J.Jalen: -^M Tri mamice. ¦ Prizor. OSKBE: Dragica, Francko, Minka, Marjanca, solarice. PoaorišCe: Soba ali vrt. C^e pa ni odra, zadostuje tudi samo miza ¦ s klopmi, ali vsaj s štirimi stoli, f Dragica, Francka, Minka, Marjanea (stojc v krogu. V rokah tlrže solske torbice). Dragica: Dajmo, kaj se igrajmoJ Francka: Dajrao, dajmo se. Minka: Kaj naj bi se igrale ? Dtagica: Igrajoa.o se maraico.^ Marjanca (se začudi): AMamico ? Francka in Minka (se tudi začudita); Mamico ? Marjaflca; Mamico ? Kako pa gre to ? Dragica: To gre tako, da bom jaz vaša mamica, ve tri pa boste moji otroci. Marjaiica; Kako boš ti mamica, ko Še nisi velika ? Dragica: Saj se bomo samo igrale. Marjapca: A ja —. Samo igrale. Francka; Pa misliš, da se bos ti znala iti mamico ? Dragica: O, pa se kako se bom znala. Tflka mamica bom, kakor bi bila prav zaresiia mamica. Minka: Bomo videle. 104 Marjanea: Najprej bomo videle, če kar začnemo. Francka, Minka, Dragica: Začnimo, zacnimo. Začnimo. (Vse štiri odlože torbe na mizo.) Francka, Minka, Marjanca (se vsujejo okoli Dragice): Mamica I Mamica! Mamica ! Dragica: Otroci! Tiho ! Minka; Saj ne znaš biti huda. Dragica: Pa še kako bom huda, če ne boste ubogale. Fiancka: Ko se te pa nič ne bojimo. Dra gi ca : Vas bom pa nabila. Marjanca: Kako nas boš nabila, ko itas ne užugaš. Dragica: Bom pa palico vzela. M i n k a : Me bomo pa vse iri vkup stopile, tebi palico izmaknile tii tebe samo nabile, Dragica (je nejevoljna): Ne, nočem. Pojdimo se zares igrat, ali pa niČ, Ubugajte, kakor bi bila jaz prav prava mama, velika iii močna, taka, ki se je vsi ofroci boje. Francka: No, bomo pa res ubogale. Marjanca: Kar ukazuj. Dragica : Bom. Minka: Že poslušamo. Začni! Oragica: Otroci! Dovolj ste se naigrali. pregibali in uablebetali. Sedaj sc morate iti pa učit. Minka: Ne, ni prav tako. Sedaj smo proste. Saj smo prišle prav-kar iz šole. Dragica: Saj sama vem, da bi bile proste, če bi šlo zares. Me se pa le igramo. In jaz sem vam samo nalasč ukazala iti se uČit. Prav tako nam ukaže doraa naša mamica, Ubogajte ! Francfca: Ubogajmo ! Marjanca: Pa da jmo! (Sedejo k mizi,) Francka in Minka (se učita mrmraje.iz knjig). Marjanca (riše). Dragica (vzame iz torbe ravnifo, se vstopi na fconec mize in pazi, če ae res uče). Francka in Minka (se dregata in se pričneta sraejaii). Dragica (udari z ravoilom po mizi) : Francka in Minka mir! In učita se ! Fraucka (se smejt): Dragica, ti ue zaas btti [raamica, Minka: Ne znas se iti mamico, prav res ne. Marjanca: Ne znas ne. Dragica: Kaj pa je napačno. Francka: Vse. Kadar se mi učimo, ne stoji mamica pri nas s pa-lico v roki in nič ne vpije in nič ne kriči. Minka: Tudi naša niČ ne vpije in niČ po mizi ne razbija. Naiprej nas vpraša, kakšne iialoge iniamo in kaj se imarao učiti. Potem pa sede k nam in šiva ali pleie, ko je tako pridna, da bi najrajsi noč in dan delala. Pa pomaga nam, če kaj ne znamo. Darioka, ti se pa zadiras in razbijaš. (Jo oponasa): Mir! (Udari ob tnizo.) Ne znaš biti mamica. Naj poskusi Francka. Darinka: Pa naj poskusi. Francka: Bom. Boste videle, kaksna mamica znam biti. (Vzame iz torbice roČno dclo, sede na konec mize in plete.) Darinka (ki je sedla na Franckino mesto, inMinka se spet ucita). 