Revija za kulturna in druga vprašanja občine Šoštanj in širše. ggflf- ZJSJ J ri';' I t L=M Letališče Milan?' KOfcUŠAR ('odpiramo spo >4ne, Poštnina plačana pri Pošti 3325 Šoštanj Knjižnica Velenje Titov trg 05 3320 Velenje £lijabIfJ J 3 Darko Menih za župana anes, za jutri. Za občino Šoštanj www.sds.si Slovenska demokratska stranka Revija za kulturna in druga vprašanja Občine Šoštanj in širše. Izdaja Zavod za Kulturo Šoštanj Trg Svobode 12, 3325 Šoštanj zanj Kajetan Čop, direktor Izdajanje Lista finančno omogoča Občina Šoštanj, zanjo Milan Kopušar, župan. Uredništvo Jožica Andrejc, Milojka Komprej, Tjaša Rehar, Peter Rezman in Rafko Srebernjak Fotografija na naslovnici: List Odgovorni urednik Peter Rezman Lektoriranje Jožica Andrejc (Za razpise in objave odgovarja naročnik.) Priprava redakcije Milojka Komprej Oblikovanje in prelom Vinko Pejovnik ml. Tisk IGEA d.o.o., Nazarje Natiskano 900 izvodov, Vse sodelavce prosimo, da prispevke za LIST št. 11 (november 2006), pošljejo ali dostavijo najkasneje do 17. novembra 2006. ISSN 1501-0373 T 77 fi 1 73 Prezrte drevesne vrste: BREK (SORBUS TORMINALIS L.) / stran 37. VSEBINA 4 Fotografija meseca 5 Uvodnik 6 Naša občina 9 Politika 10 Prostor za komentar 12 Lokalne volitve 2006 Liste kandidatov za člane občinskega sveta občine Šoštanj 20 Dogodki in ljudje 22 Sredina vabi 24 Podoba kulture 25 Dogodki in ljudje 26 Šolski list 28 Portret 29 Dogodki in ljudje 31 Knjige 32 Cerkev 33 Dogodki in ljudje 35 Varstvo naravne dediščine 36 Pravni nasveti 38 Šport 40 Dogodki in ljudje 41 Svetloba 42 Križanka 43 Listnek 2006 Vinotok Ust Q 3 Foto meseca Foto: Dejan Tonkli Se bo katera, ali kdo od navzočih na proslavi, tudi zapisal-a v zgodovino, kot bronasti možje, ki stojijo v parku pred šoštanjsko šolo? Edi Vučina Tokrat smo ljudje - občani spet tisti, ki imamo moč odločanja. Vsi tisti, ki bi radi, da jih s oznako pred njihovim imenom na volilnem listku pooblastimo, da bodo štiri leta govorili in odločali v našem imenu, so se nam v preteklih dneh najbrž pretirano dobrikali in nas poskušali prepričati, da so prav oni vredni naše izbire. Ne glede na bolj ali manj znane metode prepričevanja (oglasi, plakati, zgibanke, nastopi, golaži, stiski rok, soočenja, smehljaji, obljube, napudrani obrazi, slogani, itd...) je še vedno neznanka, kaj je tisto, kar nam skritim za pano volilnega mesta, postavi svinčnik pred izbranim kandidatom. Čar je v nepredvidljivosti. Nihče drug, večinoma pa tudi sami, ne vemo, kaj se dejansko dogaja v množici nevronskih celic, ki jim pravimo možgani. Odločitev, kakor koli že pride, sploh ne potrebuje racionalne podlage. Pač, tako sem se odločil in pika.Tega se sicer zavedajo tudi spretni oglaševalci, ki skupaj s psihologi iščejo poti do naše podzavesti in upajo, da bodo s pravo barvo, tekstom, zvokom ali še kako drugače, vplivali na našo odločitev. Predstavnike naše občine volimo šele četrtič. V šoli so nas učili, da DEMOKRACIJO ljudje poznajo že tisočletja. Pravica ljudi, da kot ljudstvo (demos) izbirajo oblast in tako soodločajo o svoji usodi pa ni tako samoumevna in se skozi čas tudi precej spreminja. Sami smo pravo volilno pravico dobili tako rekoč šele pred kratkim, z ustanovitvijo nove države. V nekaterih delih sveta, se volilna pravica še vedno deli tudi glede na spol ali celo barvo kože. Tudi naš sistem pozna omejitve. Starostna meja je že tak primer omejitve, o katerem bi se dalo razpravljati. Če lahko najstniki (pred dopolnjenim 18 letom) vozijo motorna kolesa, razpolagajo z bančnim računom, se odločijo za otroka ali celo za splav, so najbrž sposobni izbrati tudi osebo, ki bo v prihodnje vodila lokalno skupnost. Tisti najstarejši, ki jim družba omejuje pravico do samostojne vožnje avtomobila, pa volilno pravico še imajo. Kaj pa zaporniki, ki v času mandata še ne bodo užili svobode? Pa tudi tisti, ki jim pravimo duševni bolniki in zgubijo opravilno sposobnost, bi lahko izbrali? Se lahko svobodno odloča volivec, ki je pod vplivom alkohola ali kakšne druge droge oz. psihotropnega zdravila? Z mal- ce provokativnimi vprašanji hočem le opozoriti na dejstvo, da gre za eno izmed osnovnih pravic človeka, ki je vezana na bistvo ČLOVEKA z vsemi skrajnostmi tega pojma vred. Danes lahko iz analiz človeškega genoma dokaj točno opredelimo, kdo spada v človeško vrsto, ki je baje namnožena iz dveh, okoli 45.000 let starih prednikov (lahko bi jim rekli tudi Adam in Eva). Kaj pa danes, ne glede na vse fizične spremembe in podaljšano življenjsko dobo, predstavlja tisto bistvo človeka? To je vedno težje definirati in to bi nas moralo malce zaskrbeti. Tako meni tudi filozof Francis Fukuyama, ki s knjigo KONEC ČLOVEŠTVA opozarja na nevarnosti revolucije v biotehnologiji, pri tem pa ne misli samo na kloniranje in popravljanje človeškega genoma ampak tudi na številna nova psihotropna »zdravila«, s katerimi farmacevtske družbe brez posebnega nadzora spreminjajo osebnost posameznika in s tem postopoma tudi naravo človeške družbe. Torej se nevarno bliža čas, ko bo naša »svobodna« odločitev v bistveni meri odvisna od vrste farmacevtskega preparata, ki smo ga pred odločitvijo zaužili. Že danes je na razpolago pro-zak, ki poveča raven serotonina in s tem občutek samozavesti ali pa ritalin, ki ga dajejo »hiperaktivnim« otrokom, ameriška mladina pa ga jemlje za boljšo koncentracijo v šoli. A strokovnjaki opozarjajo, da je to šele začetek. Torej, uživajte v zaenkrat še nepredvidljivi svobodni izbiri, dokler še ta obstaja in zaupajte svoji... človeški naravi. 2006 Vinotok List P 5 NAGRAJENCI OBČINE ŠOŠTANJ Komisija za priznanja, ki ji predseduje Peter Turinek, je svetu Občine Šoštanj predlagala v potrditev kandidate za občinske nagrade. Svet Občine Šoštanj je na svoji 27. redni seji, dne 18. septembra 2006 predloge potrdil in sprejel sklepe o dodelitvi občinskih plaket in priznanj. Nagrajenci: Društvo upokojencev Šoštanj, Kmetijska zadruga Šaleška dolina, Zdravko Zupančič in Ženski odbojkarski klub Kajuh Šoštanj. PLAKETO OBČINE ŠOŠTANJ V LETU 2006 je prejela KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA, z. o. o., Trg svobode 12, Šoštanj! Predlog je podala Krajevna skupnost Šoštanj. Kmetijska zadruga Šaleška dolina je že več kot 50 let nosilka razvoja kmetijstva v Šaleški dolini. Šteje 324 članov, skoraj polovica oziroma l6l od teh jih je iz občine Šoštanj. V lanskem letu so od kmetov odkupili enajst in pol milijard litrov mleka, 320 ton mesa mladih pitanih govedi, 150 ton mesa krav, na lastnih posestvih pa so pridelali 530 ton jabolk in 70 ton mesa mladih pitanih govedi. Naravni pogoji v občini članom zadruge narekujejo razvoj v smeri govedoreje, prireje mleka in mesa, zato je pomembna naloga kmetijske zadruge zlati oskrba njenih članov s kmetijskim repromaterialom. Zadruga ostaja ves čas zvesta občini Šoštanj. V lanskem letu se je odločila, da bo eno od svojih največjih investicij, to je izgradnja trgovsko poslovnega centra, zgradila prav v Šoštanju. Ta center bo omogočal članom zadruge in občanom Šoštanja višjo raven kvalitete oskrbe, s tem pa bodo vsi pridobili kvalitetno ponudbo v neposredni bližini. Kmetijsko zadrugo ves čas delovanja spremlja njen moto: »Znanje in vztrajnost, človeško sožitje in varnost za vse.« PLAKETO OBČINE ŠOŠTANJ V LETU 2006 je prejel ŽENSKI ODBOJKARSKI KLUB KAJUH ŠOŠTANJ, Kajuhova 7a, Šoštanj! Predlog je podal OO Socialnih demokratov Šoštanj. Ženski odbojkarski klub Kajuh Šoštanj deluje od leta 1984. Takrat so nastopali v občinski ligi, vendar so se že v prvem letu preko kvalifikacij uspeli uvrstiti v drugo slovensko ligo - vzhod. V drugi ligi so igrale dve leti, nato pa so se že uspele uvrstiti v najmočnejšo slovensko ligo, kjer so igrale vse do sezone 1992/1993- Uspehi na igrišču so zahtevali tudi boljšo organiziranost kluba, za kar je bilo potrebnega precej truda vodstva kluba. Tako je delo predsednika prevzel Miloš Ljubojevič, ki je v sezoni 2004/2005 ‘dirigentsko palico’ predal Ivanu Blazinšku. Ena glavnih odlik kluba je vzgoja lastnega kadra. Igralke tako nastopajo v različnih selekcijah - od tretjegarazreda dalje. Rezultat dolgoročnega, sistematskega in zagnanega dela je v minuli sezoni privedel do največjega uspeha kluba, saj so se odbojkarice Kajuha Šoštanja v močni konkurenci uspele uvrstiti iz tretje v drugo slovensko ligo. Zastavljeno delo želijo v klubu nadaljevati tudi v prihodnje ter postati stabilen drugoligaški klub, ki bo svoje delo nadgrajeval na lastnih igralskih in trenerskih potencialih. PRIZNANJE OBČINE ŠOŠTANJ V LETU 2006 je prejelo DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŠOŠTANJ, Trg bratov Mravljakov 9, Šoštanj! Predlog je podala Koroško Šaleška pokrajinska zveza društev upokojencev Slovenj Gradec. Društvo upokojencev Šoštanj v letošnjem letu praznuje 60. obletnico delovanja. Ves ta čas si prizadevajo za doseganje ciljev v zvezi svojih pravic iz minulega dela, pravic na področju zdravstvenega in socialnega varstva ter na področju kulturne, športno-rekreativne in razvedrilne dejavnosti. Ima kar 1250 članov, ki so lokalno organizirani v devetih pododborih po celotni občini Šoštanj. Organizirane imajo številne interesne dejavnosti, v katere se aktivno vključujejo člani društva po svojih željah in seveda zanimanju. Veliko časa namenjajo socialnemu in zdravstvenemu varstvu svojih članov, med drugim pa vzorno skrbijo tudi za svoje starejše in bolne člane. V okviru društva je dobro poskrbljeno za kulturno dejavnost, saj imajo 40-članski mešani pevski zbor, na športno-rekreativnem področju pa so člani aktivni kar v desetih različnih sekcijah. Poleg tega organizirajo tudi razvedrilno-družabne dejavnosti, veliko pozornosti pa namenjajo tudi izobraževanju svojih članov. PRIZNANJE OBČINE ŠOŠTANJ V LETU 2006 je prejel ZDRAVKO ZUPANČIČ, Lokovica l6c, Šoštanj! Predlog je podal Pihalni orkester Zarja Šoštanj. Zdravko Zupančič deluje na kulturnem področju v občini Šoštanj že 57 let. Ves ta čas je tudi član Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj, deset let je bil tudi kapelnik godbe. Med drugim je vzgojil lepo število mladih glasbenikov, od katerih nekateri še danes igrajo v orkestru. Za svoje delo v godbi je prejel ‘Gallusovo listino’ in priznanje mednarodnega združenja pihalnih orkestrov. Štiri leta je bil predsednik Kulturno prosvetnega društva ‘Svoboda’ iz Šoštanja, prav toliko časa pa je bil tudi predsednik zbora izvajalcev v takratni Občinski kulturni skupnosti in predsednik glasbenega odbora v Zvezi kulturnih organizacij občine Velenje. Glasba je njegov način življenja, tako so ga pred dvajsetimi leti v svoje vrste zvabili pri moškem pevskem zboru v Lokovici, kjer je prevzel mesto zborovodje. Ta zbor uspešno vodi še danes, pod njegovo dirigentsko palico pa se je članstvo v zboru povečalo z 8 na 20, zbor pa je tudi po kvaliteti močno napredoval. Deset let je uspešno vodil tudi moški pevski zbor v Ravnah. Še vedno igra in je podkapelnik v Pihalnem orkestru Zarja, vodi pa tudi lokoviški moški pevski zbor. PRAZNOVANJE Prireditve ob prazniku Občine Šoštanj, ki so se vrstile skozi ves mesec september, so se zaokrožile z osrednjo občinsko proslavo, ki je bila v Kulturnem domu Šoštanj 29. septembra. Na njej so podelili tudi občinska priznanja in plakete, za kulturni program pa je poskrbel Zavod za kulturo Šoštanj. Rdeča nit slovesnosti je bila v misli, da nam skupaj lahko uspe več, zato je tudi program tekel v to smer. Na odru so se zvrstili Vrtec Šoštanj, Mihelce, OŠ Topolšica, skupina Turizmu pomaga lastna glava, Orkester Roberta Goličnik, Peter Obšteter, Valentina Čas in Anja Roseč, pred domom pa je gostom igral Pihalni orkester Zarja. Kulturnemu programu je sledil slavnostni govor župana Občine Šoštanj, Milana Kopušarja, obrazložitve nagrad, ki jih je svetu predlagala Komisija za priznanja, ki ji predseduje Peter Turinek, pa je brala Milojka Komprej. Priznanje Občine Šoštanj sta za leto 2006 prejela Društvo upokojencev Šoštanj in Zdravko Zupančič, plaketo pa Kmetijska zadruga Šaleška dolina in Ženski odbojkarski klub Kajuh Šoštanj. Slovesnosti so se udeležili številni predstavniki sosednjih občin, pa tudi svetniki in predstavniki gospodarstva in negospodarstva v občini. Praznik občine, 30. september, sovpada z zgodovinskimi zapisi, Friderika Celjskega, v katerih se omenja Šoštanj. Milojka Komprej / Foto: Dejan Tonkli Občina Šoštanj Zaključuje se prenova ceste Heroja Gašperja Čeprav je cesta Heroja Gašperja v Šoštanju zaprta, je na njej zelo živahno. Komunalna in elek-tro dela so zaključena, v teh dneh pa dobiva cesta še asfaltno prevleko, tako da bo kmalu ponovno odprta - kot sodobna, široka, predvsem pa varna povezava med Šoštanjem in Topolšico. Z vidika varnosti bo dobro poskrbljeno za vse udeležence v prometu, saj bo ob cesti tudi pločnik. Vsem uporabnikom te ceste, ki so zaradi zapore zagotovo naredili kakšen kilometer več, predvsem pa vsem prebivalcem ob tej cesti, se zahvaljujemo za razumevanje in vam želimo varno vožnjo. Rumeni metulji označujejo varno šolsko pot S prvim vikendom v oktobru so pločniki po Šoštanju označeni z rumenimi metulji, ki označujejo varno šdsko pot, vsi pa vodijo (so obrnjeni) proti OŠ Šoštanj. Na Občini Šoštanj smo v okviru Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu naredili načrt varnih šolskih poti, ki je bil že v začetku lanskega šolskega leta predstavljen vsem šolarjem. Učenci so nato skupaj z učitelji oblikovali simbol, ki bi označeval varno šolsko pot. Tako je nastal metulj rumene barve, ki je na cesti dobro viden, obenem pa se sklada tudi s šolskimi barvami. šolska pot, in tudi opozorilo vsem šoferjem, da vozijo ob poti, kjer hodijo otroci, in morajo biti zato biti še bolj previdni. Prenova mosta čez Pako v Penku Lesen most čez Pako, ki povezuje Penk in Lokovico (pri Kompreju), je nujno prenoviti, so nas opozorili občani, zato smo na Občini Šoštanj k rešitvi tega problema pristopili interventno. Most se bo prenovil na mestih, kjer je to nujno potrebno, nevarna lesena ograja pa bo zamenjana z železno. Težka obnovitvena dela (delo nad Pako) se bodo pričela v teh dneh. Modernejša in hitrejša povezava s Koroško in Avstrijo V četrtek, 12. oktobra, je bila otvoritev prenov-_h ljene ceste preko Šentvida, ki vodi proti Koroški §- in naprej proti Avstriji. Gre za državno cesto, ki h jo je že sedaj uporabljajo veliko naših občanov, v p prihodnje pa bo ta povezava zagotovo še bolj prometna, sodobna in seveda varna. S tem je obnova te ceste v celoti končana in kot takšna velika pridobitev tako za našo občino kot celotno Šaleško dolino in Koroško. Zagotovo bo veliko prispevala tudi h gospodarskemu razvoju teh krajev, ki so že od nekdaj tradicionalno povezani. Prenova zdravstvene postaje poteka po načrtih Dela na prenovi zdravstvene postaje Šoštanj potekajo po načrtih. Prenavlja se desni del, vsa zdravstvena dejavnost pa se odvija na levem delu. Dela bodo zaključena predvidoma do konca novembra. Na Občini Šoštanj pa že pripravljamo dokumentacijo za prijavo na javni razpis za sofinanciranje tretje faze prenove. Ta bo obsegala laboratorij in otroškega dispanzerja. Šmihelov sejem ovac, v Kajuhovem parku pa je imel promenadni koncert Pihalni orkester Zarja iz Šoštanja. Občina Šoštanj z dobro organizacijo, številna društva s pestro in zanimivo ponudbo in veliko število obiskovalcev so dokaz, da velja bogato sejemsko tradicijo, ki v Šoštanju sega že več kot 600 let nazaj, negovati tudi v prihodnje. Plinifikacija Gaberke Približno ena tretjina Gaberčanov se bo že v začetku novembra razveselila plinskega ogrevanja. 