands (1495–1520).« Doktorska disertacija, Central European University. Schedel, H. 2001. Chronicle of the World: The Complete and Annotated Nuremberg Chronicle of 1493. Prevedel G. Alt. Köln in New York: Taschen. Schwab, A. 1928. »Ipavci in jaz.« Zbori, Glasbno književna priloga, 1. oktober. Science Museum. 2023. »The History of Syphilis Part One: Cause and Symptoms.« 1. november. https:// www.sciencemuseum.org.uk/objects-and -stories/history-syphilis-part-1. Shaw, C. 2001. Julius II.: papež bojovník. Praga: Paseka. Sournia, J.-C., J. Poulet in M. Martiny, ur. 1981. Illustrierte Geschichte der Medizin. 4. izd. Salzburg: Andreas and Andreas.  Steber, B. (1497/1498). A malafranczos morbo Gallorum praeservatio ac cura. Dunaj: Winterburger. Stein, C. 2016. Negotiating the French Pox in Early Modern Germany. London: Routledge. Sudhoff, K. 1912. Aus der Frühgeschichte der Syphilis; Handschriften- und Inkunabelstudien, epidemiologische Untersuchung und kritische Gänge. Leipzig: Ambrosius Barth. Svetopisemska družba Slovenije. 1996. Sveto pismo Stare in Nove zaveze: slovenski »T a , k i n i o d B o g a , j e o d H u d ič a , i n im a t a k o s v o je f r a n c o z e ... « 10 5 standardni prevod iz izvirnih jezikov. Ljubljana: Svetopisemska družba Slovenije. Tagliacozzi, G. 1597. Gasparis Taliacotii Bononiensis, Philosophi Et Medici Praeclarissimi; Theoricam ordinariam, & Anatomen in Gymnasio Bononiensi publice profitentis: de Curtorum Chirurgia per insitionem Libri Dvo. Benetke: Bindonus. Tampa, M., I. Sarbu, C. Matei, V. Benea in S. R. Georgescu. 2014. »Brief History of Syphilis.« Journal of Medicine and Life 7 (1): 4–10. Thielmann, J. 2022. Disease and Society in Premodern England. London: Routledge. Tognotti, E. 2009. »The Rise and Fall of Syphilis in Renaissance Europe.« Journal of Medical Humanities 30 (2): 99–113. Trubar, P. 1564. Cerkovna ordninga. Urach: Hans Ungnad. Trubar, P. 1574. Ta celi catehismus, eni psalmi. Tübingen: Georg Gruppenbach. Trubar, P. 1575. Catehismus z dveima izlagama. Tübingen: Georg Gruppenbach. Trubar, P. 1577. Noviga testamenta pusledni deil. Tübingen: Georg Gruppenbach. Trubar, P. 1595. Hišna postila d. Martina Lutheria. Tübingen: Georg Gruppenbach. Ulsen, D. 1496. In epidemicam scabiem vaticinum. Nürnberg: Wagner. Vargová, L., K. Vymazalová in L. Horáčková. 2019. »A Brief History of Syphilis in the Czech Lands.« Archaeological and Anthropological Sciences 11 (2): 521–530. Vinkler, J., ur. 2005. Zbrana dela Primoža Trubarja 3: Primož Trubar, Articuli oli deili te prave, stare vere kersčanske (1562), Cerkovna ordninga (1564), Ta slovenski kolendar, kir vselei terpi (1557, 1582). Ljubljana: Rokus in Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar. Vinkler, J. 2020. Izpod krivoverskega peresa: slovenska književnost in njen evropski kontekst. Koper: Založba Univerze na Primorskem. Vinkler, J., M. Šetinc in B. Javornik, ur. 2015. Zbrana dela Primoža Trubarja 9: Primož Trubar, Hišna postila (1595). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Vrečko, E., ur. 2011. Zbrana dela Primoža Trubarja 11: Primož Trubar, Nemški spisi (1550–1581). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Vrečko, E., in F. Krajnc-Vrečko, ur. 2015. Zbrana dela Primoža Trubarja 10: pisma. Ljubljana: Pedagoški inštitut. World Health Organization. B. l. »Yaws (Endemic Treponematoses).« https:// www.who.int/health-topics/yaws Zupanič Slavec, Z. 2001. Endemski sifilis: škrljevska bolezen na Slovenskem. Ljubljana: Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije. Zupanič Slavec, Z. 2023. »Dr. Josip Ipavec, zdravnik in bolnik.« V Josip Ipavec in njegov svet, uredila F. Križnar in I. Grdina, 81–86. Koper: Založba Univeze na Primorskem. Žnidaršič Golec, L. 2009. »Trubarjeva Cerkovna ordninga, med želenim in živetim.