Katoliško-versko žiy]jenje. II. Božja ljubezen je na križu umrla in svet odrešila. Krsčanska ljubezen do bližnjega isto tako premaguje nevero, hudobijo, revačino ter je najbolj zdatni pripomocak za spreobrnenje nevernega, od Boga, od Kiistusa in od njegove sv. Cerkve od padlega sveta. Sv. o6e Pij IX. so pri nekej priliki spregovorili znamenite besede: -neverni otroci sedanjega časa ne morejo trpeti trdne vere pri katoličanu, zaaramujejo tudi marsikatero njegovih 6ednostij n. pr. proatovoljno deviatvo, av. čistost itd. toda česar uibče ne graja, kar vsi hvalijo, to so djanja krščaDske ljubezni in usmiljenja." L. 1830. so telesne ostanke, svetinje, sv. Vincencija Pavlanskega, 6udovitega apostola kracanske ljubezni in o6eta usmiljenih seater, lazaristov in mnogo drugih bogaljubnih, telesnej in duševnej reTŠ6ini v podporo namenjenib zavodov, preuesli v Pariz. Takrat se je razneslo prerokovanje, da bo sv. vera iz nova oživela po djanjih usuiiljenia sv. Vincencija. In res se je začelo od tiste dobe t tej zadevi neko nenavadno in občudovanja vredno gibanje med katoliškimi kristijani. Biž v Paiizu se je našlo 8 dijakov, tned njimi slavni Ozanam, poznej notar in profesor, ki 80 neveri svojih sou6encev živabno ugovarjali. nDobro, so pri takib prilikah rekli neverni dijaki, kršcaustvo je sicer 6udovite re6i ustvarjalo, toda kaj pa storite vi ? Kde 80 dela, ki bi vašo vero popričevala?" Jim odgovorijo: -Prav, naša djanja se morajo z našo vero vjemati, Ijubiino kakor Jezus bližnjega, strezimo ubogim!" Na to re6e zopet eden izmed nevernikov: .hočete li drznoti se in revščino po Parizu odpraviti, vi, uboga osmerica ljudi? Mi neverni liberalci, mi gojimo velikanske nazore sedanjega 6asa, ki bodo svet prerodili." Kakih 40 let poznej je imenovani Ozanam pisal: ,, kako so neverni liberalni nauki in nazori svet prerodili, to sedaj neniilo čutimo vsi, ki pod gospodstvom denarja in najnesrarnnišega odeiuštva vzdihujemo in pod bremeni vsakojakih davkov trpimo ter okoli sebe vidimo vedno rastoče siromaštvo, silo, greb iu obup. Toda nam osem dijakom, od onih nevernikov zasramovanim, se je v 20 letih pridružilo 2000 možkih samo v Parizu, ki so obiakovali 5000 ubogih rodbin in preskrbovali 20.000 airomakov. Sedaj je minnlo 40 let in smo ove dmžbe, katerim smo sv. Vincenciju na čast dali ime: konference sv;. Vincencija, raztegnili po celej Erancoskej, ki šteje 1700 konferenc". Ko so sv. o6e Pij IX. to izvedeli, so se močuo razveselili in slavni skof Dupanloup je djal: ndružba sv. Vincencijaje cudež naaega stoletja, izredna prikazen, kakorsue svet ia še niti Cerkva sa^ma videla ni". Iz Francoekega so ovo družbo že razširili po Evropi, Afriki, Ameriki in vzhodnjej Indiji in po raznih otokih; šteje sedaj kakih 6000 konferenc, ki so 1. 1875 skup ubogim v duševno in gniotao pomoč nabrale iu razdelile 6,046.884 frankov t. j. 2,418.753 fl. Družba sv. Vincencija je postala prav svetovno društvo djan8ke krscanske ljubezni. V naše avstrijsko cesarstvo so društvo sv. Vincencija preaadili pred 28 leti in ima sedaj okoli 60 konferenc, ki so 1. 1875. ubogim poinagale z 41.242 fl. Nain Slovencem najbližnje take konference so v Ljubljani, v Celovcu in v Gradcu, ki posebno srečno in vpešno deluje. Tukaj je namreč blagi kanouik Legwaith 1. 1870. nagovoril več pridnib svetnib gospodov, da so se združili v prvo kon-  ferenco ali družbico sv. Vincencija. Ti so začeli brž obiskavati ubožniše rodbine, da so 86 sami prepričali, kdo je podpore potrebeu in kdo ne. Ob enem so pobirali nuilodarov in jib vestno razdelivali. Prvo leto 80 izdali 500 fl., drugo 1700 fl. tretje 4000 fl., 6etrto 80u0 fl., peto 10^000 fl. in šesto nad 12.000 fl. V petih konferencab je sedaj 70 delujočib t. j. siromake obiskavajočih, in 1000 podpirajočib udov in razun tega podpoinikov v vseh stanovib. Kapitalov niruajo in jih tudi ne nabirajo; kapital so jim dobrotniki in pa Jezus Kristua, najusmilenejši oče ubogib. Graški gospodje so videli, kako se mnogo ubogih fanti6ev po ulicah poteplje brez dela, poduka, nadzorovanja, ker jim ubogi stariši morajo iti za delom in zaslužkom. Zanemarjene reve se jim usmilijo in dajo ta-le oklic v novinab natisniti: ,,kdor tako dete sprejme, ta mene sprejme, pravi Jezus. Kdo je v Gradcu, ki bi hotel tako Jezusa v svoj hram sprejeti, vsaki den ali toliko in tolikokrat v letu?" Brž se je našel človek, ki je daroval 6 sob,. 2 kubinji in prostor za igračo v svojetn hraiuu; sedaj je celi hram darovan, 20.000 fl. vreden. V njem se nahaja in se v nekem drugem bramu, kteri je od mesta bil društvenikom izro6en, po 90 in 60 fanti6ev, ki bi sicer bili zaneraarjeni paglavci in kedaj nevarni ljudje, sedaj se pa lepo igrajo, podu6ujejo, branijo in obla6ijo pod nadzorništvom uamiljenih aeater. Vaak den jim prinašajo dobrotniki, česar jim je potreba. Prvemu bramu dostavljajo sedaj novo poslopje za sirote, za uboge dijake, rokodelske učence itd. ki bodo vai na tak način dobivljali za dušo in telo potrebne pomoči od prave krščanske ljubezai par tiho in ponižno delujočih mož. Do sedaj se nahajajo konference sv. Vincencija samo po večjih mestih, a da bi jih tudi po drugod in še celo po deželi trebalo, to bo vsak priznal, ki ve, kako so naši liberalni postavodajalci z jalovimi paragrafi za uboge poskrbeli, ko so fainim siromašnicam postavno namenjene denaije v oskrbovanje izročili srenjam. Kako se te pogoato brigajo za svoje ubožce, to se da unisliti in kažejo tudi skušnje, zlasti sedaj, ko vsi skup žalostno ubožajo!