25. oktobra je namreč tehnični prevzem in v kolikor ne bo pripomb, se lahko začne prvi del plinovoda uporabljati že 2. novembra. Preostali del Gaberk pa se bo na plin priključil predvidoma maja. Do takrat bo dokončana tudi cesta, ki sodi v okvir del plinifikacije. Občina preko RRA sodeluje pri pridobivanju evropskih sredstev Poti v celoti še niso označene, saj bodo metulji označevali tudi pločnik ob cesti Heroja Gašperja, ki je sedaj v fazi rekonstrukcije, prav tako pa tudi varne šolske poti v naselju Pohrastnik. Rumeni metulji so vodilo šolarjem, kje je najbolj varna Konec septembra, ko Občina Šoštanj praznuje svoj praznik, je bilo kar nekaj pomembnih občinskih prireditev, med njimi tudi Šmihelov sejem. Na njem so številna turistična društva iz celotne občine Šoštanj predstavila domače obrti in običaje ter poskrbela tudi za pestro kulinarično ponudbo. Na sejmu so tako sodelovali člani turističnih društev Skorno, Lajše, Topolšica, Pristava, TUristično olepševalno društvo Šoštanj, Kulturno turistično društvo Kulturnicapaberke, TUristično razvojno društvo Raztok iz Šentvida, Društvo podeželskih žena Šaleške doline... Številnem obiskovalcem so se tako predstavili medičar in čebelar, čevljar, izdelovalke rož iz papirja, rezbarka, predica... poskušali so lahko domači kruh, klobase, sir in še marsikaj drugega. Za popestritev sejemskega dogajanja je poskrbela folklorna skupina, bili smo priča striženju Regionalna razvojna agencija Celje je za celotno področje, ki ga pokriva (od Rogaške Slatine do Logarske doline), zbrala projekte, ki se bodo odvijali v naslednjih šestih letih. Za te projekte se bodo skušala pridobiti tudi sredstva iz evropskih skladov. Občina Šoštanj je tako prijavila projekte, ki jih bo izvajala v teh letih, in sicer: obnova in napolnitev z vsebino Majerjeve vile, označbe in promocija kolesarskih poti po celotni Sa-ša regiji, nadaljevanje projekta Mlinske ceste, ureditev trškega jedra, Muzej usnjarstva, vodovod severna veja in širitev Letališča Lajše. Nekatere od teh projektov bo občina vodila sama, druge pa v sodelovanju s podjetji, zavodi... v občini in tudi širše. Tjaša Rehar svetovalec za odnose z javnostmi Foto: Dejan tonkli_______Foto: T. R. Politika Nova pridobitev v Lajšah VLajšah so bili veseli. Kako tudi ne, primarni vod kanalizacije je zaključen, začeli so s prvo fazo sekundarnega delainvtorek, 10. oktobra, obeležili priključitev zgornjega dela Lajš h glavnemu vodu. Investicija, vredna okoli 80 milijonov, je bila speljana preko Krajevne skupnosti Topolšica, zato je ob tem veliko zadovoljstvo izrazil tamkajšnji predsednik Viki Drev. Poleg tega so uradno odprli tudi avtobusno postajo v Lajšah, ki sicer obratuje že kakšno leto, a investicija, vredna 11 milijonov, je s tem zaključena. O tem in onem je na odprtju spregovoril tudi Darko Lihtineker, ki je na kratko osvetlil dogajanje okoli investicij. Zahvalil se je Turističnemu društvu Topolšica in Lajše, katerih predstavnika sta bila prisotna. Turistično društvo zgledno skrbi za postajališče in tudi za izgled kraja. Župan Občine Šoštanj, Milan Kopušar pa je k dogajanju dodal obljubo, da se bo nadaljevala izgradnja drugega dela sekundarnega voda kanalizacije, poskrbeli pa bodo tudi za čimprejšnjo legalizacijo športnega igrišča v zaselku Lajše. Kratki slovesnosti, ki je bila tudi kulturno obarvana, so prisostvovali številni krajani Lajš, katerih veselje ob pridobitvi je bilo gotovo na mestu. Milojka Komprej Tudi ženske smo lahko uspešne Tsoboto, 30.9- 2006 je pod okriljem ženskega odbora SDS Savinjsko-Šaleške regije v Kulturnem domu Šoštanj potekala okrogla miza na temo Uidi ženske smo lahko uspešne. Najprej je na tiskovni konferenci dr. Romana Jordan Cizelj, evropska poslanka in podpredsednica SDS, predstavila kandidatko za županjo gospo Ireno Praznik, ki kandidira v Občini Nazarje, ter še nekaj ostalih kandidatk za svetnice na listah za občinski svet, med njimi tudi gospodično Mašo Stropnik in gospo Judito Čas Krneža, ki kandidirata na listi SDS za Svet Občine Šoštanj. Pogovor, ki je tekel v zelo prijetnem in sproščenem vzdušju, je moderirala članica IO SDS Judita Čas Krneža. Pridružil se je tudi županski kandidat SDS v Občini Šoštanj g. Darko Menih. P Kandidat za župana Marjan Vrtačnik Pregovori o VOLITVAH Kdor te na skrivaj obrekuje, se te boji; kdor se ti prilizuje, te zaničuje. Oblast je slast in past. Če hočeš spoznati človeka, daj mu oblast. Kdor ne izmeri sebe, ga izmerijo volivci. Župan se mora po ljudeh ravnati, ne ljudje po županu. Vabim vas na volitve, želim, da zmagate. Marjan Vrtačnik S - ŠE NAPREJ SKUPAJ DELUJMO ZA RAZVOJ NAŠEGA MESTA IN OKOLICE! Ker smo sposobni, smo: • zgradili novo šolo, • ekološko sanirali okolje, • pospešili gospodarski razvoj občine, • sanirali občinski proračun, • pospešili razvoj kulture, športa in turizma v občini, Ker smo sposobni, bomo: •še naprej racionalno razpolagali z davkoplačevalskimi sredstvi, • skrbeli za enakomeren razvoj vseh krajevnih skupnosti v občini, • v Šoštanj pripeljali dodatne oblike izobraževanja, • prisluhnili predlogom mladih, • poskrbeli za preživljanje tretjega življenjskega obdobja v domačem kraju, • omogočili pogoje za nova stanovanja in zaposlitve, • poskrbeli za varno cestno infrastrukturo za vse udeležence v prometu, • še naprej spodbujali razvoj kulture, športa in turizma, • v Šoštanj privabili investitorje za izgradnjo sodobnega nakupovalnega centra. Edi Vučina »Ključ za uspeh je, to kar že ves čas poskušam dopovedati tudi skozi pričujoče prispevke v LIST-u, dvig kvalitete bivanja, če hočete, kvalitetna arhitektura stanovanjske gradnje in kvalitetno urbanistično urejanje okolice«. Pod vodstvom predsednice KS Šoštanj je začel delovati tudi t.i. »strateški svet«, ki bo očitno tudi v bodoče odprta tribuna za razvojne projekte mesta Šoštanj. Navedeni citat sem si sposodil kar iz svojega prispevka, ki je bil objavljen v LIST-u točno pred štirimi leti. Ja, uganili ste, tudi takrat je bil predvolilni čas in hkrati zaključek prvega mandata Sveta KS Šoštanj, v katerega ste me takrat izvolili. Kot je znano, je bila večina takratne ekipe s predsednico sveta KS na čelu ponovno izvoljena. Delo Sveta KS in seveda vsi nedokončani projekti so se tako lahko nadaljevali še štiri leta. Osem let pa je že dovolj dolga doba, da delo v Svetu KS že obrodi sadove in po mojem mnenju tudi dovolj dolga doba, da se možnost za svoj prispevek k razvoju našega mesta ponudi še drugim za delo zavzetim meščanom. Če ste na hitro preleteli listo kandidatov za nove člane Sveta KS Šoštanj, ste lahko ugotovili, da so se tudi ostali člani aktualnega Sveta KS odločili, da »odstopijo« mesto novi ekipi, ki jo boste z ob-krožitvijo imen na vašem volilnem listku sestavili sami. Vedeti je treba, da bo nova ekipa vsekakor drugačna in da si bodo glede na medsebojno usklajenost članov morali izbrati svoj način dela. A ker se že, skupaj s »staro« ekipo, poslavljam, se mi zdi primerno, da poskušam subjektivno orisati posebnosti v načinu dela, ki se je oblikoval skozi zanimivo osemletno izkušnjo. Najprej bi omenil dokaj profesionalno sestavljen program dela za vsake štiri leta posebej, za katerega smo na začetku porabili precej časa, sestavljali smo ga vsi člani (razdeljeni po področjih) in ga nato skozi razpravo uskladili do konsenza. V programu dela smo zajeli praktično vse probleme našega mesta in nato skozi posamezne projekte načrtovali postopno izboljšanje stanja. Glede na izkušnje iz prvega mandata smo projekte pripravljali na zalogo in sicer v alternativah. Dejstvo je, da smo kot finančno šibka organizacija (KS sama ima zanemarljiv proračun) pravilno predvidevali, da se bo na posameznih projektih zatikalo m da bo potrebno hkratno delo na več projektih. Če poskušam biti bolj konkreten, smo vzporedno vodili projekte, kot so usnjarski muzej, ulična razsvetljava, ureditev trga Svobode, UN JEZERO, kolesarska steza, adaptacija doma KS in seveda kot rdeča nit, projekt barvanja fasad po imenom ŠOŠTANJ MESTO SVETLOBE. Nekaj od omenjenih projektov je bilo realiziranih, nekaj pa žal ne. Glede na finančne zmožnosti, smo se namreč odločili, da se osredotočimo na tiste dele projektov, za katere smo imeli dovolj znanja in sicer organiziranje (inženiring), pridobivanje kvalitetnih projektov, lobiranje pri vplivnih predstavnikih gospodarstva, odpiranje javne razprave, ustvarjanje pozitivne klime, ipd ... Kot rezultat navedenega načina dela lahko tako štejemo (vse še v prvem mandatu) ureditev Kajuhovega parka, izgradnja peš mostu čez Pako in pomemben prispevek pri obnovi Trga bratov Mravljakov. Pri vseh projektih gre za urejanje javnih mestnih površin, kamor lahko prištejemo tudi barvanje fasad, ki so sicer v zasebni lasti, a hkrati ustvarjajo skupno javno podobo mesta. Zadnji rezultat opisanega načina dela je lepa kolesarska steza ob južnem robu jezera, ki predstavlja pomemben preboj iz povprečne miselnosti, da mora mesto poskrbeti le za najnujnejše potrebe občanov (krpanje cest, popravilo komunalne infrastrukture,ipd...). V KŠ smo zavestno poskušali razvijati le projekte, ki predstavljajo kvalitetni preboj iz sivine povprečja, v katero je padel Šoštanj, zato smo vedno (za razliko od občine) uporabljali drzne, a vrhunske arhitekte, z ambicijo pokazati vizijo, tudi če le ta ni bila všeč večini, ki je praviloma itak konzervativna. Kot arhitektu mi je jasno, da vloga arhitekture ni v slepem prilagajanju obstoječemu, ampak prav v širitvi horizonta ljudi, kot na primer pri barvitosti mestnih fasad (danes je prvotna skeptičnost do pre-živih barv že pozabljena). Seveda je v naših programih ostalo še veliko projektov, ki bi jih bilo z boljšim posluhom župana možno realizirati. Na primer prepotreben projekt označitve mestnih ulic je ostal na papirju, saj se svetniki že desetletje ne morejo dogovoriti o preimenovanju ulic, še posebej pa mi je žal projekta prenove Trga svobode, ki je moral v predal zaradi neizpolnjene obljube župana, da bo na lokaciji bivše TUŠ uredil mestno parkirišče. A upanje umre zadnje, kaj ne? Še posebej na volitvah. Foto: Dejan Tonkli 1 Spanci v° zajamče J?//o 80 % n lenega teč Pozor - jagodni izbor! Le še kratek čas vas čakajo odlične možnosti za bogato bero s petimi obetavnimi skladi združenimi v sklad Raiffeisen-TopSelection-Garantiefonds. In to z garancijo! Ne prebirajte predolgo, saj se vpisno obdobje v sklad konča 3. novembra 2006. Investicijski skladi Raiffeisen Capital Management Informacije: poslovalnice Raiffeisen Krekove banke www.r-kb.si skladi@r-kb.si 02/229 31 31 X Raiffeisen ____KREKOVA BANKA Z nami gre lažje Investicijske sklade Raiffeisen Capital Management upravlja Raiffeisen Kapitalanlage - Gesellschaft m.b.H. Trženje, distribucijo in vplačila teh skladov v Sloveniji opravlja Raiffeisen Krekova banka d.d. Investicijski skladi niso bančni produkt in niso zajeti v sistem zajamčenih vlog, ki velja za depozite. Banka ne jamči za donosnost naložbe sredstev v sklade. Prospekt, izvleček prospekta, zadnje objavljeno letno in polletno poročilo so brezplačno dostopni na spletni strani www.r-kb.si, sedežu podjetja in v vseh poslovalnicah Zaradi nihanj tečajev vrednostnih papirjev in valut je mogoče, da vlagatelj v obdobju investiranja ne dobi povrnjenih vseh sredstev, ki jih je vložil v investicijski sklad. Podatki o gibanju vrednosti enote premoženja investicijskega sklada so dnevno objavljeni v dnevnem časopisju in na spletni strani www.r-kb.si. Vstopna provizija znaša od 1 do 5 odstotkov vplačanega zneska, odvisno od posameznega sklada, izstopne provizije ni, upravljavska provizija pa ne presega dveh odstotkov. Prosimo, da ob sklenitvi pogodbe v banki preverite veljavne pogoje in lastnosti storitve. * Odkupna vrednost enote premoženja je ob koncu ročnosti 100 evrov. ** Ob koncu ročnosti je zajamčeno izplačilo najmanj 80 % najvišje dosežene vrednosti ali izračunane vrednosti na dan 6.11 2013, če je ta višja. Ta garancija velja za sklad Raiffeisen-TopSelection-Garantiefonds od 18.9 do 3.11.2006 in se uveljavi, če znaša vrednost enote premoženja več kot 125 evrov (125 x 80 % = 100). Raiffeisen Krekova banka d.d., Slomškov trg 18, 2000 Maribor o6 Lokalne volitve 2006,22. oktober. Vrstni red kandidatov na volilnem lističu za župana občine Šoštanj zap. št. ime roj. datum 1 Darko Menih 21.2.1948 2 Milan Kopušar 9.12.1960 3 Drago Koren 19.1.1960 4 Marjan Vrtačnik 26. 