« V Vera in hotenja: študije o Primožu Trubarju in njegovem času, uredil S. Jerše, 224–242. Ljubljana: Slovenska matica. Povzetek Naravoslovne znanosti izvor sifilisa razlagajo s tremi hi- potezami. To so: (a) hipoteza o predkolumbovskem iz- voru, (b) hipoteza o kolumbovskem izvoru in (c) hipo- teza o splošni planetarni razširjenosti sifilisa. Današnje stanje raziskav na področju paleontologije in filogene- tike kaže, da je v Evropi endemski sifilis, ki se ni prena- šal s spolnimi stiki, obstajal že pred vrnitvijo Kolumba iz Amerike, so pa pomorščakovi mornarji v Evropo pri- nesli sporadično, spolno prenosljivo obliko sifilisa. Za točko izbruha vseevropske epidemije sifilisa velja vo- jaška intervencija francoskega kralja Karla VIII. v Itali- ji (1494–1495), pomemben robni pogoj za hitro širjenje bolezni po evropskem kontinentu pa je bila prevladujo­ st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 12 (2 02 4) , š t ev il k a 1 / v o lu m e 12 (2 02 4) , n u m be r 1 10 6 ča strukturna dinamika dolgotrajnega, tudi večletnega potovanja, tj. migracij vojakov – in torej stikov okuženih z zdravo populacijo. Sifilis je bil v okcitanski kulturi bolezen, ki je do srede 20. stoletja nosila s seboj danes komaj predstavljivo osebno družbeno stigmo za bolnika. Stigma, ki je pre- čila vse družbeno stanovske bariere, je bila v zgodnjem novem veku začlenjena v idearij in imaginarij, kjer je bila bolezen – zlasti, ako je bila vidna kot fizična poškodo- vanost, tj. pohaba, iznakaženost, zabrazgotinjenost, to- rej vidni odklon od običajne, zdrave podobe človeka, za katerega je veljalo, da je »ustvarjen po Božji podobi« – razumljena kot flagitium Dei, kot razvidna kazen Vseviš- njega za posamičnikovo delovanjsko neskladje, in tako osebni greh zoper »večni red stvari«, torej kot brezpri- zivni odziv Nebes zoper človekov upor zoper Božjo (do)končno avtoriteto. Zgodnji novi vek je vnanjo te- lesno izmaličenost zaradi bolezni (bakterijska okužba s streptococcus pygones, impetigo, nekrotizirajoči fasciitis, si- filis, koze ...), poškodb, pridobljenih v nasilnih spopadih (napad, dvoboj, vojna, izmaličenje vojnih ujetnikov), in zaradi kazni, s katero je oblast trajno zaznamovala ob- sojene tatove in prešuštnike (odrezanje udov, npr. nosu), štel za izkaz božanske pravice, ki napake duše kaznuje tako, da poškoduje telo. V slovenskem knjižnem jeziku in književnosti 16. stoletja se izraz za sifilis najpogosteje pojavlja v obli- ki množinskega samostalnika moškega spola, in sicer v podobah frančoži ali francoži v pomenu nalezljive spol- ne bolezni ali metonimičnega – totum per parte – poime- novanja sekundarnega stadija le-te, tj. gnojnih bul. Poja- vitve je najti v šestih knjižnih delih, in sicer v Katekizmu z dveima izlagama (Trubar 1575), Noviga testamenta pusled nim deilu (Trubar 1577), Bibliji (Dalmatin 1584), v Dictio­ narium quatuor linguarum (Megiser 1592), Hišni posti­ li (Trubar 1595) in v Thesaurus Polyglottus (Megiser 1603). Frekvenca pojavitev samostalnika je deset. V dveh de- lih in treh pojavitvah – v Cerkovni ordningi (Trubar 1564) in Tem celem catechismu (Trubar 1574) – je najti pridev- nik frančožen ali francožen. Etimologija slovenskega izra- za kaže na prenos iz nemškega die Franzosen, kar potrju- je tudi analiza Megiserjevega in Hipolitovega slovarja. Vpogled v idearij in imaginarij sifilisa v slovenski kulturi 16. stoletja v poglavitni meri omogoča analiza del Primo- ža Trubarja, kajti le-tam je frekvenca pojavitev sloven- skega poimenovanja za sifilis – francoži/frančoži – največ- ja, konteksti pojavitve pa semantično najbolj raznoliki. Primož Trubar