105 Marjanca: Mainica ! Francka: Kaj je srček moj ? Marjaoca: Kaku se pa kozlu brada nari.se. Francka: Kaj kozla rišeš ? Marjanca: Da, le poglej ! (Kaže risbo, tako, da jo tudi gledalci vidijo.) Tako velikega kozla bora narisala, da se ga boš se ti bala, mamica. Samo pokaži ini, kako se kozlu brada uariše ? Francka; Kaj boin jaz tebi kazala, ko znas saina bolje risati kakor jaz. Saj si imela v risanju udlično, jaz pa saino dobro. Minka (se zasmeje): Tudi (i si zanič inamica, ko ne znaš pokazati, kako se kozlu brada nariše. Mamica mora vse vedeti in vse znati. Francka: Pa ii vse vedi in vst* znaj. Pa bodi ti mamica. Minka: Kaj misli.š, da ne znam biti. Darinku: Borao videle. Minka (menja s Francko prostor): Otroci .' LČili smo se že dovolj. Se kar dovolj pridne ste bile, sedaj boste pa južino dobile. (V/.ame iz torbe hlebcek kruha in nozič.) Darinkn, Francka, Marjanc« (hite pospravljati). Darinka: Jaz sein tako lačna. Francka: Jaz sem še bolj lačna. Marjanca: jaz pa tako, da bi kosiuatega inedvcda suedla. Minka: Vse cnako velike kose boste dobile. (Razreže kruh na štiri enakt? dole.) Francku, Uarinka, Marjaiica (prosijo): Maina, kruha — ¦' M i n k a : Nate, le najejtc se otroci, pa ateka rade imejte, ki nam kruha zasluži. (Da vsaki svoj kos. Četrtega obdrži zase in ga prične jesti.) Dr agica: O, ne, io pa že ni prav. Ti pa še najmanj znaš biti mamica. Miuka: Kaj je narobe i1 Dragica: Da ima mamica prav takn velik kos krulia, kakor me. Minka: Saj sem tudi lačna. Dragica: Naša rnamica odreže nam velike kose kruba, sebi pa cisto majhnega. Takrat pa, ko je bil atek brez dela in je mamica mo-rala tudi nam otrokom tenko rezati kruh, ga pa sama sploh jedla ni. Ti pa tako režeš kruh, kakor bi otrok čisto nič rada ne imela. Ne znaš hiti mamica, Minka: Pa ne bom vec. Francka: Marjanca, Še ti poskusi, če se tt znaš iti mamicu. Marjanca: NoČem. Dragica: No, daj, da se bumu mojelt.* naprej igrati. Marjanca: Nočem. \f i n k a : Zakaj pa nočeš j* Marjanca: Zato, kei ne xnam. Fraiicka: Saj ne veš. Popkusi! Marjanca: Kaj bi poskušala. Saj tako prav dobro vem, da ma-inica biti nobena druga ne znar kakor le tista, ki je res mamica. Kaj bi se spakovala. Rajši počakam, da bom velika, tako velika —, (Stopi na prste in seže z roko, kolikor visoko inore.) Takiat bom pa prav zateBna mamica. Dragica, Fraucka. Minka: jaz tudi. jaz tudi. jaz tudi. Marjajtca: Ker se ue znamo iti mamico, se pa kaj drugega igrajmo. Dragica: Pojdimo na vrt skarjice brusit. FraDcka, Minka, Marjanca: Saj res.Saj res. Saj res,(Vzemo torheJ 106 Minka: Francka odštej, katera jih bo prva brusila. Francka (šteje): En pau. pet podgan, Štiri miši, v uho piši. vija vaja; vinta vun. (Vse deklice odhite s pozorisča.)