2.1951 5 Franc Sevčnikar 12.4.1950 TO št. liste: 1 ime liste: SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1: Marjan Jakob, roj 29.06.1954,Topolšica, Topolšica 39 a, poklic: univ. dipl. inž. zootehnike, delo: direktor; 2: Peter Turinek, roj 29.07.1963, Šoštanj, Skorno pri Šoštanju 1, poklic: inženir strojništva, delo: vodja komerciale; 3: Jožica Rotnik, roj 26.04.1967, Šoštanj, Ravne 185, poklic: inženir kmetijstva, delo: gospodinja; 4: Anton Potočnik, roj 26.04.1941, Šoštanj, Zavodnje 24 a, poklic: natakar, delo: upokojenec; 5: Alojz Konovšek, roj 28.06.1955, Šoštanj,Lokovica 144 d, poklic: elektrikar, delo: dežurni električar; 11: Simon Rožej, roj 04.03.1979, Topolšica, Topolšica 186, poklic: strojni mehanik, delo: strojnik; 12: Mateja Jurkovnik, roj 15.04.1976, Šoštanj, Skorno pri Šoštanju 46, poklic: univ.dipl. inž. kmetijstva, delo: svetovalka; 13: Vlado Stropnik, roj 26.06.1958, Šoštanj, Florjan 156, poklic: kmetovalec, delo: kmetovalec; 14: Jože Goršek, roj 19.12.1971, Šoštanj, Ravne 112, poklic: kmetovalec, delo: pomočnik vodje enote; 15: Saša Glasenčnik, roj 20.11.1966, Šoštanj, Zavodnje 44, poklic: kmetovalec, delo: gospodinja; 6: Andreja Brglez, roj 19.05.1978, Šoštanj, Zavodnje 10, poklic: dipl. inž. konfekcijske tehnike, delo: kontrolor kakovosti; 7: Anton Skornšek, roj 16.01.1947,Šoštanj, Skorno pri Šoštanju 38 a, poklic: elektro tehnik, delo: izobraževanje kadrov; 8: Jožef Mazej, roj 19.03.1943, Šoštanj, Bele vode 22, poklic: kmetovalec, delo: kmetovalec; 16: Anton Hrastnik, roj 02.07.1968, Šoštanj, Ravne 108, poklic: strojni tehnik, delo: kmetovanje; 17: Boštjan Lenko, roj 14.02.1977, Šoštanj, Ravne 86, poklic: rudar, delo: rudar; 18: Neža Vidmar, roj 19.01.1948, Šoštanj, Lokovica 4 a, poklic: gospodinja, delo: upokojenka; 9: Marjana Sovič, roj 09.05.1966, Šoštanj, Ravne 52, poklic: inž. kmetijstva, delo: gospodinja; 19: Jože Ročnik, roj 17.06.1947, Šoštanj, Zavodnje 31, poklic: kmetovalec, delo: kmetovanje; 10: Branko Videčnik, roj 10.03.1959, Šoštanj, Gaberke 313, poklic: strojni ključavničar, delo: kmetovalec; 20: Ivan Juvan, roj 26.10.1957, Šoštanj, Zavodnje 56, poklic: kmetovalec, delo: kmetovanje L . Slovenska ljudska stranka B, št. liste: 2 ime liste: SOCIALNI DEMOKRATI - SD c SOCIALNI DEMOKRATI Skupaj, z znanjem, do napredka, za Šoštanj. Naš program Skupaj, z znanjem, do napredka, za Šoštanj temelji na soodločanju in na medsebojnem sodelovanju ne glede na strankarsko pripadnost. Je v bistvu koalicija z občani. Med nami so ljudje, ki so se s svojim delom na različnih področjih že dokazali: Boris Plamberger, Pavel Župevc, Alenka Slatnar, Janko Zacirkovnik, Jure Kodrun, Snežana Grubešič-Verlič, Marko Kompan in drugi. Tudi zato sem prepričan, da smo ga skupaj sposobni realizirati, seveda pa moramo za to dobiti priložnost. V programu smo natančno opredelili, kaj nameravamo narediti, da postane Občina Šoštanj ponovno mlada in socialno vama lokalna skupnost. Povezali bomo veliko in malo gospodarstvo, kar bo zagotovilo pridobitev novih kvalitetnih delovnih mest. Vsako leto želimo zgraditi od 10 do 15 novih stanovanj ter tako omogočiti mladim hitrejšo in lažjo pot pri pridobivanju stanovanjske pravice. Končno hočemo mladim zagotoviti prostore, kjer bodo lahko uresničevali mladostniške želje. Seveda je potrebno postoriti še marsikaj tudi na področju šolstva in varstva najmlajših, ki sta tudi pomembna dejavnika, ko se mlade družine odločajo o nadaljnjem življenju. Prav tako je mladim namenjen razvoj športa in kulture, zato je to potrebno tudi primerno materialno podkrepiti. Skrb za starejšo generacijo je izjemno občutljivo in pomembno vprašanje, ki poleg strokovnega znanja zahteva tudi občutek za socialo, kajti dostikrat je potrebno na tem področju med obema doseči konsenz. Program je pester in v njem je zapisanih kar nekaj zavez, pa vendar moram izpostaviti še eno, to je ureditev mestnega jedra v Šoštanju v vseh segmentih. Občani si zaslužijo prijazen dostop do občinske hiše, zato je nujna ureditev Trga svobode. Seveda bomo vse to lahko uresničili in izpeljali le s pomočjo vašega zaupanja, spoštovane občanke in občani, zato vas 22. oktobra vabimo na volitve. Lista Socialnih demokratov ima št. 2. Obkrožite jo! Skupaj bomo zmogli ustvariti boljši jutri, za Občino Šoštanj. 1: Franc Sevčnikar, roj 12.04.1950, Šoštanj, Topolšica 206 a, poklic: elektro tehnik, delo: vodja proizvodnje; 2: Janez Viktor Zacirkovnik, roj 10.03.1946, Šoštanj, Prešernov trg 11, poklic: tehnik lesarske stroke, delo: upokojenec; 3: Alenka Slatnar, roj 26.09.1964, Šoštanj, Florjan 212, poklic: dipl. obramboslovka, delo: vodja kadrovske službe; 4: Jure Kodrun, roj 03.07.1975, Šoštanj, Ravne 16, poklic: ekonomski tehnik, delo: upr. strojev za izdelavo plastičnih očal: 5: Pavel Župevc, roj 29.06.1955, Šoštanj, Gaberke 132, poklic: strojni tehnik, delo: upokojenec; 6: Snežana Grubešič-Verlič, roj 28.12.1976, Šoštanj, Cesta talcev 15, poklic: dipl. upravna organizatorka, delo: referent za overitve; 7: Branko Valič, roj 26.08.1952, Šoštanj, Partizanska pot 11, poklic: strojni tehnik, delo: vodja izmene; 8: Nenad Latinovič, roj 07.04.1987, Šoštanj, Kajuhova cesta 11, poklic: dijak, delo: dijak; 9: Tatjana Globačnik, roj 05.12.1968, Šoštanj, Prešernov trg 11, poklic: trgovka, delo: delavka v Gorenju; 10: Ivan Mevc, roj 31.05.1961, Šoštanj, Ravne 114 a, poklic: elektrikar, delo: skupinovodja na el. montaži; 11: Boris Plamberger, roj 30.10.1968, Šoštanj, Kajuhova cesta 7 a, poklic: profesor športne vzgoje, delo: učitelj športne vzgoje; 12: Vojteh Režen, roj 22.04.1948, Šoštanj, Koroška cesta 18 a, poklic: strojni ključavničar, delo: moto mehanik, 13: Gregor Rupnik, roj 13.01.1947, Šoštanj, Cesta heroja Šercerja 10, poklic: sanitarni inženir, delo: višji strokovni sodelavec; 14: Nataša Toplišek, roj 24.07.1984, Šoštanj, Ravne 48 a, poklic: študentka, delo: študentka; 15: Leon Stropnik, roj 22.02.1968, Šoštanj, Florjan 216, poklic: strojni mehanik, delo: gasilec; 16: Milan Rogelšek, roj 19.08.1964, Šoštanj, Zavodnje 22 b, poklic: voznik, delo: vodja odvoza sadre; 17: Milojka Plamberger, roj 29.09.1946, Šoštanj, Kajuhova cesta 7 a, poklic: administrativni tehnik, delo: upokojenka; 18: Marko Kompan, roj 30.10.1950, Šoštanj, Florjan 200, poklic: univ.dipl.inž. strojništva, delo: projektni inženir; 19: Vinko Martinovič, roj 19.02.1964, Šoštanj, Cankarjeva cesta 21, poklic: gradbeni tehnik, delo: gradbeni delovodja; 20: Nika Sešel, roj 23.05.1987, Šoštanj, Prešernov trg 10, poklic: študentka, delo: študentka. št. liste: 3 ime liste:Drago Kotnik - nestrankarski kandidat 1: Drago Kotnik, roj 11.10.1961, Šoštanj, Ravne 133 a, poklic: inženir rudarstva in geotehnologije, delo: poslovodja Drage občanke, dragi občani - drage volivke, dragi volivci! Z družino stanujem v Ravnah - zaselek Pristava, kjer smo si zgradili dom. Po poklicu sem inženir rudarstva in geotehnologije, zaposlen na Premogovniku Velenje, kjer opravljam delo rudarskega poslovodje. Ob službi sem sedaj aktivno vključen v Turistično društvo Pristava kot predsednik, v pravkar iztekajočem se mandatu sem bil v Svetu Občine Šoštanj in Svetu Krajevne skupnosti Ravne, sem tudi član Prostovoljnega gasilskega društva Gaberke. Pred leti sem bil predsednik Kulturno umetniškega društva Ravne, v preteklosti pa sem bil aktivno vključen kot predsednik gradbenih odborov pri izgradnji infrastrukture. Sem v obdobju, ko lahko človek s svojimi izkušnjami veliko naredi za skupnost, kjer živi in dela. Kot član Sveta Občine Šoštanj sem si v zadnjih štirih letih pridobil veliko izkušenj pri delu. Menim, da za vsako delo rabi človek določene izkušnje, čas in znanje. Zato bi, drage občanke, dragi občani, rad nadaljeval delo v svetu in s tem prispeval še večji delež k razvoju mesta in vasi, ki so v sklopu Občine Šoštanj. Obljubljam vam, da boste slišali za moj glas in delo v naslednjem mandatu, če mi boste namenili svoje zaupanje za delo v Svetu Občine Šoštanj. Zavzemal se bom predvsem za: - izgradnjo in obnovo cestne infrastrukture v vseh krajevnih skupnostih: Šoštanj, Lokovica, Skorno - Florjan, Bele Vode, Topolšica, Zavodnje, Šentvid, Ravne in Gaberke, ker je že na nekaterih področjih v katastrofalnem stanju; - izgradnjo doma Krajevne skupnosti Ravne, doma ostarelih v naši občini, gasilskega doma v Topolšici, športnih igrišč v Skornem, vodovoda, kanalizacije in daljinskega ogrevanja, kjer še to ni zgrajeno, in prostora v Šoštanju, kjer se bodo družili mladi, urejene tržnice; - podpiranje razvoja gospodarstva, kmetijstva, kulture, turizma, športa in ostalih društev; - zavzemal se bom za čim bolj ugoden dostop investitorjem do urejenih zemljišč za gradnjo, kjer bodo trgovine, stanovanjski in gospodarski objekti; - za urejeno označbo gospodarskih, kulturnih, turističnih, zgodovinskih in ostalih objektov v Občini Šoštanj, da bo tujec z lahkoto našel želeni kraj oz. mesto; - za čim boljše plačilne pogoje otrok v šoli in vrtcu; - za zmanjšan monopol Komunalnega podjetja, ki sedaj objekte projektira, izvaja dela in samo sebe nadzira, kar ima za posledico slabo komunalno infrastrukturo, ta pa podraži investicijo ir samo vzdrževanje, ki pa ga izvajajo zopet sami brez nadzora; - pozornost do vsake občanke in vsakega občana, ki bodo prišli s svojimi težavami in idejami, k jih bom poskušal realizirati. Da pa bom lahko uresničil svoje obljube, vas, drage občanke, dragi občani - drage volivke, dragi volivci, vabim na volišča in hkrati pozivam, da mi namenite svoj volilni glas pod imenom oz. listo Drago Kotnik, ki jo zastopam sam, in obkrožite moje ime pod zaporedno številko 3 na volilnem listku. SKUPAJ NADALJUJMO ZAČETO DELO - NE BOM VAS RAZOČARAL! Lista Viktorja Dreva izhaja iz samostojne kandidature v prejšnjem mandatu, z ugotovitvijo, da znotraj sveta občine, kot samostojni kandidat, zelo težko zagovarja svoje želje in programe. Zato odločitev, da enako misleči poskušamo s skupnimi močmi doseči več. Smo ljudje za dialog, pogovor in usklajevanje in ni nam vseeno, kaj se s to občino dogaja. Zagovarjamo stališča hitrega razvoja na vseh področjih. Zavzemamo se za: - enakomerni razvoj komunalnih dobrin na celotnem območju občine; - ureditev parkirišč v mestu Šoštanj, - obnove in posodobitve lokalnih in javnih cest, - sanacijo republiške ceste Šoštanj-Zavodnje, - izgradnjo javnega vodovoda (Ravne, Bele Vode), - izgradnjo kanalizacije (Topolšica, Ravne, Lokovica, Florjan, Lajše, Metleče), - ogrevanje naselij, kjer je to mogoče (toplovod, plin), - sofinanciranje odvoza smeti po letu 2008, ko se bo cena zaradi odvoza v Celje drastično dvignila, - razvoj gospodarstva in drobnega gospodarstva, - ureditev prostorski aktov (krajši upravni postopki), - vzpodbude pri odpiranju novih delovnih mest, - manjše komunalne prispevke za novo nastale podjetnike, - mladim družinam omogočiti zaposlitev, jim omogočit nakup ali najem stanovanja in jih s tem obdržati v dolini, - ohranjanje podružničnih šol, - mlade spodbujati za kulturo, šport in s tem preprečiti zahajanje na kriva pota (mladim glasbeni instrument in žogo, ne pa alkohol in drugo), - za normalno delovanje kulturnih društev po KS, delovanje gasilski ^ št. liste: 4 k ime liste: Lista Viktorja Dreva P 1: Viktor Drev, roj 07.12.1958, Topolšica, Topolšica 118, poklic: elektronik, delo: komercialist; 3: Marija Vačovnik, roj 18.10.1961, Šoštanj, Ravne 199, poklic: računovodja, delo: računovodja; 4: Bojan Kugonič, roj 28.02.1958, Šoštanj, Lokovica 142 f, poklic: ekonomski tehnik, delo: poslovni vodja; Srečko Potočnik, roj 22.05.1960, Šoštanj, Ravne 97, poklic: gimnazijski maturant, delo: organizator prodaje; društev, - normalno delovanje Pihalnega orkestra Zarja in pevskega zbora Svoboda - za stimulacije v kmetijstvu, - hitrejši razvoj turistične dejavnosti. Zagovarjamo večjo pristojnost KS in več sredstev za njihovo normalno 5: Milan Goršek, roj 04.09.1956, Šoštanj, Zavodnje 22 a, poklic: hotelirski tehnik, delo: samostojni podjetnik; 6: Vesna Andrejc, roj 18.10.1974, Šoštanj, Topolšica 198 b, poklic: univ. dipl. ing. gradbeništva, delo: Tehnični vodja delovanje. 4 Morda se še niste odločili! Nikoli ni prepozno. Glasujte za delovne ljudi - listo Vikija Dreva št. liste: 5 K ime liste: NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA f (N.Si) 5 Šoštanj. Tu smo ljudje, ki smo pripravljeni prevzeti velik del odgovornosti za politiko na lokalni ravni, ker razumemo ne le probleme v občini in tudi krajevnih okoljih, ampak tudi pomen, vlogo in možnosti lokalne samouprave. 3: Polonca Čremožnik. roj 29.01.1978, Topolšica, Topolšica 130, poklic: dipl. vzgojitelj predšolskih otrok, delo: drugi strok, delavec v razredu; 4: Jože Plesnik, roj 11.01.1960, Šoštanj, Ravne 65, poklic: strojni ključavničar, delo: skupino-vodja; 12: Marko Dado Brvar, roj 20.04.1970, Šoštanj, Koroška cesta 32, poklic: diplomirani sanitarni inženir, delo: vodja higienske službe; 13: Marijana Štajner, roj 29.03.1959, Šoštanj, Zavodnje 1 b, poklic: tehnični risar, delo: upokojenka; Ljudem je potrebno zagotoviti čim večji vpliv na urejanje življenjskih in drugih razmer na območju in v okolju, kjer bivajo. Urejena lokalna samoupravaje za Novo Slovenijo prvi pogoj za demokratično urejanje vseh drugih zadev v državi - pravimo, daje dobro delujoča lokalna samouprava temelj demokracije. Zato bomo storili vse, da bo lokalna samouprava v vseh svojih delih zaživela v skladu s tem našim prepričanjem. Močna Nova Slovenija v občinskih svetih bo zagotovila bolj evropsko politiko tudi na lokalni ravni. Evropska politika Nove Slovenije je tudi dobra politika na lokalni ravni, ki jo zmoremo in hočemo zagotoviti. Za Šoštanj, ker smo tu doma! 1: Drago Koren, roj 19.01.1960, Šoštanj, Lokovica 143 a, poklic: univ. dipl. inž. geodezije, delo: poslanec v Državnem zboru RS; 2: Roman Kavšak, roj 24.02.1970, Šoštanj, Lokovica 145 d, poklic: strojni mehanik, delo: zavarovalni zastopnik; 5: Andreja Osterc, roj 26.04.1966, Šoštanj, Zavodnje 11 a, poklic: ekonomski tehnik, delo: vodja računovodskega servisa; 6: Silvester Mežnar, roj 24.10.1952, Šoštanj, Florjan 16, poklic: kmetovalec, delo: kmetovalec; 7: Anica Volk, roj 12.07.1946,Topolšica, Topolšica 107 b, poklic: ekonomski tehnik, delo: upokojenka; 8: Stanko Goličnik, roj 10.11.1950, Šoštanj, Bele vode 26, poklic: kmetovalec, delo: kmetovalec; 9: Olga Jurkovnik. roj 23.06.1954, Šoštanj, Ravne 95 b, poklic: krojačica, delo: računalniški programer; 10: Andrej Koželjnik, roj 12.11.1964, Topolšica, Topolšica 106, poklic: inženir strojništva, delo: operater RDP; 11: Anica Jevšnik, roj 17.06.1950, Šoštanj, Gaberke 78, poklic: upokojenka, delo: upokojenka; 14: Valentin Turinek, roj 06.02.1945,Šoštanj, Vodnikova cesta 1, poklic: upokojenec, delo: upokojenec; 15: Irena Menih, roj 02.03.1965, Šoštanj, Topolšica 200 d, poklic: višja fizioterapevtka, delo: fizioterapevtka; 16: Alojz Mazej, roj 24.05.1948, Šoštanj, Tovarniška pot 2 d, poklic: elektro tehnik, delo: brezposeln; 17: Vera Urbanc, roj 27.01.1970, Šoštanj, Florjan 71, poklic: delavka, delo: sestavljalka; 18: Valentin Atelšek, roj 10.02.1939, Šoštanj, Florjan 175, poklic: mehanik, delo: upokojenec; 19: Marija Podvratnik, roj 27.05.1981, Šoštanj, Storno pri Šoštanju 51, poklic: tehnik gospodinjskih storitev, delo: montaža v proizvodnji; 20: Anica Jurkovnik, roj 21.07.1964, Šoštanj, Ravne 22, poklic: univ. dipl. inž. agronomije, delo: svetovalec -fitofarmacevt. ____________________________________ Hf C: Nova Slovenija fW VI Krščanska ljudska stranka ker smo tu doma Erna OBŠTETER Štefan Marjan SZABO Milan KOPUŠAR Vilma FECE Irena KURNIK Ivan URBANC Franc DRUKS Matjaž LIHTENEKER Anton BERLOŽNIK Roman OBLAK Bogdan LAMPRET Tatjana ROSEČ Zvonko KOŽELJNIK Karl JUDEŽ Damjana KOTNIK Helena URH Andrej VOLK IgorTESOVNIK Roman STROPNIK Boris LAMBIZER št. liste: 6 ime liste: LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE št. liste: 7 ime liste: DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE OO ŠOŠTANJ Brez nas ne gre. Za vse generacije Demokratična stranka upokojencev je tudi vladna stranka inje zato soodgovorna za oblikovanje tekoče politike in zakonov, ki naj našo državo naredijo sodobnejšo, evropsko predvsem pa bolj sprejemljivo za vsakega posameznega državljana. Marsikaj odobravamo, z marsičem se ne strinjamo. Ker je to naša pravica, pa tudi