poimenovanja francož ni rabil le kot označevalca za spolno bolezen, temveč tudi kot metaforo za nekaj najslabšega, najtežjega in najodvratnejšega, kar se more kristijanu v tosvetnem življenju prigoditi, kajti fran- coska bolezen je v njegovih besedil kontekstualno pos- tavljena na semantično isto raven kot uboštvo, sramota, druga gorja in nesreče, težko umiranje in celo smrt. Tru- bar lues kot bolezen postavlja tudi v stabilno semantič- no vzročno-posledično zvezo med nedobrim življenjem kristjana, tj. vztrajanjem v grehu, ter boleznijo kot kaz- nijo Vsemogočnega za trmoglavost v grešenju; ne kuga, temveč venerična bolezen je rabljena kot nadpomenka za Božjo kazen za grehe. S teološko in eksistencialno pove- zavo med osebnim grehom ter kaznijo se je Trubar siste- matično ukvarjal v drugem delu Tiga noviga testamenta ene dolge predguvori (1557, poglavje XXX) in tam sprejel defini- cijo Philippa Melanchthona v Loci theologici, po kateri si grešniki zaslužijo večni Božji srd in zato zapadejo večne- mu trpljenju, po drugi strani pa naj bi kazni človeka odvr- nile od greha, hkrati pa pričujejo za Božje bivanje. Trubar je greh umestil med dva pola, in sicer v rela- ciji do (prestopanja) družbenih pravil, tj. zakonov, »pos- tav«, predvsem pa ga je definiral kot nepripustno rav- nanje posamičnika z lastno bogopodobnostjo, in temu more po Trubarjevem slediti le en odziv: kazen, in to bo- lezen. Tak pogled – bolezen, tudi sifilis, je kazen za zani- kanje podobe Boga v sebi in lastnem ravnanju ter bitju, torej je kazen za greh – Trubar ohrani do konca svojega življenja, kajti najti ga je dosledno do njegovega zadnje- ga, posmrtno izdanega dela (1595). Summary Three hypotheses are used in the natural sciences to ex- plain the genesis of syphilis. These are: (a) the hypothe- sis of pre-Columbian origin; (b) the hypothesis of Co- lumbian origin; and (c) the hypothesis of the universal planetary distribution of syphilis. Current research in the fields of palaeontology and phylogenetics indicates that endemic syphilis, which was not sexually transmit- ted, existed in Europe prior to Columbus' return from America. However, it was the sailors who introduced a sporadic, sexually transmitted form of syphilis to Eu- rope. The pan-European syphilis epidemic is believed to have originated from the military intervention of the »T a , k i n i o d B o g a , j e o d H u d ič a , i n im a t a k o s v o je f r a n c o z e ... « 10 7 French king Charles VIII in Italy (1494-1495). The rap- id spread of the disease across Europe was facilitated by the prevailing structural dynamics of long-term, even multi-year, travel, specifically the migration of soldiers. This resulted in contact between infected individuals and the healthy population.  In Occitan culture, syphilis was a disease that, un- til the mid-twentieth century, carried a significant social stigma for the patient, which is difficult to comprehend in today's society. In the early modern era, the stigma was prevalent across all social classes and was deeply in- grained in the ideology and imagination of society. This was particularly true when the disease was perceived as a physical injury, such as mutilation, disfigurement, or scarring, which deviated visibly from the normal and healthy image of a person. Such deviations were consid- ered a flagitium Dei, a visible punishment from a high- er power for an individual's failure to meet societal ex- pectations. Consequently, the deviations were seen as a personal sin against the eternal order of things and as an irrevocable response from heaven to humanity's rebel- lion against God's ultimate authority. In the early mod- ern age, physical mutilation caused by