dolžnost. Oboje zavezuje, zahteva trezno presojo. Brez nas torej ne gre. Pa tudi ne brez vas, vseh zagovornikov naše stranke, ki nas ves čas tako vztrajno podpirate v vseh naših prizadevanjih. Naj bo tako tudi vnaprej. Spoštovani, svoje zaupanje nam izkazujete že 15 let, prav toliko časa pa se v Demokratični stranki upokojencev Šoštanj trudimo poskrbeti za boljše življenje danes in zagotoviti tudi lepši jutri. Tako kot vsa leta do zdaj ostajamo tudi tokrat zvesti svojim načelom in volivcem, zato se tudi tokrat zavzemamo za: zagotavljanje varnosti, enakopravnosti in enakih možnosti za življenje in socialno varnost upokojencev in ostarelih oseb, za pravične pokojnine, pravično in vsem dostopno zdravstveno varnost, zagotavljanje zdravega okolja, prehrane in načina življenja, za povečanje zmogljivosti in standarda v domu za ostarele, oblikovanje strategije varstva in zaščite starejših oseb. Z novimi volitvami pa bi radi ponudili nekaj tudi mlajšim generacijam: boljše pogoje in več možnosti za prvo zaposlitev, lažji dostop do socialnih stanovanj za mlade družine, podporo in pomoč pri začetku poslovanja mladim podjetjem, gospodarski in socialni razvoj občine. Za dosego teh ciljev je potrebna izvolitev čim več kandidatov v občinski svet občine Šoštanj in v svete krajevnih skupnosti. Cilje bomo s pomočjo naših izkušenj in vaših glasov lažje uresničevali. Hvala za zaupanje in ne pozabite: brez nas ne gre! 1: Leopold Kušar, roj 01.12.1943, Šoštanj, Lokovica 102 c, poklic: elektro tehnik, delo: upokojenec; 2: Jožef Rebernak, roj 30.03.1942, Šoštanj, Metleče 64, poklic: Komercialist, delo: upokojenec; 3: Frančiška Jurjovec, roj 03.12.1945, Šoštanj, Lokovica 40, poklic: administrator, delo: upokojenka; 4: Helena Tajnik, roj 26.08.1946, Šoštanj, Aškerčeva cesta 3 b, poklic: učiteljica, delo: upokojenka; 5: Milan Ježovnik, roj 10.05.1936, Šoštanj, Cesta heroja Rozmana 6, poklic: elektrotehnik, delo: upokojenec; 6: Marjan Mevc, roj 12.08.1952, Šoštanj, Cesta talcev 12, poklic: strojnik, delo: upokojenec; 7: Marija Valič, roj 22.03.1939, Šoštanj, Aškerčeva cesta 3a, poklic: medicinski tehnik, delo: upokojenka; 8: Berta Berložnik, roj 26.10.1943, Šoštanj, Florjan 5, poklic: knigovodja, delo: upokojenka; 9: Zvonko Tonkli, roj 21.01.1949, Šoštanj, Florjan 258, poklic: elektro tehnik, delo: upokojenec; 10: Franc Lenko, roj 23.02.1947, Šoštanj, Ravne 86, poklic: rudar, delo: upokojenec; 11: Eduard Kodrun, roj 22.02.1944, Šoštanj, Ravne 16, poklic: rudar, delo: upokojenec; 12: Rudolf Pergovnik, roj 29.05.1949, Topolšica, Topolšica 95, poklic: skladiščnik, delo: upokojenec; 13: Leon Štrban, roj 11.04.1936, Šoštanj, Aškerčeva cesta 3 a, poklic: vrtalec, delo: upokojenec; 14: Ferdinand Krk, roj 27.05.1947, Šoštanj, Ravne 153, poklic: rudar delo: upokojenec; 15: Viktor Potočnik, roj 25.06.1934, Šoštanj, Ravne 97, poklic: usnjar delo: upokojenec; 16: Rafael Blatnik, roj 29.01.1938, Šoštanj, Gaberke 297, poklic: elektrotehnik, delo: Upokojenec Predsednik občinskega odbora DeSUS Šoštanj: Kušar Leopold Za vse generacije Brez nas ne gre. www.desus.si Zavzemali se bomo za pravično delo v svetu občine Šoštanj, za pravilno razporeditev sredstev iz proračuna na posamezne KS. Program te liste je zasnovan po naslednjih panogah: CESTE: ureditev in dokončanje krajevnih cest in cestnih priključkov, cestno povezati Šoštanj z ostalimi okoliškimi kraji izgradnja manjkajočih pločnikov učinkovito čiščenje cest in pločnikov v zimskem času ureditev parkirnih prostorov EKOLOGIJA: širitev omrežja daljinskega ogrevanja in plinovoda ureditev kanalizacij in vodovodne oskrbe za vsako gospodinjstvo omogočanje ločenega zbiranja odpadkov za vsakogar in izgradnja ekoloških otokov TURIZEM in KULTURA: vsem skupnostim in posameznikom pomagati pri širjenju turizma ureditev zelenic, parkov, pravočasna košnja brežin Pake v KS Ravne zgraditi dom krajanov z večnamensko dvorano ŠOLSTVO in MLADINA: v Belih Vodah organizirati štiriletni pouk v podružnični šoli omogočiti otrokom podružničnih šol večje sodelovanje v interesnih in športnih dejavnostih vsa športna igrišča posodobiti z otroškimi igrali, odbojka na mivki,... ureditev mladinskega centra DELOVNA MESTA: zgraditi dober trgovski center povečati zanimanje podjetij za izgradnjo novih proizvodnih ali storitvenih enot zavzemali se bomo za nova delovna mesta - pomoč (malemu) drobnemu gospodarstvu. Čim več oddanega dela mora ostati v dolini in ga po možnosti izvesti z domačimi obrtniki. RAZNO: ureditev kabelsko - razdelilnega omrežja po krajevnih skupnostih zavzemanje za večjo varnost in red v Šoštanju pomoč gasilskim društvom pri izgradnji domov ali nakupu gasilskih vozil in opreme SKUPAJ SPREMENIMO PRIHODNOST št. liste: 8 ime liste: Neodvisna lista za razvoj krajevnih skupnosti 1: Mirko Pergovnik, roj 08.02.1958, Šoštanj, Ravne 187, poklic: inženir strojništva delo: vodja strojnega vzdrževanja TEŠ; 2: Damjan Tajnik, roj 07.10.1974, Šoštanj, Ravne 188, poklic: strojni mehanik, delo: skupinovodja na vzdrževanju; 3: Mateja Bolha, roj 29.11.1967, Šoštanj, Ravne 186, poklic: dipl. ekonomist, delo: koordinator izvoza BSH Nazarje; 4: Janez Jelenko, roj 02.12.1972, Šoštanj, Aškerčeva cesta 5 e, poklic: dipl. inženir strojništva, delo: inž. področja strojne službe; 5: Darko Napotnik, roj 23.01.1957, Šoštanj, Gaberke 265, poklic: orodjar, delo: vzdrževanje orodij; 6: Morena Pergovnik, roj 14.03.1969, Topolšica, Topolšica 105, poklic: prof. športne vzgoje, delo: učiteljica športne vzgoje; 7: Roman Dreu, roj 27.01.1963, Šoštanj, Lokovica 40, poklic: strojni ključavničar, delo: samostojni vzdrževalec; 8: Milan Roškar, roj 26.04.1963, Šoštanj, Metleče 55, poklic: rezkalec, delo: skupinovodja vzdrževanja; 9: Jelka Klančnik, roj 16.07.1963, Šoštanj, Gaberke 277, poklic: ekonomski tehnik, računovodja, delo: ekonomist fin. področja; 10: Boštjan Menhart, roj 11.06.1970, Topolšica, Topolšica 54 d, poklic: dipl. inženir strojništva, delo: inženir za področje strojne službe; 11: Anton Urbanc, roj 14.07.1968, Šoštanj, Bele vode 29, poklic: gradbeni tehnik, delo: vodja del gradbene skupine; 12: Erika Dreu, roj 14.12.1966, Šoštanj, Lokovica 40, poklic: zdravstveni tehnik, delo: medicinska sestra; 13: Aleksander Zagradišnik, roj 10.02.1961, Šoštanj, Cankarjeva cesta 21, poklic: avtomehanik, delo: samostojni vzdrževalec; 14: Edvard Pergovnik, roj 10.08.1965, Topolšica, Topolšica 105, poklic: strugar, delo: samostojni strugar v TEŠ; 15: Franc Hriberšek, roj 23.10.1966, Topolšica, Topolšica 69, poklic: strojni tehnik, delo: skupinovodja, 16: Zlatko Kedačič, roj 30.08.1961, Šoštanj, Kajuhova cesta 7 a, poklic: strojni tehnik, delo: vodja del v str. vzdrževanju; 17: Marija Kotnik, roj 04.08.1961, Šoštanj, Ravne 50, poklic: ekonomski tehnik, delo: komercialist; 18: Jože Krt, roj 23.03.1957, Šoštanj, Ravne 68, poklic: kmet, delo: kmetovalec; 19: Marjan Kotnik, roj 05.05.1975, Šoštanj, Ravne 194, poklic: natakar, šofer, delo: samostojni avtoprevoznik; 20: Boštjan Obšteter, roj 12.04.1988, Šoštanj, Ravne 176, poklic: dijak, delo: dijak 1 : Darko Menih roj 21.02.1948, Topolšica, Topolšica 50, poklic: profesor telesne vzgoje, delo: prof. tel. vzgoje, pomočnik ravnatelja; 2: Vojko Krneža roj 26.12.1963, Šoštanj, Ravne 98 j, poklic: elektrikar energetik, delo: direktor; 3: Maša Stropnik roj 10.11.1978, Šoštanj, Skorno pri Šoštanju 40 f, poklic: profesor, delo: profesor razrednega pouka; 4: Peter Radoja roj 22.01.1961, Šoštanj, Lokovica 127, poklic: elektrikar, delo: elektrikar; 5: Judita Čas Krneža roj 12.07.1967, Šoštanj, Ravne 98 j, poklic: dipl. inženir kemije, delo: profesor kemije; 6: Marko Ojsteršek roj 02.02.1969, Šoštanj, Partizanska pot 9, poklic: inženir varstva pri delu, delo: inženir področja požarne varnosti; 7: Valter Pirtovšek roj 04.05.1943, Šoštanj, Florjan 174, poklic: dr. medicine, delo: zdravnik; 8: Kornelija Zaveršnik roj. 19.12.1967, Šoštanj, Lokovica 76 a, poklic: šivilja, delo: šivilja, odgovorni vodja del; 9: David Ravnjak roj 22.04.1964, Šoštanj, Kajuhova cesta 7 a, poklic: gradbeni tehnik, delo: zavarovalni zastopnik; 10: Petra Radoja roj 07.05.1985, Šoštanj, Lokovica 127, poklic: gimnazijski maturant, delo: študent; SDS 11: Franc Mokina roj 22.03.1944, Topolšica, Topolšica 60 c, poklic: univ. dipl. organizator, delo: Učitelj podjetništva; 12: Herman Pergovnik roj 21.03.1945, Topolšica, Topolšica 60, poklic: ključavničar, delo: upokojenec; 13: Peter Topolšek roj 02.07.1973, Šoštanj, Zavodnje 25 c, poklic: ing. elektrotehnike, delo: razvojni inženir; 14: Simon Srebre roj 11.09.1966, Šoštanj, Lokovica 129, poklic: monter in vzd. energetskih naprav, delo: odgovorni vodja del; 15: Justin Hudobreznik roj 02.01.1980, Šoštanj, Prešernov trg 10, poklic: elektrikar, delo: elektrikar; 16: Janez Kotnik roj 07.06.1933, Šoštanj, Gaberke 289, poklic: medicinski tehnik, delo: upokojenec; 17: Viljem Pečovnik roj 13.05.1941, Šoštanj, Ravne 82, poklic: strojnik težke grad. mehanizacije, delo: upokojenec; 18: Marko Zaveršnik roj 31.07.1972, Šoštanj, Primorska cesta 5, poklic: strojni ključavničar, delo: rolet-arstvo; 19: Konrad Nahtigal roj 26.11.1929, Šoštanj, Trg bratov Mravljakov 1, poklic: VKV ključavničar, delo: upokojenec; 20: Ivan Žnidar roj 17.12.1950, Šoštanj, Trg Jožeta Lampreta 2, poklic: KV kopač, delo: ključavničar turbinskih naprav. L št. liste: 10 ime liste: SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS 1: Marjan Vrtačnik, roj 26.02.1951, Šoštanj, poklic: natakar, delo: samostojni podjetnik; Nova delovna mesta bodo dali: trgovski center, obrtna cona, dom za ostarele, več stanovanj v izvedbi domačih podjetnikov. ' Na komunalnem področju morajo imeti vsi trije župani enako odločilno besedo. Komunalna Infrastruktura je v lasti občine, v kateri je zgrajena. Komunalne storitve so veliko predrage. Kot nosilec liste kandidiram za župana! Izkažite mi svoje zaupanje. Vem, da je delo župana odgovorno in ga bom z veseljem opravljal. Veselim se tudi vaše pomoči in koristnih predlogov, s katerimi bomo popeljali Šoštanj in krajevne skupnosti nazaj na pot razvoja in razcveta. Rajko Vrtačnik - Cigler Seveda sem se vključil v to kampanjo za župana in podpiram svojega brata Marjana Vrtačnika, ker poznam njegovo sposobnost in tudi njegovo načelnost. Delo, ki mu je bilo naloženo je vedno uspešno opravil. Pozivam vse moje prijatelje, da ga skupaj podpremo in spremenimo Šoštanj v bolj prijazno mesto. Šoštanj si zasluži razvoj! 2: Marjan Grudnik, roj 08.11.1953, Florjan, poklic: orodjar, delo: vodja skladišča v TEŠ; Marjan Vrtačnik je v Pohrastniku naredil veliko, pa še več bi, če bi lahko še naprej skrbel za ceste. Uskladil je različne interese in izpeljal vsa dela. Začel je urejati cesto proti Skornem pa so ga zamenjali, ker je nasprotoval, da se odvzame del denarja zanjo. Skorno je bilo premalo seznanjeno s tem, zato so vsi krivili Vrtačnika. Krivca bo potrebno poiskati drugje, spoštovani sokrajani! 3: Romana Praprotnik, roj 02.07.1975, Ravne, poklic: komercialni tehnik, delo: poslovodja v trgovini in predsednica za sladkorne bolnike; V Ravnah je potrebno veliko postoriti, da bodo enakomerno razvite. Če bomo razkropljeni, kot je v Ravnah to zaradi posameznikov že v navadi, se bo delalo vedno tam, kjer samo vpijejo, in mislijo na svoj žep. Zelo me boli, da se delimo na več delov. Zame so vsi enaki, ali je to Ravne št. 1 ali Ravne št. 501. Zame so vsi občani občine Šoštanj. 4: Alojz Hriberšek, roj 05.06.1956, Bele vode; poklic: ključavničar, delo: kmetovalec; Trdno sem prepričan, da bomo deležni hitrejšega razvoja s primerno zimsko službo. Če se spomnimo nazaj, ko je bil zadolžen za ceste Marjan Vrtačnik, je bil pri nas dnevno prisoten. Zato si zasluži našo podporo tudi za župana in prepričan sem, da ga bomo v Belih Vodah podprli vsi! 5: Franc Beg , roj 15.02.1959, Gaberke, poklic: avtomehanik, delo: avtoprevozništvo, sam. podjetnik; Na listi smo se zbrali podjetniki, ki smo dokazali, da imamo znanje in izkušnje. Pridobili smo ga s trdim delom. Delo župana mora biti na osnovi podjetništva. V modernejših državah vodijo oblast podjetniki, ki so priskrbljeni, da lahko brez zavor pomagajo svojemu kraju. Tisti, ki izbirajo župana iz politike, imajo vedno slabega župana. 6: Sonja Novak, roj 28.04.1978, Šoštanj, poklic: gospodinjska šola, delo: družinsko samostojno podjetništvo; 7: Albin Ošlovnik, roj 21.10.1950, Šoštanj, poklic: višji organizator šp. rekreacije, delo: viš. organizator šp. rekreacije TEŠ; Slovenska nacionalna stranka OO SNS ŠOŠTANJ 8: Franc Ravnjak, roj 24.03.1947, Šoštanj, poklic: rudar, delo: serviser, kipar umetnik; 9: Mateja Donko - Božič, roj 08.01.1967, Šoštanj, poklic: strojni mehanik, delo: strojni mehanik; 10: Roman Kac, roj 24.07.1973, Metleče, poklic: strojni tehnik, delo: strojni tehnik; 11: Tea Koželjnik, roj 03.10.1979, Šoštanj, poklic: vrtnarski tehnik, delo: študentka; 12: Andrej Spital, roj 27.11.1971, Gaberke, poklic: elektrotehnik, delo: samostojni podjetnik; 13: Vladislav Ostervuh, roj 25.06.1955, Florjan, poklic: gradbeni tehnik, delo: samostojni podjetnik; 14: Srečko Bolha, roj 03.05.1957, Šoštanj, poklic: elektrikar, delo: elektrikar; 15: Robert Glušič, roj 30.05.1980, Gaberke ; poklic: elektro tehnik, delo: računalniški serviser; 16: Stanislav Krašovec, roj 13.11.1948, Šoštanj,, poklic: mizar, delo: invalidski upokojenec; 17: Jožef Škrbot, roj 29.01.1952, Šoštanj, poklic: kovinar, delo: invalidski upokojenec; 18: Darko Stropnik, roj 26.04.1984, Zavodnje, poklic: oblikovalec kovin, delo: kmetovalec; 19: Drago Burjak, roj 05.06.1985, Zavodnje, poklic: delavec, delo: strojnik. Podprite našo listo, kot nas je podprl tudi sam g. Matjaž Cesar. Imamo št. 10 Za župana podprite Marjan Vrtačnika, ki ima številko 4. Šoštanj danes in Šoštanj jutri. Siti Lokalne volitve 2006,22. oktober. Seznam kandidatov za Svete krajevnih skupnosti vf: i- Voli se 5 članov Sveta KS Bele vode. KS GABERKE Lokalne volitve 2006 KS BELE VODE 1. Stanko PODVRATNIK 23.05.1969 2. Martin VAČUN 09.11.1949 3. Ivan KOTNIK 03.06.1960 4. Anica PUDGAR 18.07.1961 5. Alojz HRIBERŠEK 05.06.1956 6. Gregor PETKOVNIK 12.03.1941 7- Stanko GOLIČNIK 10.11.1950 1. NinaGLUŠIČ 01.06.1984 2. Karl JUDEŽ 24.07.1948 3. Zvonko KOŽELJNIK 20.11.1965 4. Karmen KOŽELJNIK 25.07.1963 5. Robert GLUŠIČ 30.05.1980 6. Anica JEVŠNIK 17.06.1950 7. Rafael BLATNIK 29.01.1938 8. Branko VIDEČNIK 10.03.1959 9. Dejan RAMŠAK 23.10.1975 10. Pavel ŽUPEVC 29.06.1955 11. JanezZELCER 05.02.1952 12. Franc BEG 15.02.1959 13. Bogdan LAMPRET 10.12.1963 14. Drago REZMAN 15.02.1954 15. Andrej SPITAL 27.11.1971 Voli se 7 članov Sveta KS Gaberke. KS LOKOVICA 1. Romana SEVČNIKAR 10.08.1953 2. Leopold KUŠAR 01.12.1943 3. Tatjana ROSEČ 11.12.1960 4. Branko PRIMOŽIČ 18.05.1960 5. Kornelija ZAVERŠNIK 19.12.1967 6. Peter RADOJA 22.01.1961 7. Simon SREBRE 11.09.1966 8. Roman KAVŠAK 24.02.1970 9. Andrej JURIČ 01.08.1954 10. Frančiška JURJOVEC 03.12.1945 11. Jurij HRASTNIK 02.03.1960 12. Boris LAMBIZER 18.12.1959 13. Alojz KONOVŠEK 28.06.1955 Voli se 7 članov Sveta KS Ravne. 1. Helena TAJNIK 15.04.1947 2. Jože SOVIČ 03.05.1967 3. Frančišek ROTNIK 06.06.1968 4. Jože PLEŠNIK 11.01.1960 5. Ivan MEVC 31.05.1961 6. Nataša TOPLIŠEK 24.07.1984 7. Franc KOREN 20.03.1966 8. Romana PRAPROTNIK 02.07.1975 9- Ivan KAVČIČ 07.11.1958 10. Marjan KOTNIK 12.05.1953 11. Jure KODRUN 03.07.1975 12. BrankoJELEN 13.01.1964 13. Jože GORŠEK 11.03.1947 14. Drago KOTNIK 11.10.1961 15. Mateja BOLHA 29.11.1967 16. Boštjan LENKO 14.02.1977 17. Jože GORŠEK 19.12.1971 18. Vojko KRNEŽA 26.12.1963 19. Jože KRT 23.03.1957 20. Olga JURKOVNIK 23.06.1954 21. Mirko PERGOVNIK 08.02.1958 22. Erna OBŠTETER 11.08.1964 I KS SKORNO-FLORJAN 1. Martin STROPNIK 16.07.1982 2. Marjan GRUDNIK 08.11.1953 3. Janko PODKRIŽNIK 08.08.1966 4. Maša STROPNIK 10.11.1978 5. Zvonko TONKLI 21.01.1949 6. Pavel SKORNŠEK 17.01.1959 7. Gregor TURINEK 10.05.1974 8. Majda HAJSEK 15.10.1951 9. Silvester MEŽNAR 24.10.1952 10. Ivan DREV 30.06.1963 11. Vladislav OSTERVUH 25.06.1955 12. Vera URBANC 27.01.1970 13. Viljem DROLC 19.10.1947 14. Janko LESNIK 26.02.1964 15. Manja NAPOTNIK 08.10.1986 16. Franc SKORNŠEK 25.11.1955 17. Miran NAPOTNIK 06.05.1964 18. Berta BERLOŽNIK 26.10.1943 19. Anton SKORNŠEK 16.01.1947 20. Milena KOMPAN 17.02.1955 21. Valter PIRTOVŠEK 04.05.1943 22. Miran STOPAR 08.03.1965 23. Leon STROPNIK 22.02.1968 24. Veronika PIREČNIK 05.07.1961 25. Aleš JUVAN 20.05.1975 26. Marko KOMPAN 30.10.1950 Voli se 7 članov Sveta KS Lokovica. Voli se 7 članov Sveta KS Skorno - Florjan. Voli se 5 članov Sveta KS Šentvid. 1. Marija TERBOVŠEK 24.10.1965 2. Ivan JELEN 10.06.1965 3. Franc URLEP 14.01.1947 4. Andrej ŠUMAH 16.02.1968 5. Milan KRETIČ 28.04.1954 6. Tatjana LENKO 02.12.1970 7. Franc JELEN 22.09.1959 » vi y ' v k • 'V.............i 1 KS ŠOŠTANJ 1. Milan JEŽOVNIK 10.05.1936 2. Kristina GRAČNAR 18.05.1929 3. Leon ŠTRBAN 11.04.1936 4. Marjan VRTAČNIK 26.02.1951 5. Marija VALIČ 22.03.1939 6. Albin OŠLOVNIK 21.10.1950 7. Helena TAJNIK 26.08.1946 8. Jožef REBERNAK 30.03.1942 9. Alojz MAZEJ 24.05.1948 10. Marjan MEVC 12.08.1952 11. Srečko BOLHA 03.05.1957 12. Marko ZAVERŠNIK 31.07.1972 13. Vojteh REŽEN 22.04.1948 14. Mateja DONKO-BOŽIČ 08.01.1967 15. Branko VALIČ 26.08.1952 16. Marjana NOVAK 16.05.1969 17. TatjanaGLOBAČNIK 05.12.1968 18. Nenad LATINOVIĆ 07.04.1987 19. Gregor RUPNIK 13.01.1947 20. Roman PIBERNIK 14.01.1976 21. Silvester KOLAR 23.12.1972 22. Jožef ŠKRBOT 29.01.1952 23. Štefan Marjan SZABO 22.02.1939 24. Vilma FECE 26.09.1958 25. Franc DRUKS 14.02.1950 26. Franc RAVNJAK 24.03.1947 27. Marko Dado BRVAR 20.04.1970 28. Irena ŽIBERT 18.08.1968 29. Suzana PETEK - UTENKAR 30.03.1978 30. Bojan ROTOVNIK 07.02.1976 31. Vinko MARTINOVIĆ 19.02.1964 32. Snežana GRUBEŠIĆ - VERLIČ 28.12.1976 KS TOPOLŠICA Voli se 7 članov Sveta KS Topolšica. KS ZAVODNJE 1. Anica VOLK 12.07.1947 2. Franc ŠMON 15.07.1963 3. Marjan JAKOB 29.06.1954 4. Viktor DREV 07.12.1958 5. Anton PEROVEC 09.08.1947 6. Matjaž LIHTENEKER 14.03.1965 7. Herman PERGOVNIK 21.03.1945 8. Vojko OVČJAK 30.03.1963 9. Janez ROŽEJ 07.07.1957 10. Rudolf ROŽIČ 31.03.1946 11. Ruža VERTAČNIK 19.01.1947 12. Drago TAMŠE 26.11.1948 13. Rudolf MAZE 09.04.1962 14. Peter NAPOTNIK 18.05.1956 15. Uroš POTOČNIK 19.09.1966 16. Marija Ana PRAPROTNIK 12.10.1947 17. Uršula MENIH-DOKL 05.01.1971 18. Rudolf PERGOVNIK 29.05.1945 1. Angela KAVŠAK 02.10.1939 2. Blaž ROČNIK 08.03.1982 3. Janez VENTA 18.05.1976 4. Franc BRGLEZ 04.09.1952 5. Martin KODRUN 23.12.1975 6. Martin MEDVED 01.10.1980 7. Jernej KODRUN 16.07.1969 8. Jože ROČNIK 17.06.1947 9. Saša GLASENČNIK 20.11.1966 10. Anton POTOČNIK 26.04.1941 11. Peter ANŽELAK 19.09.1979 12. Darko OSTERC 12.03.1964 13. Ivan JUVAN 26.10.1957 14. Romana ANŽELAK 05.01.1957 15. Janez CIGALE 01.01.1967 16. Milan ROGLŠEK 19.08.1964 Voli se 7 članov Sveta KS Šoštanj. Voli se 7 članov Sveta KS Zavodnje. Pikasto in razigrano v Velenju V Velenju je potekal tradicionalni, letos že sedemnajsti Pikin festival. Uradno se je dogajal od 24. septembra, ko je župan Srečko Meh simbolično predal oblast v mestu Piki Nogavički, do 30. septembra, v resnici pa so se prireditve pričele že 21. septembra z odprtjem razstave Voda je tekočina brez barve, vonja in okusa. Na tokratnih prireditvah so organizatorji pričakovali kar 70.000 obiskovalcev, od tega 250 šolskih skupin in skupin iz vrtcev. Pikasta nit, ki je letos povezovala vse dogajanje, je bila ubrana na temo uganke. Poleg vsakodnevnih gledaliških in plesnih predstav, ki so se dogajale v središču Velenja, so bile osrednji dogodek dopoldanske in popoldanske Pikine ustvarjalne delavnice. Te so postavili na prostoru ob Beli dvorani pri TRC Jezero. Tam pa so otroci in tisti, ki so mladi samo še po srcu, lahko našli še ogromno zabave. Tako je bil postavljen pravi labirint, pa vrtiljak, pa vlak groze, peskovnik, kolo sreče, Pikina pošta, Pikina banka in še marsikaj. Seveda pa je stala tam tudi znamenita vila Čira Čara in Pika Nogavička osebno. Včasih se je pojavil tudi njen oče Kapitan Nogavička. In so bile stojnice in prodajalne s sladoledom, baloni in sladkorno peno. Thdi v petek, 29. septembra, so v oklici Bele dvorane dopoldne in popoldne potekale številne ustvarjalne delavnice, kjer so si otroci lahko izdelali lutko iz blaga ali strašilo iz rafije in še mnogo podobnih stvari, v Glasbeni šoli pa so prikazali predstavo Plesnega teatra Velenje. V soboto, 30. septembra, je potekal filmski maraton, od 10. do 17. ure pa se je dogajal Pikin dan, ob 17. uri je bil slavnostni zaključek festivala, katerega častna pokroviteljica je bila letos Mojca Horvat. Sicer pa ima Pika tudi svojo spletno stran, kjer lahko najdete vse potrebne informacije. Kaj je tisto, kar privlači otroke (in odrasle) vsega sveta k tej, skoraj že sto let stari literarni junakinji Švedske pisateljice Astrid Lindgren? Gotovo to, da je Pika spontana, osvobojena vseh kalupov, v katere otroke utesnjuje naša družba. Da je dobra, bistra in močna in se ji zato ni treba bati odraslih. Predvsem pa to, da si v resnici upa živeti svoje sanje. Marija Lebar 50-letnica delovanja Pol stoletja organizirane dejavnosti Združenja šoferjev in avtomehanikov Šaleške doline obeležili v »visokem slogu« Ob velikem razumevanju donatorjev, sponzorjev, članstva in podjetij v Šaleški dolini so pri ZŠAM Velenje uspeli organizirati in izvesti elitno šofersko motorizirano »parado« ter ob slovesnem trenutku tudi povorko uniformiranih članic in članov ZŠAM Velenje ter celotne celjsko-zasavske regije. Ob trinajstem juliju, prazniku slovenskih poklicnih voznikov »šoferjev in avtomehanikov«, so v Velenju v soboto, 15. julija, dostojno obeležili pol stoletja delovanja te stanovske organizacije ter izvedli regijsko slovesnost ZŠAM celjsko-zasavske regije ob šoferskem prazniku. S poldrugi kilometer dolgo motorizirano ^ kolono motornih vozil po ulicah Velenja, ki so jo ~ popestrili tudi člani Moto kluba Veteran iz Šošta- c_ nja, so opozorili na svoje pomembno poslanstvo, §' kar sta jim v slavnostnem nagovoru priznala in E se zahvalila za delo tudi poslanec Bojan Kontič sr ter predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v ° cestnem prometu mag. Bojan Žlender. Čestitkam ob jubileju so se pridružili tudi predsednik predsedstva Zveze ZŠAM Slovenije Igor Pipan, župan Občine Šmartno ob Paki ter podžupan Občine Šoštanj Štefan Szabo. Ob kulturnem programu Pihalnega orkestra Mislinja, Okteta Zavodnje in Kulturnega društva Medžimurcev v Šaleški dolini so spregovorili predsednik ZŠAM Velenje Boris Raner, predsednik regijskega odbora ZŠAM celjsko-zasavske regije Franc Janžič, podžupan MO Velenje in poslanec DZ RS Bojan Kontič, predsednik Zveze ZŠAM Slovenije Igor Pipan, župan Občine Šmartno ob Paki Alojz Podgoršek, podžupan Občine Šoštanj Štefan Szabo, predsednik SPV Republike Sloveni- je mag. Bojan Žlender, predsednik SPV MO Velenje Karl Drago Seme ter predstavnik Policijske postaje Velenje. Vsi nagovori so bili zahvala za plemenito delo na področju urejanja prometa, cestnoprometne preventive ter delovanja ZŠAM Velenje v Šaleški dolini, v prostoru regije in Zveze ZŠAM Slovenije. Ker so kronologijo dogajanja in različne aktivnosti popisali v skrbno urejeni brošuri »50 let delovanja ZŠAM Velenje 2006«, so bili nagovori krajši in vsebinski. Številne zahvale in čestitke ob jubileju so imele svoje mesto pred zbranim občinstvom in kar 180 uniformiranimi članicami in člani. Ob tej priložnosti so podelili priznanja in pokale za dosežke na regijskem in državnem tekmovanju poklicnih šoferjev Zveze ZŠAM Slovenije. Skupni regijski pokal v letošnjem letu so prejeli prav predstavniki ZŠAM Velenje. Predsednika SPV RS mag. Bojan Žlender in MO Velenje Drago Karl Seme sta podelila plakete vzoren voznik nekaterim članom ZŠAM Velenje in jima ob tem čestitala. Podpredsednik ZŠAM Velenje Franc Sever ter poveljnik Peter Praprotnik pa sta predsedniku ZSAM Velenje Borisu Ranerju podelila posebno plaketo s srebrnim vencem Zveze ZŠAM Slovenije ob odlični organizaciji prireditve ter dejavnosti združenja v zadnjih dveh letih. Za pomembno, humano in družbeno koristno delo ter poslanstvo sta se zahvalila tudi župan in podžupan občin Šmartno in Šoštanj, saj je šofersko združenje veliko storilo za prometno varnost najmlajših in starejših občanov na njihovih področjih. Szabo je dejal, da je zagotovo to društvo v Šoštanju v zadnjih nekaj letih opravilo izjemno pomembno, samozaščitno delo ob varovanju šolske mladine. Na slovesnosti so razvili nov prapor združenja, že tretji v minulih petdesetih letih. Prapor je razvil predsednik združenja Boris Raner, ki ga je predal poveljniku Petru Praprotniku, ta pa praporščaku Viliju Jakobu. Po »pobratenju« z drugimi prapori je župnik župnije Antona Martina Slomška iz Velenja Vilijem Kavčič novi prapor tudi blagoslovil. Na družabnem delu srečanja so predstavili brošuro Pol stoletja na kolesih ZŠAM Velenje, številnim članom in donatorjem pa so v zahvalo podelili spominske plakete ob 50-letnici ZŠAM Velenje. Prireditev pa so zaokrožili pevci in muzikantje, samozvana »solo-band-muzikanta« Toni Gjerkeš iz Šoštanjain »šaleški« Miha Valenci ter Podkrajški fantje. Jože Miklavc Srečanje veteranov in častnikov - petnajstič Na letališču v Lajšah pri Šoštanju je 16. septembra potekalo petnajsto srečanje Območnih združenj zveze častnikov, podčastnikov in veteranov vojne za Slovenijo Velenje. Srečanja se je udeležilo preko 300 udeležencev, družinskih članov in gostov. Udeležili so se ga tudi predstavniki 20. motoriziranega bataljona in 38. vojaško teritorialnega poveljstva iz Celja, sosednje veteranske organizacije, predstavnik 15. helikopterskega bataljona VL SV polkovnik Gabrijel Možina, predsednik in sekretar Zveze slovenskih častnikov Slovenije g. Miha Butara in Janko Ljubič. Poseben pozdrav na prireditvi, ki jo je povezoval Drago Seme, pa je bil namenjen prvima pilotoma slovenske vojske Jožetu Kalanu in Bogu Šuštarju ter družinam, ki so hranile orožje in strelivo za potrebe TO. Udeležence je nagovoril predsednik Območnega združenja slovenskih častnikov Velenje g. Zdenko Slatnar: »Današnje srečanje je zagotovo večpomensko, zlasti pomembno je negovanje tradicije in ohranjanje spomina. Zagotovo je ena od dolžnosti nas vseh tukaj zbranih, da dogodki iz leta 1990/91 ne bodo nikoli padli v pozabo. Biti moramo ponosni na svoj delež v osamosvojitveni vojni.« Slavnostni govornik na srečanju Miha Butara, predsednik Zveze slovenskih častnikov Slovenije je prisotnim obudil spomin na prelomni čas slovenske zgodovine in izjemen pomen projekta Manevrske strukture Narodne zaščite v tem obdobju. Letošnje srečanje so popestrili tako, da se je zbranim predstavila poleg 20. MOTB iz Celja, tudi Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje - Izpostava Celje ter nekateri drugi prostovoljni deli sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Uprava RS za ZiR - Izpostava Celje se je predstavila z bogatim promocijskim materialom, s svojo bogato opremo, tehniko, intervencijskimi vozili ter promocijskim materialom pa so se predstavile tudi regijske prostovoljne enote, ki so del sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Tako se je predstavila Gasilska enota s poklicnim jedrom - PGD Velenje, Jamarska reševalna služba Slovenije - reševalni center Velenje, Gorska reševalna služba Slovenije - postaja Celje ter Slovenska potapljaška zveza - reševalna postaja Podvodne reševalne službe Velenje. Žal je slabo vreme onemogočilo sodelo- vanje helikopterja 15. Brigade vojnega letalstva. Idejni nosilec in dolga leta organizator teh srečanj je bil prvi poveljnik 89- OŠTO Velenje, danes žal že pokojni polkovnik Jože Ervin Prislan. V okviru srečanj potekajo tudi tekmovanja v streljanju z malokalibrskim orožjem. V spomin nanj je tekmovanje poimenovano v Memorial Jožeta Ervina Prislana. Tekmovanja za 4. memorial v streljanju z MK pištolo, ki se je sicer odvijalo v deževnem vremenu, a vendar prijetnem in prijateljskem športnem duhu, se je udeležilo 112 tekmovalcev. Sledila je razglasitev rezultatov. Pri nežnejšem spolu je prvo mesto zasedla Cvetka Vrabič, drugo mesto Zlatka Gradišnik in tretje mesto Vanda Zajc. Pri moških je prvo meto zasedel Robert Borovnik, drugi je bil Stane Tajnšek in tretji Oto Majhenšek. Najboljši so prejeli kolajne, prehodni pokal 4. Memoriala Jožeta Ervina Prislana je tokrat prejel Robert Borovnik. Predsednik in sekretar ZSČ Slovenije g. Miha Butara in Janko Ljubič sta v imenu predsedstva Zveze slovenskih častnikov srečanje izkoristila za podelitev priznanj ZSČ zaslužnim članom Območnega združenja zveze slovenskih častnikov (OZSČ) Velenje. Pisno priznanje ZSČ so prejeli Marjan Knez (Šmartno ob Paki), Stane Vodovnik (Šmartno ob Paki), Matjaž Klemenčič (Velenje), Breda Rebič (Velenje) in Branko Valič (Šoštanj). Častni znak ZSČ so prejeli Ivan Gaber (Velenje), Marta Krepel (Velenje), Cvetka Vrabič (Velenje) in Zdenko Slatnar (Šoštanj). Plaketo ZSČ so prejeli Alojz Hudarin (Velenje), Marko Kompan (Šoštanj) ter VTV Studio d. o. o. (Velenje). Rudi Ževart je ob tej priložnosti prejel tudi najvišje priznanje Zveze častnikov Slovenije - zlato plaketo. Zdenko Zajc Grb Mestne občine Velenje tudi Gasilski zvezi Velenje T'\ azlična dogajanja ob prazno-vanju Mestne občine Velenje i JL Vso dosegla višek v sredo, 20. 