diseases such as Streptococcus pyogenes infection, impetigo, necrotiz- ing fasciitis, syphilis, and smallpox, as well as injuries from violent conflicts such as attacks, duels, and war, and punishments inflicted by authorities on convicted thieves and adulterers (such as cutting off limbs or the nose), were seen as a form of divine justice. These acts were believed to be punishments for the sins of the soul, resulting in harm to the body. In sixteenth century Slovene language and litera- ture, the term ‘syphilis’, commonly referred to as frančoži or francoži, appeared as a masculine plural noun. It de- noted an infectious venereal disease or, more specifical- ly, the secondary stage of the disease (sores), using a met- onymic totum per parte designation. Occurrences can be found in six books, specifically the Catechismus z dvei­ ma izlagama (Trubar 1575), Tiga Noviga testamenta pusled­ ni deil (Trubar 1577), the Bible (Dalmatin 1584), the Dic­ tionarium quatuor linguarum (Megiser 1592), House Postil (Trubar 1595), and Thesaurus Polyglottus (Megiser 1603). The noun occurs 10 times. The adjective ‘francožen’ or ‘frančožen’ is found in two works and appears three times. These texts are Cerkovna ordninga (Trubar 1564) and Ta celi catechismus (Trubar 1574). The origin of the Slovenian term suggests a borrowing from the German phrase ‘die Franzosen’, a fact that is further supported by the examination of Megiser's and Hippolytus' diction- aries. An examination of the works of Primož Trubar allows us to gain a deep understanding of the concepts and representations of syphilis in sixteenth-century Slo- venian culture. The reason for this is that the number of instances of the Slovene term for syphilis - francoži/fran­ coži - is highest in these texts, and the occurrences cover a wide range of semantic situations. Primož Trubar employed the term ‘French dis- ease’ not only to denote a sexually transmitted disease, but also as a metaphor for the most severe, challenging, and repugnant experiences that a Christian can encoun- ter in their earthly existence. Trubar contextualises the concept of French disease alongside poverty, shame, other misfortunes, disasters, agonising demise, and even death, placing them all on the same semantic level with- in his texts. Trubar establishes a clear cause-and-effect connection between the sinful behaviour of Christians, specifically their persistence in sin, and the occurrence of illness as a divine punishment. In this context, venere- al disease is metaphorically employed to represent God's retribution for transgressions, rather than the plague. In the second part of the Tiga Noviga testamenta ena dolga predguvor (1557, chapter XXX), Trubar methodically ad- dressed the theological relationship between personal sin and punishment. He endorsed Philipp Melanchthon's definition from loci theologici, which states that sinners deserve God's eternal wrath and consequently endure eternal suffering. Conversely, the punishments are in- tended to discourage humans from committing sins and simultaneously serve as evidence of God's existence. Trubar positioned sin between two pillars, specifically in connection to the violation of societal regulations, spe- cifically laws, and primarily, he characterised it as the im- proper conduct of an individual asserting their own di- vine qualities. According to Trubar, there is only one appropriate reaction to this: punishment. Trubar main- tained the belief that illness, including syphilis, is a pun- ishment for ignoring one's own divine nature. This posi- tion was upheld by him until his death and can be seen consistently in his final work, which was published post- humously in 1595.