51 septembra, ko so na slavnostni pri-° reditvi, imenovani Velenje, mesto =? kulture, podelili tri plakete in tri < grbe kot priznanja za posebne dosežke na različnih področjih. Glasbeni del kulturnega programa, ki je potekal v Centru Nova, so izvedli trobilni kvintet, kvartet flavt in duet kitare in flavte iz Glasbene šole Fran Korun Koželjski. Med točkami je povezovalec nizal besede o pomenu praznovanja in dosežkih Velenja, ki se s svojim burnim razvojem istoveti predvsem s pojmom mladosti, v povezavi s tem pa tudi z napredkom in razvojem ter smelimi načrti za prihodnost. O tem je v svojem govoru spregovoril tudi slavnostni govornik, podžupan Mestne občine Velenje in poslanec v državnem zboru Bojan Kontič. Zlasti je poudaril naravnanost Velenja v bodočnost tako na področju gospodarstva kot tudi športa in šolstva ter kulture. Prav posebej je omenil še izkušnje na področju ekologije, ki so jih v dolini pridobili pri uspešnem reševanju lastnih okoljskih problemov. Smele so njihove vizije za bodočnost mesta. Tako namerava Velenje med drugim prijaviti kandidaturo za evropsko mesto kulture v letu 2012. Njegov govor so z odobravanjem poslušali in z aplavzom nagradili številni občani in gostje, tako župani in županja sosednjih občin kot tudi poslanca v državnem zboru Jakob Presečnik in Drago Koren. Med tremi plaketami in tremi grbi je en grb letos pripadel Gasilski zvezi Velenje, ki je lani obeležila petdesetletnico obstoja. Gasilska zveza Velenje je že tradicionalno ena najbolj dejavnih in najbolje organiziranih gasilskih zvez v Sloveniji. Povezuje štirinajst gasilskih društev iz treh občin in poklicno gasilsko enoto Gorenje. Na zvezi se posvečajo koordinaciji dela med društvi, krovno organizacijo Gasilsko zvezo Slovenije in lokalnimi skupnostmi in preko posameznih komisij skrbijo tudi za gasilsko mladino, žene in veterane. Veliko skrb posvečajo izobraževanju svojega članstva. V Gasilsko zvezo Velenje je včlanjenih preko 3000 gasilcev, od tega je okoli 800 operativnih. Njihovi člani pa v povprečju letno dvestokrat pomagajo občanom v raznih stiskah. Kot piše v obrazložitvi, je Gasilska zveza Velenje s svojim delovanjem zelo pripomogla k razvoju, ugledu in prepoznavnosti Mestne občine Velenje. Grb Mestne občine Velenje je iz rok Bojana Kontiča v imenu gasilcev Šaleške doline prevzela predsednica Gasilske zveze Velenje Helena Brglez, navzoč pa je bil tudi poveljnik Gasilske zveze Jože Drobež. Hkrati s slavnostnim dogodkom se je v atriju Centra Nova odvijala kulturna prireditev, saj so Velenjčani tokrat kulturo »postavili na cesto. Pa ne zato, da bi ji odrekli streho nad glavo, pač pa, da bi jo približali tistim, ki jim je namenjena,« kot je tudi povedal Bojan Kontič. Že pred tem pa je pred centrom potekal koncert velenjske mladinske godbe na pihala, ki so mu z zanimanjem prisluhnili številni mimoidoči. Marija Lebar Foto: Marija Lebar November Listopad l S Dan mrtvih 2 Č Dušanka 3 P Silva 4 S Drago 5 N Zahar O 6 P Lenart 7 T Engelbert 8 S Bogomir 9 Č Teodor 10 P Andrej n S Martin 12 N Emil 0 13 P Stanislav 14 T Nikolaj 15 S Polde 16 Č Jerica 17 P Gregor 18 S Roman 19 N Elizabeta 20 P Srečko ■p 21 T Marija 22 S Cilka 23 Č Klemen 24 P Janez 25 S Katarina 26 N Konrad 27 P Vigil D 28 T Jakob 29 S Radivoj 30 Č Andrej 1, teden sobota, 4.11. pohodništvo Planinski izlet v neznano neznano Planinsko društvo Šoštanj sobota, 4.11. ob 18:00 odbojka Kajuh Šoštanj : Ecom Tabor (2. državna odbojkarska liga - ženske) Telovadnica OŠ Šoštanj Ženski odbojkarski kiub Kajuh Šoštanj sobota, 4.11. ob 19:00 odbojka Šoštanj Topolšica : Hoče (3. državna odbojkarska liga - vzhod) Športna dvorana Šoštanj Odbojkarski klub Šoštanj -Topolšica 2, teden torek, 7.11. ob 17:00 delavnica TORKOVA PETA-ustvarjalnica za otroke In starše Kulturni dom Šoštanj Zavod za kulturo Šoštanj sreda, 8.11. ob 8:00 pohodništvo Izlet Mestinje - Sladka gora zbor: AP Šoštanj Društvo upokojencev Šoštanj sobota, 11.11. ob 13:00 kegljanje Šoštanj : Radenska (2. slovenska kegljaška liga vzhod - ženske) Kegljišče TEŠ Ženski kegljaški klub Šoštanj sobota. 11.11. ob 14:00 nogomet Šoštanj : Zreče (Štajerska nogometna liga) Stadion Šoštanj Nogometni klub Šoštanj sobota, 11.11. ob 16:30 kegljanje Šoštanj : Konstruktor (2. slovenska kegljaška liga vzhod - moški) Kegljišče TEŠ Kegljaški klub Šoštanj sobota, 11.11. ob 19:00 košarka Elektra Esotech : Pivovarna Laško (Liga UPC Telemach oz. 1. A SKL) Športna dvorana Šoštanj Košarkarski klub Elektra nedelja, 12.11. ob 16:00 predstava Lutkovna igra Kulturni dom Šoštanj Zavod za kulturo Šoštanj 3. teden ponedeljek, 13.11. ob 17:30 predstava Javni nastop učencev glasbene šole Kulturni dom Šoštanj Glasbena šola FKK Velenje, oddelek Šoštanj četrtek. 16.11. ob 18:00 bridge Bridge - razmigajmo možgane Kavarna in slaščičarna Štorman Šoštanj Šaleški bridge klub Velenje četrtek, 16.11. ob 19:00 razstava Odprtje likovne razstave Mestna galerija Šoštanj Zavod za kulturo Šoštanj sobota, 18.11. ob 09:00 planinstvo Planinski izlet na Trdinov vrh 1178 m Dolenjska Planinsko društvo Šoštanj sobota, 18.11. ob 16:30 kegljanje Šoštanj : Miklavž (2. slovenska kegljaška liga vzhod - moški) Kegljišče TEŠ Kegljaški klub Šoštanj sobota, 18.11. ob 18:00 odbojka Kajuh Šoštanj : Savinjska Šempeter (2. državna odbojkarska liga - ženske) Telovadnica OŠ Šoštanj Ženski odbojkarski klub Kajuh Šoštanj sobota, 18.11. ob 19:00 odbojka Šoštanj Topolšica : Fužinar Metal 11 (3. državna odbojkarska liga - vzhod) Športna dvorana Šoštanj Odbojkarski klub Šoštanj -Topolšica 4. teden _ ' sreda, 22.11. ob 20:00 košarka Elektra Esotech : Geoplin Slovan (Liga UPCTelemach oz. 1. A SKL) Športna dvorana Šoštanj Košarkarski klub Elektra petek, 24.11. ob 20:20 predstavitev Galerijski večeri: Matjaž Ograjenšek Mestna galerija Šoštanj Zavod za kulturo Šoštanj sobota, 25.11. ob 19:00 predstava Lokovica se predstavi Kulturni dom Šoštanj Prosvetno društvo Lokovica 5. teden . . torek, 28.11. ob 17:30 predstavitev Javni nastop učencev glasbene šole Kulturni dom Šoštanj Glasbena šola FKK Velenje, oddelek Šoštanj S Napovednik prireditev objavljajo: mesečnik LIST, Kabelska televizija Šoštanja (kanal 34) in spletni Portal ŠoštanUnfo(http://www.sostanj.info). Podgeo prireditvah pošljite na el. naslov: prireditve@sostanj.net, KATEGORIJE PRIREDITEV: BB šport BB kultura ^B šolstvo ^B gospodarstvo splošno Sredina vabi Podoba kulture pripravila Milojka Kompre Galerijski večeri Dejavnosti Kulturnice Gaberke v jeseni Piknik pri Kozolcu Predzadnjo soboto v septembru je Kulturnica Gaberke za vse svoje člane organizirala piknik pri svojem kozolcu. Skozi vse poletje so predsednik, člani Kulturnice ter ostali pridni krajani dan za dnem urejali kozolec in njegovo okolico, tako da je postal primeren ambient za različne prireditve in tudi piknike. Na pikniku smo se lahko pomerili v kegljanju in metanju pikade, poskrbljeno pa je bilo tudi za glasbo in ples. Vinska trgatev v Miklavžu pri Ormožu Prvi Galerijski večer (ti naj bi v prihodnje tekli ob petkih okoli dvajsetega) je bil v septembru v znamenju pesnice Ane Meža iz Za-vodenj, z njo pa se je pogovarjal pesnik in urednik Peter Rezman. Ana Meža je tako imenovana ljudska pesnica, njene pesmi so bile že večkrat objavljene, za izdajo zbirke pa se še ni odločila. Na večeru, ki so ga dopolnjevali zvoki citer Ivana Kneza, je njen sogovornik skušal ugotoviti, zakaj se napiše pesem in ali se pesem napiše sama. Ana je tudi prebrala nekaj svojih najljubših, ki so posvečene njenim najbližjim ali pa izdajajo njeno hrepenenje pa tudi veselje. Galerija je bila polna, očitno je Ana priljubljena in poznana. Večeri bodo v prihodnje različno tematsko obarvani, potekali naj bi redno, ob 20.20, tako da organizator Zavod za kulturo Šoštanj upa, da bodo našli svoje mesto v družabnem življenju kraja. Milojka Komprej Milan in Anica Jevšnik, dolgoletna člana Kulturnice, imata že nekaj let majhen vinograd v Miklavžu pri Ormožu. Ker sama ne bi zmogla obrati vseh z grozdi bogato obloženih trsov, sta se odločila, da v trgatev povabita člane Kulturnice Gaberke in domačine, naše pobrateno Kulturno društvo Miklavž pri Ormožu. Seveda smo povabilo z veseljem sprejeli. Da pa bi trgatev zaznamoval kakšen lep spomin, je padla odločitev, da Milanu in Anici podarimo značilnost vinogradov - klopotec. V Gaberkah se je v zgodnjem nedeljskem jutru - prvo nedeljo v oktobru, zbralo okoli 25 ljubiteljev vinske trgatve, od tam pa so se z avtobusom odpeljali v Miklavž pri Ormožu. Člani tamkajšnjega turističnega društva so jih pričakali s sprejemom in pogostitvijo v gostišču Puklavec. 'Ib sta Milan in Anica tudi z veseljem sprejela novico, da bo v njunem vinogradu odslej naprej glasno pel velik lesen klopotec. Ker pa je bil klopotec zelo težak, nesti pa ga je bilo potrebno od Puklavca do vrha njunega vinograda, so ga morali naprej razstaviti. Domači vinogradniki so strokovno določili najboljšo pozicijo za klopotec. Na izbranem mestu je bilo potrebno izvrtati luknjo v zemljo, postaviti nosilni steber, nazadnje pa klopotec na stebru še sestaviti. Ob prvem vetru je klopotec začel klopotati. Napornemu delu je sledila malica, nato pa se je pričela trgatev. Trgači so si razdelili delo. Obiranje grozdov je potekalo hitreje, kot pa so lahko nosači sploh nosili brente. Tekoče delo pa je prekinila novica, da je »preša« odpovedala poslušnost. Ni je bilo mogoče popraviti, zato so domačini hitro našli rešitev. Pri sosedih so jim povedali, da imajo prosto prešo, zato so vso grozdje s traktorjem odpeljali k njim. Lesena sosedova preša na kamen ima sleme dolgo 8 me- N CL trov, svojemu namenu pa služi že vse od leta 1842. Lesena preša ima koš za stiskanje grozdja, ki je sestavljen iz večjega števila različno velikih železnih obročev. Koš je potrebno z grozdjem lepo zgraditi v piramido, nato pa z občutkom stisniti mošt. Ta postopek je potrebno trikrat ponoviti, daje sok iz grozdov res iztisnjen do konca. Popoldne je bilo tako za večino obiralcev prosto za zabavo. Muzikanti so z različnimi ljudskimi glasbili poskrbeli za glasbo, ostali pa so lahko zaplesali. Žal je kmalu prišel večer, zato se je bilo treba posloviti. Polni lepih občutkov in nepozabnih dogodkov so se člani Kulturnice odpeljali nazaj proti Gaberkam. A.Grudnik Vinska trgatev v Gaberkah Približno 15 let je že minilo od zadnje veselice - Vinske trgatve, ki so jo organizirali gasilci PGD Gaberke. Tokrat smo jo pripravili v Kulturnici Gaberke pod svojim kozolcem. Prireditev nudi udeležencem veliko zabave in smeha, saj si lahko tu privoščijo malo šale s prijatelji. Bistveni del prireditve sta plesišče, nad katerim visijo grozdi in grozdno listje. Grozdje ni namenjeno ravno za obiranje, vsaj zastonj ne. Če plesalka utrga grozd, ga mora plesalec plačati. Lahko pa se plesalec že pred tem postavi pred plesalko in ji kar sam od sebe kupi grozd. Drugi še bolj zabaven del prireditve je zapor. V njem lahko pristane vsak, za katerega njegovi prijatelji predlagajo, da si to zasluži. Glavni akterji pri zaporu sjo poštar, paznik zapora, blagajnik in policisti. Če želiš katero osebo spraviti v zapor, na listek napišeš njeno ime in priimek ter navedeš vzrok za aretacijo. Vzrok je lahko npr. že to, da je oseba prepozno prišla na veselico. Nato pokličeš poštarja, ki listek preda policistom, ti pa morajo to osebo poiskati in spraviti v zapor. Nekateri so v zaporu prav uživali, saj so lahko mirno sedeli za mizo, kjer so jim postregli tudi s pijačo, tako da jim tudi žeje ni bilo potrebno trpeti. Ob prijetni Foto: Zdenka Verhovnik Foto: A. G.. ■ Podoba kulture glasbi pa se je v zaporu tudi plesalo. Iz zapora so te lahko rešili prijatelji oz. sorodniki s simbolično odkupnino, lahko pa se je zapornik odkupil tudi sam. Skozi večer se je v zaporu izmenjalo veliko ljudi, nekateri so bili tudi večkratni povratniki. Torej nasvet za naslednje leto: kdor noče del veselice preživeti v zaporu, naj celo leto pazi na to, da se prijateljem ne bo kaj zameril. Na koncu je bila organizirana tudi licitacija za vinsko krono, na kateri so viseli najlepši grozdi vseh različnih sort grozdja, ki jih je bilo možno najti po Gaberkah. A. Grudnik Vlado Kreslin je v okviru prireditev Koroško kulturno poletje 2006 nastopil s skupino Mali bogovi in Beltinsko bando na Grajskem vrtu na Ravnah. Zakoličil je nekaj, čemur bi lahko rekli preporod v odnosu do slovenske ljudske godbe. Ko si mlad, hočeš spremeniti svet 'v' C e Beltinška banda zaigra Binkoštno nedeljo ali Vsi so venci vejli, je to ravno takšen blues, kot ga je Vlado s svojo generacijo poslušal od Jimmyja Hendrixa. Z leti se spremeniš in ugotoviš, da je vse v eni roži. Njegov zadnji album z naslovom Generacija se začne s pesmijo »1953«. Poletni udarec na Ljubljano Vlada Kreslina z Malimi bogovi in Beltinško bando je njihov največji koncert v Cankarjevem domu, drugi v Križankah. Te dni odpotujejo na festival v Grčijo. Kmalu bo izšla knjiga post memoriam o Beltinski bandi, o kateri Vlado pove: »Večina od nas, ki smo tu (Beltinška banda in Mali bogovi, op. p.), smo imeli srečo od leta 1980 do 2000 igrati z onimi starimi gospodi: Jančem, Jožetom, Miškom. Nabralo se je mnogo dogodivščin, zgodb, kajti to so bili »modeli«, ki so bili enkratni, mojstri črnega humorja, vsekakor pa mojstri glasbe. Toliko zgodb se je napletlo, da sem jih zbral v en niz, ki sem ga poimenoval Venci. V knjigi je poezija v prozi, petdeset pesmi, opremljenih s fotografijami in DVD-jem.« Tudi Vladov oče Milan Kreslin igra in poje pri Beltinški bandi. Tudi mama, vendar je na koncertu na Ravnah ni bilo zraven. Ata Kreslin zgovorno opiše glasbeno sodelovanje s sinom: »Kadar je bolj etno koncert, smo sami Vlado in Banda. Naša etno glasba je pretežno iz panonske ravnine. Mi odpremo svojo dušo. Znano je, da smo Prekmurci malo bolj temperamenten narod, a imamo tudi mnogo balad in melanholije. Včasih je malo madžarskega melosa, fantje zaigrajo tudi kakšen madžarski čardaš. To je za dušo in za prijetno družbo.« Ko Vlado odgovarja na vprašanje, s kom vse je pel in igral, malo zastane in pomisli: »Nisem več star 25 let, tako da se ne spomnim vseh. Najbolj znan je bil Martin Krpan do leta 1990. S skupino Horizont sem delal v sedemdesetih letih. Prej sem imel prekmurske zasedbe: Špirit group in Apollo. Vzporedno sem nastopal z raznimi rokerji, pa od ciganov do bluesmanov, pevcev vseh dolin, muzikantov, narodnjakov, hardrockerjev, tudi z R. E. M. Zmeraj je zanimivo nastopati z ljudmi, s katerimi čutiš enodušno povezavo.« Kreslina spremljam že dolga leta, zato sem ga vprašala: »Ali je sodelovanje z Beltinško bando preskok ali samo razširitev glasbenih zmožnosti? Kajti če seževa v zgodovino, vem, da so bile vaše pesmi tudi revolucionarne z rahlim uporniškim nabojem, morda ne tako direktno kot na primer Pankrti, ampak vseeno; na primer Napačnega človeka imate, Če bomo mi prižgali dan z Malimi bogovi in druge. Kaj se zgodi s človekom, da se razširi njegov glasbeni repertoar še na domači etno?« Vlado odgovarja: »Ne vem, če se to zgodi vsakemu. Ko si mlad, hočeš spremeniti svet, kar je popolnoma prav, to moraš. Takrat pišeš besedila, ki splošno iščejo pravičnost, boli te vsaka zloraba in vse krivice sveta, politične, socialne, kakršne koli in si tako imenovano angažiran. Ko si malo starejši, ne bom rekel, da ugotoviš, da ga ne moreš spremeniti, to bi bilo malo grobo, ampak ugotoviš, da se svet spreminja na minimalnem nivoju, potem napišeš Namesto koga roža cveti. Ugotoviš, da ni pomemben narod, ampak je pomemben človek. Da je vse v eni roži, da je vzrok v sebi, in greš v mikro kozmos. Potem sem ugotovil, da če Beltinška banda zaigra Binkoštno nedeljo ali Vsi so venci vejli, da je to ravno takšen blues, kot smo ga mi poslušali od Jimmyja Hendrixa, le da zaigran z drugimi sredstvi. Z leti si bolj toleranten, malo ti je vseeno in čeravno si prej mislil, da imaš celi svet v glavi, si vseeno imel plašnice, potem pa jih izgubiš.« »Bi lahko opisali svoje nove skladbe, ki trenutno nastajajo?« Vladov odgovor z nasmeškom je prepričljiv: »Nove skladbe so lepe.« Rodil se je 29. novembra 1953 v Beltincih. Glasbeno kariero je začel leta 1970 kot bobnar v svoji prvi skupini Apollo. Leta 1980 je zmagal na Slovenski popevki s skladbo Dan neskončnih sanj. Leta 1992 se je vrnil v rojstno Prekmurje, začel sodelovati s kultno ljudsko godčevsko skupino Beltinška banda in z njo izdal več zgoščenk (Spominčice, Najlepša leta našega življenja). Zakoličil je nekaj, čemur bi lahko rekli preporod v odnosu do slovenske ljudske godbe. Ajda Prislan Draga Potočnjak med branjem vloge vdove Ane v drami Hiša. Zahvala, da Hiša stoji Leta 2002 sem napisal dramo Hiša. Leta 2004 je bila objavljena v reviji Mentor. Dvakrat predelana, enkrat po nasvetu Jožice Andrejc, je bila na natečaju Tedna slovenske drame v Kranju leta 2004 in 2005. Februarja letos je bila v gledališču Glej v Ljubljani njena Bralna uprizoritev. V okviru 41. Borštnikovega srečanja je bila v soboto, 14. oktobra izvedena v mariborskem gledališču repriza bralne uprizoritve, v produkciji PreGleja gledališča Glej Ljubljana. Daje bila uprizoritev lahko izvedena, so omogočili tudi Termoelektrarna Šoštanj, občina Šoštanj in Mestna občina Velenje, ki jih vodijo dr. Uroš Rotnik, Milan Kopušar in Srečko Meh. Njim in seveda Simoni Semenič se za pomoč pri promociji drame iskreno zahvaljujem! Delo, ki so ga predstavile igralke in igralci: Draga Potočnjak, Medea Novak, Nina Valič, Miha Arh, Gaber K. Trseglav, Katja Levstik, Neva Jana Flas, Stane Potisk in Vojko Zidar, je pustilo pri obiskovalcih predstave globok vtis. Zdaj bo treba Hišo postaviti na oder. Izkazana konkretna podpora domačega okolja mi bo pri temu v veliko vzpodbudo. Vsem, ki razumejo in podpirajo pomen literature ter umetnosti na splošno, tudi v domačem okolju, vse priznanje! Peter Rezman Foto: List odaXv /W*\*i\; /trt|*v^Ywt4 y^Voa^acÄ OojAiLsi fnV mveny /tbyv&u C'$rW*\A/Tvc? SoüC ' '• ' L U JI« nyt&mjL. /\nri se pridružijo lanski zmagovalni ekipi. Nova ekipa ? Združeni je tako lahko igralce zbirala iz polovice Gaberk in zato ni čudno, daje gladko premagala vse tekmece in »zasluženo« osvojila prvo mesto. Drugo mesto si je priborila Velunja, tretje Vrhi in četrto mesto so osvojili Cucki. A.G. Elektra esotech Košarkarski klub Elektra je sprejel vabilo Fonda VEBA iz Beograda in kitajskih organizatorjev, da se članska ekipa kluba udeleži turneje po Kitajski. Na turneji, ki traja od 18.9- do 3-10., bo ekipa Elektra Esotech odigrala okoli osem tekem v različnih mestih v okolici Shanghaja. Poleg Elektre Esotech se turneje udeležujejo tudi ekipe iz Združenih držav Amerike, Avstralije, Srbije ter domače ekipe. Tako je ekipa Elektra Esotech edina ekipa iz Evropske unije na tej turneji. Turneja je organizirana z namenom popularizacije športa in košarke na Kitajskem, saj bo Peking v letu 2008 gostil Olimpijske igre in zato kitajska vlada namenja veliko sredstev za športno osveščanje prebivalcev. Potrebno je poudariti, da stroške turneje krijejo organizatorji, klub je moral zagotoviti le prevoz igralcev in vodstva do Dunaja, vize za Kitajsko in priskrbeti propagandni material. Na pot je odšla 15 članska odprava, ki jo sestavlja 10 igralcev (Miha Cmer, Boris Jeršin, Luka Do-bovičnik, Grega Bujan, Jernej Mihalič, Blaž Ručigaj, Benjamin Hostnikar, Mitja Goršek, Srboljub Nedeljkovič in Marijan Pojatina), trenerja Bojan Lazič in Borut Cerar, fizioterapevt Vlado Pečnik ter Drago Skornšek in Mišo Letonje kot predstavnika kluba. Odprava je z direktnim letom z Dunaja prispela v Shanghaj po našem času v torek ponoči, po lokalnem času pa v torek okoli 8. ure zjutraj (med Kitajsko in Slovenijo je 6 ur časovne razlike). ESOTECH ostaja pokrovitelj članske ekipe Na sedežu podjetja Esotech d. d. sta generalna direktorica podjetja Esotech d. d., Zofija Mazej Kukovič, ter predsednik Košarkar skega kluba Elektra, Darko Lihteneker, podpisala novo enoletno pogodbo o pokroviteljstvu članske ekipe kluba s strani podjetja Esotech. Tako bo članska ekipa tudi v sezoni 2006/07 nastopala pod imenom: ELEKTRA ESOTECH. Kadrovsko in igralsko okrepljena članska ekipa Elektra Esotech je pod vodstvom novega trenerja Bojana Laziča začela trenirati že 1. avgusta. Ekipa bo od 18. septembra do 3. oktobra 2006 kot edina iz EU igrala na turnirju na Kitajskem, kar za klub predstavlja izjemen dogodek. Direktorica Zofija Mazej Kukovič in Iztok Hra-stel, član upravnega odbora kluba, sta na svečanosti ob podpisu pogodbe predstavila Esotechovo poslovno pot na Kitajsko, kjer so veliki poslovni in športni potenciali. Opisala sta jim svoje izkušnje s Kitajsko, kjer bodo spoznali nov svet. Poudarila sta, da so vrednote na svetu zelo različne. Zaželela sta jim veliko športnih uspehov tako na Kitajskem kakor doma. S sklenjeno pogodbo in ostalimi aktivnostmi podjetje Esotech iz Velenja izkazuje širšo družbeno odgovornost, saj poleg članske ekipe KK Elektra podpira tudi kulturne, znanstvene in druge športne aktivnosti. B.R. Foto: Arhiv Šoštanjčani osvojili bron V občini Nazarje v septembru praznujejo svoj občinski praznik. Praznovanje se običajno dogaja ves teden, letos pa bo še posebej slovesno, saj obeležujejo 220 letnico šolstva v svojem kraju. V okviru občinskih praznovanj je bila prva prireditev srečanje svetnikov, občinskih uprav in županov Sa-Ša regije. Tako se je v petek, 8. septembra, v športnem centru Račnek v Šmartnem ob Dreti zbralo lepo število udeležencev, ki so se pomerili v zabavnih družabnih igrah in nadaljevali v prijetnem druženju. Potem ko so vodje ekip prijavili svoje tekmovalce in je bilo ugotovljeno, da ekipa občine Solčava ni popolna, so jo okrepili z »mednarodno« sestavo rezervnih tekmovalcev iz ostalih občin in tekmovanje se je lahko pričelo. Na sporedu so bile štiri športno zabavne discipline. V igri Transport je bilo potrebno iz (polnih) pločevink piva sestaviti piramido, do cilja pa so jih »transportirali« po gasilskih ceveh, kar nikakor ni bila lahka naloga. Druga igra je bila Sestavljanka, kjer je bilo treba iz različno oblikovanih koščkov stiropora sestaviti sliko gasilca. V tretji igri Šport je bilo preko raznih ovir treba s pomočjo gasilskega orodja spraviti teniško žogico v vedro, pri četrti igri pa je bila udeležena znamenita Liska, saj je bila na vrsti Molža. To je v Zgornji Savinjski dolini zelo popularna disciplina in navijačev ni manjkalo. Vsaka skupina tekmovalcev je imela na voljo tudi jokerja, imenovanega Občinko, ki ga je vložila v določeno igro in tako podvojila točke tiste discipline. Ko so ekipe ob burnem vzpodbujanju svojih navijačev tekmovanje zaključile, je bil na vrsti še tako imenovani Zupanomet, ki je prispeval še dodatne točke in odločilno vplival na rezultat ekipe. Na srečanje je prišlo pet županov, eden se je predčasno poslovil, štirje pa so se pogumno in tudi uspešno spopadli s košarkarsko žogo in zadevali koš kot za stavo. Tako so k rezultatu svojih ekip znatno pripomogli gostitelj Ivan Purnat iz Nazarij, Toni Rifelj iz Gornjega Grada, Ciril Rose iz Luč in Alojz Podgoršek iz Šmartnega ob Paki. Seveda so se za ostale ekipe, ki so bile brez županov, v tej igri srčno borili drugi člani. Povezovalec prireditve Bojan Štrukelj, sicer član nazarskega občinskega sveta, ki je s svojim duhovitim vodenjem znatno pripomogel k dobremu vzdušju, je nato razglasil rezultate. 9. mesto je osvojila ekipa Ljubnega, 8. mesto Gornji Grad, 7. je bilo Šmartno ob Paki, 6. Mozirje, 5. Luče, 4. Velenje. Pokal za tretje mesto so dobili Šoštanjčani, za drugo mesto Nazarje, prvo mesto je osvojila nekoliko »mednarodno« sestavljena ekipa za Solčavo. Tja je odšel tudi prehodni pokal organizatorja naslednje take prireditve prihodnje leto. Čeprav se šoštanjski župan Milan Kopušar srečanja ni mogel udeležiti, se je pod košarkarskim košem dobro izkazal njegov namestnik v igri Županomet Andrej Volk. Pa tudi sicer so se Šoštanjčani dobro izkazali, saj so zasedli tretje mesto in zanj prejeli iz rok nazarskega župana Ivana Purnata lep pokal. Seveda pa ni bilo pomembno samo tekmovanje, čeprav je pri nekaterih ekipah bolj in pri drugih manj zavzeto navijanje kazalo na »resnost« dogodka. Važno je bilo druženje v prijetnem razpoloženju. Sprva je sicer kazalo, da bo druženje motil dež, a si je nato vreme premislilo in postreglo celo s soncem in tako dodalo kamenček v mozaik prijetnega povezovanja in druženja. Marija Lebar Veterani Moto veterani Šoštanj pod vodstvom predsednika Vilija Pečovnika smo se 9- 9-2006 zbrali na Ribiški koči v Šoštanju z namenom, da bi obeležili spomin na povojne dirke, ki so potekale na relaciji Šoštanj-Zavod-nje-Sleme. Obdržati želimo tradicijo v spomin na dirke, ki jih je uspešno organiziralo že takrat zelo napredno društvo AMD Šoštanj. Zato vsako leto povabimo tudi člane drugih moto klubov, saj si želimo, da bi naš kraj, njegove lepote in kulturne znamenitosti spoznalo veliko ljudi. Veseli smo bili članov Tatenbach iz Slovenskih Konjic, Netopirjev iz Šoštanja, Gracerja, Sivoglavih orlov in veliko drugih posameznikov, ki so s svojim prihodom pokazali spoštovanje do zgodovine tega kraja. Spominska vožnja je potekala varno pod budnim očesom našega predsednika Vilija. Letošnjo, šesto po vrsti, smo zaključili tam, kjer smo začeli. Zadovoljni, da nam je uspelo, smo pripravili manjšo pojedino in tako zaključili lep dan. Z veseljem pa se že pripravljamo na nove akcije, zato že sedaj vabimo vse moto veterane na krvodajalsko akcijo, vsem motoristkam in motoristom pa želimo varno in srečno vožnjo. Dana Ograjenšek Kajenje ubija Kajenje ni normalno stanje, je škodljiva razvada, ni znak zdravega duha v zdravem telesu. Ker ima vsak človek najprej rad samega sebe, se bo morda vsaj eden od bralcev - kadilcev potem, ko bo prebral ta članek, odpovedal cigareti in tako postal gospodar svoje volje. Seveda pa se je najlažje odpovedati cigareti tako, da kaditi sploh ne začnemo. Danes je torej znanstveno in medicinsko dokazano, da je kajenje škodljivo, saj zaradi tobaka umre več ljudi kot zaradi prometnih nesreč, bolezni srca, aidsa ali alkoholizma. V cigaretnem dimu je okrog 4000 kemičnih strupov, od katerih je najnevarnejši nikotin. Le-ta povzroča nikotinsko odvisnost, pri dolgotrajnem kajenju pa povzroča tudi nepopravljive posledice na ožilju, predvsem pa raka na pljučih. Vendar se tveganje za nastanek raka, ko kadilec neha kaditi, umiri in je po 10 do 15 letih podobno tveganju nekadilcev. Prav tako je tveganje za nastanek srčnega in možganskega infarkta po desetih letih nikotinske abstinence enako kot pri ljudeh, ki niso nikoli kadili. Nikotin povzroča še mnoga druga obolenja. Otroci, ki seveda nehote vdihavajo cigaretni dim, pogosto zbolijo na dihalnih poteh, vnetju srednjega ušesa, prav tako pa tudi pasivno kajenje povzroči številne zdravstvene zaplete. Dovolj je torej razlogov, da se odpovemo cigareti, saj je življenje s cigareto odvisnost, nobena odvisnost pa ne nakazuje kvalitete življenja. Vsaka cigareta skrajša življenje za pet (5) minut in kadilec, ki pokadi okoli 40 cigaret dnevno, si skrajša življenje za 10 let. Pa tudi finančno se kajenje ne izplača. Preden kadilec (predčasno) umre, potroši za cigarete 10 milijonov tolarjev, za ta denar pa bi lahko svoji družini vsako leto privoščil lepe počitnice. Dovolj je torej razlogov, da se odpovemo cigareti, saj je življenje brez cigarete oziroma odvisnosti lepše. Da se odpovemo cigareti, je potrebna samo motivacija, ki ne zahteva nobene terapije oziroma zdravljenja. Valter Pirtovšek, dr. medicine Foto: Arhiv Petnajsti na svetu Ekipa Adventureteam.si v svetovnem vrhu Naj vam za začetek osvežim spomin. Najbrž se še spomnite naslova X-Adventure World Cup in dogodivščin slovenske ekipe na pustolovski dirki po Franciji. V avgustovski številki smo se razpisali o tem in hvalili fante (in dekle) ter jim želeli čim več uspeha na svetovnem prvenstvu v Canadi, ki je imelo biti v septembru. Njihov podvig v Savoieu je mene samo tako fasciniral, da sem komaj čakala novic o njih in njihovi uvrstitvi. Pa so jih pritresli. In to kakšne! In naj me vrag, če nisem bila z vsem srcem vesela njihovega petnajstega (15.), da, prav ste prebrali, petnajstega mesta v svetovnem merilu. Noro! Dirka se je začela 9- septembra v kraju Chicoutimu oziroma v njegovi okolici, vse skupaj pa je kakšnih 400 km od Quebecka, kar pa je spet nekaj sto kilometrov odMontreala.EkipaAdventureteam.si (Matevž Slapničar, Rajko Kračun, Andreja Jagodic in Tilen Potočnik ter tehnična pomoč Pavel Svatina) je na zborno mesto prišla dva dni prej. Do Montreala so šli z letalom preko Zagreba in Pariza. Pri izkrcanju jih je doletela neprijetna vest, da njihovih koles in prtljage ni bilo na letalu. Ker so morali biti na prizorišču starta takoj, jim ni preostalo drugega, kot da se podajo na pot negotovosti. Manjkalo je samo še dvajset ur do starta, ko so njihova kolesa končno le prispela na manjše letališče v bližini. Prispela so samo tri kolesa, od tega so na enem manjkala pedala. Pa so tudi to rešili in se že pred bitko podali v bitko za bitko. Opremo je komisija pregledovala namreč že v četrtek in brez odobritve ekipa ni mogla na start. Organizatorji so jim končno le odobrili sodelovanje in zato se ni čuditi, da se je Tilen Potočnik, član ekipe, že na startu počutil kot zmagovalec. Start je bil ob 04.55 minut, s prvo etapo kolesarjenja. Šestintrideset kilometrov poti, potem pav kanuje. Oseminsedemdeset kilometrov z nekaj brzicami tudi do V. stopnje. Nato spet kolo in pa nočno veslanje v sea kayaku. Šestintrideset kilometrov. Trideset kilometrov trekinga, nato pa spet čez petdeset kilometrov umir- jenega kolesarjenja. Spet treking po gozdnih stezah s skalami in neskončno velikim številom spustov, ovinkov, skupaj 3000 m vzpona. Sledil je kanu po jezeru, ledeno mrzla voda, vendar samo štiri kilometre. Spet gorsko kolo, dolga etapa 136 km in spet kanu, kjer jih je čakalo 50 km preizkusa psihične pripravljenosti. Plitka voda, kjer so nenehno nasedali in iskali poti. Kolesarjenje zatem ni bilo ravno olajšanje, še posebno, ker so vozili pretežno ponoči, 85 km. Spet noč, spet treking, vnete vezi, potovalna hitrost pod 3 km/h. Spust po vrvi, 260 km, za Tilna najlepši del. Kakor za koga! Meni ob pogledu na mogočno skalo, s katere visijo majhne pikice, ki naj bi bili ljudje, ni ravno najlepše, kar me čaka v življenju. Sploh če bi bila jaz na tisti vrvi! Nato vožnja z gorskim kolesom, pred katero se je ekipa vsaj malo naspala. Tako naspala, daje skoraj zamudila start. Pa so imeli kljub temu sedmi vmesni čas! Sledil je spet kajak in zatem šestdeset kilometrov kolesa. Strmi vzponi, močvirje, ozke stezice. V glavnem naporno, naporno. Po kratkem trekingu spet kolo, 135 km v mrzli noči, 3000 m vzpona. Spet malo trekinga, nato kolesa in v mrtvem času z veslanjem do cilja. Zadnjih osemnajst kilometrov sea kayaka in beli kiti v daljavi. Čisto zares so jih videli, pravijo. Skupaj sedem dni in 4 ure bruto oziroma 6 dni in 14 ur neto je bil skupni čas in 1000 km poti za njimi. Petnajsto mesto, med šestindvajsetimi ekipami, skromna denarna nagrada in neskončno fantastičen občutek, ki se ga ne da opisati ali primerjati. Verjamem. Tilen pravi, da je na koncu le stal na obali, zrl v jezero in se počutil neskončno srečnega in hkrati neskončno praznega. In predvsem veliko obžalovanje, ker je vsega že konec. Prav gotovo ni konec. Ekstremne zadeve postajajo ponavadi samo še bolj ekstremne in prepričana sem, da bo ekipa drugo leto spet poskusila. Vse neprijetnosti so pozabljene, ostal je samo občutek zmagoslavja. Zmage nad ekipami in zmage nad samim seboj. Kdo ve, kateri je močnejši? Vse tiste, ki zadevo spremljajo preko Evro sporta, bodo gotovo pritegnili posnetki, ki jih že vrtijo. V kratkem bo tudi film. Fantje pa pripravljajo tudi predstavitev tega podviga in za začetek bo to kar v Šoštanju, v kulturnem domu. Zato naj velja vabilo za petek, 27. oktobra zvečer, ko bo ekipa spregovorila o svoji pustolovščini, vse skupaj seveda podprto z avdio in video tehniko. Pa še spletno stran priporočam: www.theraid.org, kjer si lahko ogledate fotografije ekip in tekmovanja ter vrstni red. Milojka Komprej Piknik športnega društva Gaberke Prvo nedeljo v oktobru je športno društvo Gaberke organiziralo piknik za vse svoje člane. V lepem sončnem vremenu je bilo prav lepo uživati v igranju odbojke na mivki, za manj aktivne pa sta prav prišla pikado ter klada za zabijanje žebljev. Na pikniku so bili razglašeni vsi zagrizeni kolesarji, ki so se to poletje potili na kolesarski transverzali. Da se lahko transverzale lotijo tudi tisti, ki jim je ljubše kolesariti v nižini, kjer ni potrebno premagovati velikih vzponov, je bila ta razdeljena v dve težavnostni skupini. Skupina -A je morala obiskati 10 točk na višjih hribih v okolici ; Šaleške doline. Skupina B pa je morala obiskati točke : in dobiti žige za izkaznico v nižinskih točkah. Od ! skupno 20 prijavljenih, je transverzalo prevozilo 13 članov. Kot spomin na letošnjo transverzalo je predsednik športnega društva podelil majice z logotipom športnega društva. A.Grudnik European Rally 2006 - Pearls In contrast Letošnje mednarodno evropsko srečanje organizacij podeželske mladine, mladih kmetov in 4H klubov je potekalo od 15.-22.7.2006 v Latviji. Na njem se je zbralo in družilo preko 100 mladih iz 18 različnih evropskih držav. Ves teden je bil v znamenju iskanja, primerjave, izdelave,... raznovrstnih biserov. V petek, 15.7.2006, se nas je 5 predstavnikov Zveze slovenske podeželske mladine (ZSPM) odpravilo na seminar, ki ga je organiziral Evropski komite mladih kmetov in 4H klubov, katerega članica je tudi ZSPM. Poleg sodelovanja in udeležbe na srečanju je bila naša naloga tudi čim bolje predstaviti delovanje ZSPM ter celotno Slovenijo tako domačinom kot vsem ostalim, ki so ta teden preživeli v naši družbi. V soboto proti večeru smo prispeli v Rigo, kjer so nas že čakali organizatorji in predstavniki drugih držav. Pot smo nadaljevali z avtobusom do Druve, kjer smo bili potem ves teden nastanjeni. Sobota je bila namenjena spoznavanju in pripravam na delovni teden. Uradna otvoritev Rallyja pa je sledila naslednje jutro. Slovenci smo se predstavili vsi v enakih narodnih nošah, za kar gre zahvala članom FS KUD Gozdar iz Črne, ki so nam jih posodili. Organizatorji so vsaki ekipi podarili tudi šopek, ki je bil narejen v barvi njihove državne zastave. Nedelja je bila namenjena tudi raziskovanju mesta Sal-dus, zvečer pa je sledila priprava nacionalnega bifeja. Tako je vsaka ekipa imela na razpolago en kozolec, na katerem je morala predstaviti bisere, značilne za njihovo državo, ga opremiti s promocijskim materialom Foto: A. Grudnik Svetloba Meditacija Nad gladino jezera so poplesavale mušice in tu in tam je katera potonila kar tako. Kot, da se je sama odločila pridružiti se ribam in se ji to ni zdelo nič hudega. Milojka K. (Ljubezen gre z mano) Mušice so del stvarstva in ribe tudi. Narava je naredila veselje mušicam, ki plešejo nad gladino jezera in tudi ribam, ki tu in tam katero od mušic vsrkajo. Vse je usklajeno in ima svoj namen. Tako hoče Bog in kdor želi videti harmonijo v delovanju, mora pogledati v živalski svet. Mušice, ribe, ptice ena sama svoboda v kreaciji celote. V tej celoti je potem tu še človek, ki prav tako pleše v materiji, kot mušica nad gladino jezera. Za razliko od živali, ki nezavedno sodelujejo v igri, je človek bitje, ki je v dar dobil um, misli in tudi zavedanje. Prav zaradi tega je človek krona stvarstva, posameznik, ki se lahko s pomočjo teh danosti dvigne v zavedanje, do spoznanja samega sebe. Toda človek ne razume, kaj Bog od njega v tej materiji pričakuje, kljub temu, da mu je omogočil te danosti in prednosti. Človek ni mušica, ki se daje na razpolago ribam, človek ima zavedanje. Človekovo čudovito orodje, imenovano um, s katerim bi se moral dvigniti, ga je namesto, da bi se dvignil v svet duha, popolnoma vklenilo v svet materije. Lastna prednost, ga je vsrkala pod gladino jezera in se zaradi nje utaplja v nepopolnem svetu uma in materije. Ribe, ki žive pod gladino jezera, imajo vsaj škrge, s katerimi dihajo, med tem ko se človek potopljen v svet materije, duši iz dneva v dan, bolj in bolj. Pridite kdaj ob mirno jezero in poglejte gladino. Zazrite se v to površje in dobili boste občutek, da ste del narave. Mirnost, ki vas bo prevzela, bo preplavila vaše telo in duha. Vaše misli se bodo ustavile in poskus, da bi bili tukaj in sedaj bo vse bližji. Nikamor nam ne bo potrebno iti, nikamor se nam ne bo več mudilo in tekanje za drugimi stvarmi in potrebami nas bo minilo. Tako sploh ne bo več priložnosti, da nas um in materija potegneta k sebi. Ostali bomo lepo nad gladino jezera, v mirovanju, brez misli in hotenj. ter pripraviti pogostitev z nacionalnimi jedmi, ki jih jemo ob delu na polju. Ponedeljek in torek sta bila namenjena predvsem spoznavanju Latvije. Po skupinah smo si ogledali različne regije, se seznanili z njihovim načinom življenja, običaji, navadami in kulturo. Prav tako smo se preizkusili v ročnih spretnostih, različnih športnih in drugih aktivnostih, kjer pa ni manjkalo adrenalina in dobrega vzdušja. V sredo dopoldan smo imeli neke vrste seminar in poučne delavnice ter predavanja povabljenih gostov. Popoldan pa je sledila predstavitev držav s pesmijo in plesom ter skeči, ki so si jo v velikem številu ogledali prebivalci Latvije. Zvečer pa smo se odpravili h gostiteljskim družinam. V tem času je bila tudi skupščina, na kateri so pripravili program dela za naslednje leto, premleli pretekle dogodke, ... Najpomembnejša točka dnevnega reda pa so bile volitve. Tako je bil za novega predsednika izvoljen Delme Harries iz Walesa. Pred njim pa je imel krmilo v rokah Franz Fensl iz Avstrije. Plesali bomo, zavedajoč se nevarnosti, da nas lahko vsrka lastni um, ki je minljive narave in nepopolne kvalitete. Da pa bi spregledali pravo človekovo naravo, moramo vložiti nekoliko truda, žrtvovati moramo del svojega zemeljskega užitka, da bi prišli do pravih užitkov, do zaklada, ki čaka na nas. Zemeljski užitki so samo zato, da človek izkusi del sreče, ki ga potem v izobilju čaka, ko zapusti posvetne beraške užitke. Če smo zelo zvedavi in pogledamo v svet materije, lahko vidimo, da izdelujemo dan na dan nove avtomobile. Trdo delamo, ne da bi se sploh kdaj vprašali, ali jih resnično potrebujemo, in ali moramo tako garati, da zadovoljimo svojim željam. Na koncu bomo prišli do najboljšega avtomobila, ki pa ne bo najboljši, kajti iznašli bodo zopet boljšega, mi pa bomo morali zapustiti sceno. Vemo dosti o materiji, vemo kako je potrebno narediti avtomobil, ne vemo pa skoraj nič o sebi. Najprej bi morali vedeti veliko o sebi, da bi se lahko posvetili materiji. Posvečanje materiji, ne da bi vedeli, kdo smo in kam gremo, je zapravljanje časa v zemeljski sferi. Je kot da smo mušica, ki se je sama odločila pridružiti se ribam in se ji to ne zdi nič hudega. V današnjem kaotičnem svetu potrebuje človek globlji uvid v lastno naravo, če ne bo še naprej trpel tako na zunaj kot na znotraj. Bežne sreče, ki jih človek doživlja, so samo pesek v oči samemu sebi, v dolgi eri lastnega ne prepoznavanja. Da bi človek lahko prepoznal samega sebe, mora iti skozi proces meditacije in se s tem dotakniti svoje duše. Duša je nekaj, kar je več od najboljšega avtomobila, najboljše hiše in najboljše službe. Milijarda dolarjev v delnicah ne odtehta pogleda v svet duše in občutka pomirjenosti, ki pride, ko smo na poti domov. Človekova prava narava je večnost, blaženost in Svetloba. Vse drugo ni prava narava, je pa možnost rasti in dvigovanje iz materije, dvig nad gladino jezera in let v nebo. V petek je sledila še poslovilna zabava in nato uradni zaključek letošnjega srečanja. V soboto dopoldan pa še slovo in vrnitev proti domu. Razšli smo se v upanju, da se ponovno snidemo, če ne prej, naslednje leto v Nemčiji, kjer bo potekal European Rally 2007. Ob koncu bi se radi še enkrat zahvalili ZSPM in ostalim sponzorjem: Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, Zavodu za gozdove Slovenije, Gradbeništvu Stane iz Mežice, Slovenski turistični organizaciji, podjetju Simobil in Swema, DPM Moravče, Folklorni skupini KUD Gozdar, skratka vsem, ki so nam pomagali pri predstavitvi naše lepe domovine, pri pripravi in iskanju promocijskega materiala, nas opremili z majicami, kapami, dežniki, brisačami, v katerih smo delovali še bolj enotno in, po besedah udeležencev, bili menda tudi zelo prepoznavni. Hvala. Duša Komprej Rožnati oktober - mesec boja proti raku dojk Vsako leto postaja mesec oktober vse bolj pomemben mesec, saj le ta tradicionalno postaja mesec boja proti raku dojk. Tako kot vsa društva po Sloveniji, se tudi Društvo za boj proti raku Velenje v preventivne aktivnosti dejavno vključuje skozi vse leto. V rožnatem oktobru vas vabimo k druženju in na učne delavnice, kjer bomo delili nasvete za zdravo življenje in vam podali informacije o preprečevanju nezaželene bolezni. Na sami delavnici bodo ženske lahko na silikonskih modelih preverjale znanje o odkrivanju rakastih tvorb. Na izobraževanju, ki ga organiziramo za mlade in za vse, ki bi jih zanimalo več informacij o boju proti raku ter preventivi, boste lahko izvedeli marsikaj zanimivega, prelistali pa boste lahko tudi zdravstveno vzgojne zloženke. V Ljubljani delavnice potekajo tudi na prostem. Razstavljeni so bili modeli dojk in mod, kjer so se mimoidoči učili samo-pregledovanja in prepoznavanja sumljivih znakov za nastanek raka. V Sloveniji vsako leto zboli več kot 1000 žensk za rakom dojke. Slaba osveščenost žensk o pomembnosti samopre-gledovanja dojk in opravljeni mamografiji po petdesetem letu starosti je eden izmed razlogov, da je petletno preživetje slovenskih bolnic za 10 % slabše od evropskega povprečja. V učnih delavnicah, ki bodo potekale v Knjižnici Velenje, na Univerzi za tretje življenjsko obdobje ter sedežu OZ Rdečega križa Velenje, želimo povečati osveščenost o pomembnosti samopregledovanja in k temu spodbuditi čim več žensk. 23. oktobra ob 19. uri bo v Knjižnici Velenje, v študijski čitalnici, potekalo predavanje zdravnice Aleksandre Žuber o strahu pred rakom in kako se o tej nelahki temi pogovoriti z zdravnikom. Pridružite se aktivnostim rožnatega meseca tudi vi. Avtor: LoM OKTOBER ALI... DEL GESLA FRANC. REVOLUCIJE (EGALITE) NEUGODNO STANJE, KRIZA SKI DROBIŽ LJUDSKA REPUBLIKA VRSTA GRMA UČENJE, POUK SLOV. FILOZOF (VLADO) RIMSKA 500 ASTRONAVT REDOVNICA TELESNA OKONČINA SLOV, FILOZOF (ANDREJ) UŠESNI OKRASEK ANGL IGRALKA (JULIE) ZANIMANJE ZA KAJ KRAT UNIVERZ. KNJIŽNICE MEDMET NIZOZ. TELOV. (VERONA) NAREČJE GORA V SVICI BREZDELNEŽ LETNI GOZDNI POSEK PRITRDIL- NICA REKA V SVICI ITALIJ. AVTOMOBILIST PLESEN NA VINSKI TRTI KRATICA OLIMPIJ- SKEGA KOMITEJA BABILON DRŽAVA V STAREM VEKU ODRASLA ŽUŽELKA JAPON. NABIR-ALKA BISEROV RIMSKA 550 SKLADBA ZA KLAVIR KEMIJSKI SIMBOL ZA ALUMINIJ ».■BENGALSKO OTOČJE IZOLACIJA, OSAMITEV 100 m2 REKA V FRANC. IN AVSTRIJI VIRUSNO OBOLENJE AVTOM. OZN. RIEDENBURGA STOPNJA VISKOZ. MAZIV AVTOMOBILSKA OZNAKA KUTINE ARABSKI ŽREBEC DEJAVNOST LOVCEV AFRIŠKI JEZIK V STARA ZIDOV. VER. SKUPNOST STAROVESKO NOMAD. LJUD. IZBRANA DRUŽBA IVAN JERMAN HRVAŠKI NOGOM. (IGOR) ALPSKA DOLINA POD TRIGLAVOM JAPON. LUKANA HONSUJU TERMOELEK- TRARNA ORGAN VIDA PIJAČA STARIH SLOVANOV UGANKARSKI SLOVARČEK EJARGUE - angleški igralec (Anthony); EŠNUM - babilonska država v starem veku; LAMM - angleška igralka (Julie); LEUR - nizozemska telovadka (Verona); OAK - reka v Arizoni; TENAS - španski pevec (Mar); SGUK - slovenski filozof (Vlado); VORI - hrvaški nogometaš (Igor). Izmed pravilnih rešitev križanke bomo izžrebali dva nagrajenca, ki bosta prejela po: dve vstopnici za gledališko predstavo v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, po lastni izbiri ter eno knjižno nagrado. Izžrebani nagrajenca prejšnje križanke (List 9 /2006), sta: Francka Mihelič, Špitalič 5,1221 Motnik, ki prejme dve vstopnici za SLG Celje in Rozika Skok, Florjan 283, Šoštanj, ki prejme knjižno nagrado. Nagradna križanka Oktober 2006 Gesla Križanke: Ime in priimek: Naslov: Izpolnjen kupon pošljite na naš naslov do 17. novembra 2006. Potem so vsi začutili veliko potrebo, da bi vstopili v centralno čistilno napravo Šaleške doline. Žabje okostje čaka novega župana... Hojladrija-turbo-moto-rock! Listje nanosilo skupaj z vseh vetrov. £ Velenje Sp Do 35 LIST 2006 352(497.4 Šoštanj) 9003317,10 CO’.ISS O >■^4 Podpiramo sposobne. *LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE