GLASILO ELKROJ d.d., Mozirje LETNIK XXII, številka 2, december 2000 LETO 2001 SE JE ŽE ZAČELO Konjukturna gibanja v zahodnem svetu so prisotna v trgovini in proizvodnji, zato so tudi naše proizvodne kapacitete prezasedene z dodelavnimi posli. Kažejo se nam možnosti na višjo iztržljivost vkalkulirane cene dela, kar pa se delno že izvaja. Žal pa je zahtevnost izdelkov tudi tako velika, da se to na pokalkulaciji ne pozna. Na domačem tržišču lahko ugotavljamo, da je stroškovni vidik skoraj neobvladljiv zaradi precenjenosti tolarja in visoke, prikrite inflacije. Konkurenca v slovenski trgovini je čedalje večja, znane svetovne blagovne znamke so prisotne v celoti na slovenskem tržišču in vsi ustaljeni tokovi se rušijo in trgajo na manjše sisteme ali pa obratno, da se združujejo v večje, vseslovenske sisteme in povezave, z zelo restriktivnimi pogoji dela. Zgoraj navedene spremembe so vplivale na slabši finančni rezultat ob koncu leta 2000 in ravno to še posebej terja od nas učinkovite in takojšnje ukrepe na vseh področjih poslovanja. Z opredelitvijo in realizacijo aktivnosti in s konkretno odgovornostjo za doseganje ciljev. Zaradi zagotavljanja in takojšnjega sprotnega ukrepanja na področju realizacije ciljev, bomo razdelili družbo na pet profitnih centrov in sicer: 1. dodelavne storitve 2. domači trg 3. klasični izvoz 4. lastne trgovine 5. invalidsko podjetje. Tekoče, dnevno spremljanje poslovanja in konkretna odgovornost posameznikov, mora zagotoviti takojšnje ukrepanje pri odmiku od planskih ciljev in na teh osnovah postavljenem kontrolingu moramo zagotoviti uspešnejše poslovanje. Sprejemamo plan za leto 2001 in drage sodelavke in sodelavci, vsak od nas je vključen s svojim delom v mozaik doseganja ali pa preseganja zadanih ciljev. Podjetje je živa celica in živi zaradi nas in mi zaradi njega. Samo ljudje štejemo nekaj in samo od nas je odvisno, kako bomo dosegli plan. Prepričana sem, da se tega globoko zavedate, zato bi Vam za leto 2001 zaupala in zaželela naslednje: »Verjamem, da ima vsako življenje tudi v tretjem tisočletju svoj namen. Vsi ne moremo ustvariti nesmrtnih umetnin, lahko pa ustvarjamo izdelke, ki nam polepšajo vsakdanje življenje, toda le s prijazno besedo in prijateljskim nasmehom lahko delamo čudeže. Iskreno Vam želim v svojem imenu in v imenu sodelavcev, da bi vsi v letu 2001 uresničevali sebe v dobrih namenih in z medsebojno pomočjo dosegali osebno, družinsko in delovno srečo. Naša skupna pot naj bo izbrana z modrostjo, tlakovana z uspehom in osvetljena s srečo. Predsednica uprave Marija VRTAČNIK Nadzorni svet je obravnaval plan 2001 OSRED»m KNJIŽN »ca CifcL KLJUČI ZA DOLGOROČNO USPESNOST PODJETJA - "20 KEYS" Glavna podpora ključev: predsednica uprave Marija Vrtačnik Več metodologij obravnava kombinacijo različnih pristopov za uvedbo učinkovitih sprememb v podjetja oz. organizacije. Nekatera podjetja so v krizi, druga rastejo in se razvijajo; vsem pa je skupno, da želijo biti jutri boljša ali vsaj obdržati svojo prednost pred konkurenco. Zato zaposleni težijo k stalnim izboljšavam: Želijo povečati produktivnost in učinkovitost svojega dela Želijo imeti boljšo kakovost, nižje stroške, hitre in pravočasne izdobave - Želijo razvijati sistem zadovoljevanja svojih kupcev (strank), saj je le od njih odvisno, ali bo podjetje jutri še delovalo ali pa ne več. Če kupci ne kupujejo izdelkov, ki jih podjetje še tako učinkovito proizvaja, ni prihodkov in podjetje je obsojeno na propad - Želijo biti boljši od konkurence. Podjetje ne more uspešno delovati na trgu brez izdelane vizije in doseganja strateških ciljev. Na kratek rok lahko le životari. Spremembe, ki jih uvaja v poslovni sistem, morajo biti načrtne in sistematično vodene, da lahko po določenem času od njih pričakujemo rezultate. Ročno krojenje še ostaja kljub visoki avtomatizaciji in računalniški podpori Metoda “20 ključev’’ je prinesla red na police v krojilnici Eden izmed praktičnih primerov za sistematično uvajanje sprememb v podjetje je celovit pristop k stalnim globalnim izboljšavam konkurenčnosti, imenovan 20 ključev. Vsi zaposleni v podjetju El kroj že poznamo sistem celovitega obvladovanja kakovosti (po standardu ISO 9001). V tem sestavku pa bom pojasnila sistem »20 Keys«, kot skupek različnih že dolga desetletja poznanih in v različnih praksah podjetij preizkušenih metod, ki vzpodbujajo zaposlene k stalnim izboljšavam in lastnem razvoju. Več kot 300 podjetij uvaja sistem »20 ključev«. Razlogi za uvajanje se od podjetja do podjetja razlikujejo glede na specifičnosti situacije v njih in okolja, kjer ta podjetja delujejo. Največkrat so razlogi za uvajanje metode »20 ključev« naslednji: - Da bi bolje živeli - Da bi povečali produktivnost, kakovost in skrajšali dobavne roke - Da bi zmanjšali stroške - Da bi postali bolj fleksibilni in prilagodljivi na spremembe, ki jih pogojuje trg - Da bi sledili spremembam kupčevih potreb - Da bi izvajali izboljšave bolj učinkovito - Da bi nadgrajevali sistem kakovosti, TOM,... - Da bi uporabljali celovit sistem stalnih izboljšav v podjetju (kar je danes tudi osnovna teza sistema kakovosti). Podjetja uvajajo torej metodo »20 ključev« zato, da bi dosegla svoje strateške cilje in da bi zagotovila svojo stalno dolgoročno profitabilnost in konkurenčnost - svoje poslanstvo. Le poglejte, kako se lepo razvrstijo sukanci Od kod metodi ime »20 ključev« je bilo razloženo v prejšnji številki našega časopisa Kroj. Takrat so bila pojasnjena osnovna izhodišča, na katerih temelji ta metoda. V Elkroju sistematično uporabljamo njene principe in načela od konca poletja tega leta in prvi rezultati in uspehi so že vidni in seveda tudi vzpodbudni - za začetek. Pričeli smo - po prvem skupnem ocenjevanju celotnega podjetja - sistematično uvajati izboljšave na področju čiščenja in organiziranja svojega ožjega in širšega delovnega mesta s ciljem, da si olajšamo delo. Prevedeno v sistem metode »20 ključev«, je to ključ 1. Najprej smo z metodologijo (vsebino in metodami) organiziranja in čiščenja (torej ključa 1) seznanili vse mentorje posameznih skupin. Zanje in za vodjo tega ključa, ga.Marijo Franko, smo organizirali kratko izobraževanje s pomočjo zunanjega sodelavca institucije Deloitte & Touche iz Ljubljane. Vodja ključa 1 in mentorji skupin so dobili Napotke in priporočila, kaj je bistvo in cilj ključa 1, kako in katere aktivnosti je potrebno v skupini izpeljati, da pridemo maja 2001 do predvidenega cilja; t.j. nivo 3 za ključ 1. Da bi imeli mentorji posameznih skupin čim lažje delo, smo realizirali kratko informativno predstavitev ključa 1, bistvene metode in tehnike (5S, CAP-Do ciklus, MODAPS,...) ter cilje še za vse naše sodelavce v proizvodnji in upravno-prodajnih oddelkih. Rezultat teh izobraževanj je, da vsi, ki smo zainteresirani, da se naše podjetje razvije v svetovno uspešno podjetje, razumemo pomen čiščenja in organiziranja svojega delovnega mesta, ter da ne pozabimo takšnega tudi vzdrževati brez dodatnih prepogostih opozoril mentorjev. Izdelali smo si akcijske načrte, iz katerih je razvidno, katera opravila (aktivnosti) moramo realizirati v posamezni skupini in do kdaj, da bomo dosegli skupni cilj podjetja - nivo 3 maja 2001. Primer akcijskega načrta izgleda takole: Grafikon nam vizuelno pokaže uspešnost »pomikanja« skupine proti cilju. Zeleno področje je zelo uspešno in cilj dosegamo, rumeno področje je malo manj uspešno, zato se moramo še potruditi, da pridemo na želeni cilj, rdeče pa je odraz nezainteresiranosti večine oseb v skupini in cilj ne bo dosežen. Po drugem ocenjevanju, ki smo ga opravili novembra 2000 je šemo nekaj skupin še na »rdečem« področju, vendar so tudi tu že vidne izboljšave in do naslednjega ocenjevanja bodo tudi tiste skupine vsaj na rumenem področju. Konec poletja je bila v našem podjetju naslednja situacija glede organiziranosti in čiščenja: Ocenite navpične površine postavljaj stvari na poti. Maja 2001 bomo vse skupine dosegle postavljeni cilj, to je nivo 3 na svojem ožjem in širšem delovnem mestu. Naša skrb za vzdrževanje čistoče in organiziranosti bo takšna: V jeseni smo izvedli dve ocenjevanji in ugotovili, da je veliki večini (skoraj vsem!!!) uspelo že priti na nivo 2, nekaterim pa celo že na planirani nivo 3. Nekaj zanimivih izboljšav ključa 1 lahko vidite sami na naslednjih posnetkih pred uvajanjem ključa in po 2. ocenjevanju: Pred uvajanjem ključa 1 je bila situacija v eni izmed naših prostorov naslednja: Danes je povsem drugače. Proizvodne skupine imajo svoje oglasne table, da vsak zaposleni lahko spremlja doseganje ciljev skupine. Čiščenje opreme je zaključeno. Prehodi so vidni. Nič ni postavljeno ob stenah. racJo i-jv-a sc j reJt/OOLSU7/C jtmJ J __-^r \ sfu/jcur^aml. / " Prva montaža _ „__ Prehod Druga montaža Dogov-orrCe se o drrewh za p regfed oranje in pustite skupinam, da tekmujejo meči seboj. Velik poudarek je na tem, da zaposleni ne nosijo stvari iz enega na drugo delovno mesto. Če je le mogoče uporabljamo vozičke in druge »gibljive« pripomočke. Primer je iz krojilnice: Razlika je res očitna in mislim, da tudi vzpodbuda za vse tiste, ki še imate kanček dvoma v sebi. Tudi pri tem ključu, pa čeprav se zdi na prvi pogled enostaven, se je potrebno lotiti izboljšav najprej tam, kjer ste prepričani, da vam bo z malo truda tudi uspelo, kasneje pa še tistih, kjer boste potrebovali pomoč sodelavcev, vodij. V naslednjih mesecih bomo na podoben način uvajali v svoje delovne navade še vodenje s cilji, aktivnosti v delovnih skupinah, povezava proizvodnih procesov in zmanjšanje medfaznih zalog. Že v začetku sem omenila, da je program »20 ključev« samo eden izmed programov za spremembe v podjetju. S to ugotovitvijo se boste strinjali vsi tisti, ki ste vključeni posredno ali neposredno že v drugo leto trajajoč proces celotivega optimiranja podjetniških procesov: analiza aktivnosti, Cost Driver analiza, analiza procesov, Benchmarking in vsi (tu ni dileme!!), ki pri svojem delu že samoumevno upoštevate in uporabljate principe in načela sistema obvladovanja kakovosti po standardu ISO 9001. Vsi ti programi imajo skupen cilj - dolgoročno sposobnost podjetja, da ustvarja profit, da se razvija in si širi krog zadovoljnih kupcev in zaposlenih v podjetju. V teoriji rasti in razvoja podjetij je poznano, da je dolgoročno nemogoče dosegati profit brez sistematičnega obvladovanja procesov sprememb in stalnih izboljšav. Prednost imajo tisti, ki to »prisilo« vzamejo kot spoznano nujnost za razvoj sebe in podjetja. Blaženka Tkalčič PONOSNI NA STATUS POOBLAŠČENEGA IZVOZNIKA V naši modni konfekciji smo pridobili status pooblaščenega izvoznika, na kar smo upravičeno ponosni in si od tega veliko obetamo. To je razumljivo, saj smo 116. podjetje in prvo tekstilno v Sloveniji, ki jim je carinarnica izdala ta certifikat. »S tem smo seveda močno racionalizirali izvozne in uvozne postopke, ni več dolgotrajnega čakanja v vrsti, saj vso dokumentacijo urejamo v lastni hiši. Imamo domače carinike, kar seveda ne pomeni, da kontrole carinske uprave ne bo, zaradi tega je nujno naše vestno in natančno poslovanje« je zadovoljna povedala direktorica Marija Vrtačnik. Za pridobitev tega dovoljenja je v El kroju najbolj zaslužna Tatjana Ocvirk, ki je s pomočjo Urške Pristovšek zagotovila vse potrebno za ta pomemben korak. Uradno je certifikat izročil direktor celjskega carinskega urada Franc Turnšek, ki tudi ni skrival zadovoljstva: “Po tehtnih pripravah je naš carinski urad Elkroju podelil dovoljenje za poenostavljeno potrjevanje porekla blaga. To je gotovo velika pridobitev, saj bodo s tem pospešili izvozne in uvozne postopke, bistveno skrajšali čas izdobav in veliko prihranili pri času in denarju. Mi si že od vsega začetka prizadevamo, da bi se približali podjetjem in jim v največji možni meri olajšali Dosegli smo cilj: imamo naziv pooblaščenega izvoznika. Direktor carinarnice Celje, gospod Franc Turnšek je podelil visoko priznanje Tatjani in Urški carinske postopke. Na področju našega urada smo doslej izdali 30 certifikatov, v tekstilni panogi pa je Elkrojev prvi, s čemer smo še posebej zadovoljni. Seveda Elkroju priporočam, da se ne ustavi le na pridobitvi tega dovoljenja, saj je to le prvi korak pri poenostavljanju postopkov, naslednji pa je računalniško povezovanje, ki pomeni poslovanje »brez papirjev« ali brezdokumentarno poslovanje, kot mu pravimo. Ta način povezave je projekt generalne carinske uprave, mi v Celju pa smo imeli srečo, da je bilo za njegovo uvajanje izbrano velenjsko Gorenje, kjer smo postopek preizkušali in tudi uspešno uvedli. Temu moram dodati, da tudi v razvitih evropskih državah nimajo tako poenostavljenih postopkov in pri nas so se zgledovali celo Francozi. Projekt bo razumljivo na voljo vsem Trenutek podelitve ostalim slovenskim podjetjem, ki imajo veliko izvoznih in uvoznih poslov in so vredna našega zaupanja” je ob koncu podelitve poudarili gospod Franc Turnšek. Vera PEČNIK PRODAJA ZASTOPNIŠKIH PROGRAMOV NA SLOVENSKEM TRGU Slovenija s svojima dvema milijonoma prebivalcev predstavlja zelo majhen trg za različne dobavitelje iz tujine. V obdobju vse večje konkurence in boja na različnih trgih za večanje prodaje, pa se v zadnjih letih povečuje interes tudi za slovenski trg. Z namenom ustvariti večjo prodajo na domačem trgu, smo v Elkroju že leta 1994 pričeli s prodajo blagovne znamke DELMOD INTERNATIONAL. Prodajo vsa leta organiziramo istočasno z zaključevanjem naše blagovne znamke CARIER. V tem obdobju (15 sezon) ugotavljamo, da je program ženskih oblačil DELMOD INTERNATIONAL našel svoje kupce na slovenskem in hrvaškem trgu. Prodane količine po sezonah nihajo iz sezone v sezono, vendar imajo dolgoročno trend naraščanja. Prodaja za leto 2001 je delno že znana, saj je sezona pomlad-poletje 2001 že zaključena. Z ozirom na to, da je bilo prodanih skoraj 8.000 kosov, planiramo celotno letno količino s 14.000 kosov, kar vrednostno pomeni 270 milijonov letnega prometa za Elkroj. El kroj se predstavlja kVi 7 Grafični prikaz prodanih količin blagovne znamke DELMOD INTERNATIONAL v letih 1994-2001 (v kom): količine 16000 -14000 -12000 -10000 -8000 -6000 -4000 -2000 - 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 V zadnjih dveh sezonah smo si dodatno pridobili zastopstva za še dve renomirani evropski blagovni znamki. To so moške pletenine BELIKA, ki se proizvajajo na Danskem in zelo znana nemška blagovna znamka moških srajc OLVMP. Značilnost obeh je zelo dobra kakovost izdelkov, ter usklajenost ponudbe z Elkrojevimi proizvodi tudi na cenovnem nivoju. Tako lahko našim kupcem, kot tudi lastni maloprodajni mreži, ponudimo široko paleto izdelkov moške mode. Oba dobavitelja imata organiziran tudi prodajni servis iz zaloge, kar pomeni, da lahko kupci na osnovi prodajnega kataloga naknadno naročujejo izdelke, ki so se v trgovinah že prodali. Takšen način se v Evropi poleg klasičnega zaključevanja vse bolj uveljavlja. Kupci manj naročijo pred sezono in nato med prodajo (med sezono) dodatno naročujejo dobro prodajne artikle. Dobavni roki trajajo nekaj dni največ en teden. Takšen način prodaje sicer povečuje riziko proizvajalcev, ker morajo skrbeti za dovolj zaloge in sami oceniti kateri izdelki bodo prodajni, vendar se tem trendom ne da izogniti in jih proizvajalci morajo sprejeti ali pa se sprijazniti z zmanjšano prodajo. V prvi sezoni smo trg želeli testirati in kupcem ob zaključevanju ponudili oba izdelka. Prve količine so trenutno že na trgu in po informacijah trgovcev in poslovodij naših trgovin poteka prodaja uspešno. V letu 2001 planiramo prodajo obeh blagovnih znamk v višini 13.000 kosov, kar bo predstavljalo dodatnih 90 milijonov prometa za Elkroj. Ocenjujem, da se bo prodaja vseh treh blagovnih znamk, za katere je Elkroj generalni zastopnik za Slovenijo in Hrvaško, uspešno razvijala v prihodnjem obdobju desetih let in našemu podjetju bistveno pripomogla v neusmiljeni borbi za preživetje. Boštjan Erjavec NAŠE PLAČE - NAŠA SKUPNA ODGOVORNOST Plače so in bodo vedno premajhne, saj naraščajoči stroški pritiskajo na nas še posebno v teh predprazničnih dneh. Res je, da smo nad kolektivno pogodbo in da presegamo povprečje panoge po zadnjih znanih primerljivih podatkih, kar za 12 %, so plače v panogi glede na vložen trud veliko prenizke. In kako je s plačnim sistemom v Elkroju? Našim predstavnikom v sindikatu in v svetu delavcev smo že pojasnili, da bomo šli v spremembe v dveh stopnjah in sicer bomo najprej opravili korekcije pri izhodiščni plači in izhodiščni vzpodbudi, izračunavali povprečja za vse odsotnosti za zadnje tri mesece in zagotovili, da bo vsak zaposleni v Elkroju plačan po tarifnem razredu oziroma količniku zahtevnosti, v katerega je razporejen, čeprav bo zaradi organizacijskih vzrokov opravljal slabše plačano delo. V celoti bomo spoštovali medsebojne dogovore in nato dosledno spoštovali sprejete obveze in to v soodvisnosti od doseženih rezultatov dela. Ravno tako poudarjamo, da bo pri tem sistemu prišla do izraza spretnost in obvladovanje večih operacij pri delu in ne bo več »dvojnega« nagrajevanja preseganja norme, saj je bilo ogromno pripomb na ta način obračuna in pa nepripravljenost ljudi, da delajo na večjem številu operacij. Več kot 4 operacije (od 1 do 4 operacije pomeni tarifni razred 111/1 oz. 1,229, v katerega je po kolektivni pogodbi razporejeno delovno mesto Naša promocija - naš zaslužek: oblekli smo hostese na Euro 2000 konfekcionar), bodo že v osnovi imeli vsi zaposleni pogodbo o zaposlitvi temu primerno prilagojeno. Predpogoj pa je, da na teh operacijah dosegajo 80 % norme in da jih tudi kakovostno opravijo. Delovno mesto »rezervni konfekcionar« bo ukinjeno. Glede na doseženo število operacij, ki jih bo zaposleni opravljal, bo nagrajen že v osnovi višje, kar bo tudi vsak zaposleni dobil v roke s pogodbo o zaposlitvi. V nadaljevanju bomo spremenili tudi sistem nagrajevanja po končnih rezultatih dela (dobiček, realizirana razlika v ceni, realizacija plana itd.), na katerega bomo vezali posamezne »profitne centre« oziroma celice v podjetju, ki bodo opredeljene s planom za leto 2001 in bodo planirane rezultate tudi morale doseči. Ta sistem pa poleg obstoječega, ki se nanaša na proizvodne kazalce, zahteva kakovostnejše organizacijsko in strokovno delo posameznih vodij, saj bodo le-ti vezani na ekonomijo obsega proizvodnje in na dosežen končni dobiček na trgu. O vseh spremembah in predlogih Vas bomo sproti obveščali. Vera Pečnik POPLAVE - ALI NAŠ GLAS VPIJOČEGA V PUŠČAVI Že davno pred desetimi leti, smo začeli v El kroju biti plat zvona, saj je nas takrat prizadela najhujša poplava doslej in nas spravila skoraj na kolena. Od takrat dalje pišemo in prosjačimo, toda žal se razen jezu v Spodnji Rečici ni zgodilo nič. Izjemno je bila vedno izpostavljena nabrežina, ki je po ugotovitvah strokovnjakov okoli 80 cm prenizka, da bi zagotovila varnost El kroj a in pa seveda ureditev zalednih voda, ki prihajajo iz območja Prihove. Vedno prosimo, zahtevamo in izpostavljamo problematiko 500 delovnih mest in to pretežno žena, kjer je strošek dela za družbo večji, kot v moških kolektivih. In kaj je bilo pri zadnji poplavi v mesecu novembru letošnjega leta? Res so se za nas zanimala sredstva javnega poročanja in o naših problemih obveščala širšo javnost, za kar smo jim izjemno hvaležni. Ponovno smo pisali in se osebno dogovarjamo z različnimi odgovornimi strokovnjaki, ki so nam povedali, da se za to, da se poplavno območje reši, že narejeni projekti. Moramo poudariti, da nam je zagotovil vso pomoč pri reševanju problema župan Ivan Purnat, ki si je škodo in problematiko neurejene nabrežine in zalednih voda tudi osebno ogledal. Pričakujemo, da bomo z njegovo pomočjo, pomočjo g. Štiglica ter strokovnjakov in pomočjo odgovornih ministrstev vsaj v letu 2001 rešili ta problem - in to je tudi ena velikih želja v letu 2001. Prepričani smo, da se nam bo uresničila, saj so že ostale težave konfekcijske industrije tako velike, da naj nam bo vsaj to uresničeno. Vera Pečnik Ati mogoče lahko voda “odnese” delo? Nekdanja in sedanja ministrica, dr. Tea Petrin, nam je napisala tole vzpodbudno pismo: M 'f 1000 FlKroi d. d. HO^ihE IslheujO (d** i/ctuK hjeiu foM, cm Ubfiod^a diu ' c&,Cvw> i/cijuu do, [/d~> č^jo DA ČLOVEK IZGUBI MNOGO ŽIVLJENJSKE SILE, ČE NIMA NOBENEGA CILJA KAJ JE BENCHMARKING? • Benchmarking je proces neprestanega primerjanja in merjenja naših procesov nasproti ostalim svetovnim organizacijam z namenom pridobiti informacije o njihovih praksah, procesih, ravnanjih ali metodah, ki nam bodo pomagale na naši poti nenehnega izboljševanja. Namen je postati boljši od najboljših. • Benchmarking je orodje, ki nas oboroži s cilji za realne izboljšave ter nam pomaga razumeti spremembe in ukrepe, ki so potrebni za izboljšanje našega delovanja. Daje nam možnost oceniti naše delovanje. Z njegovo pomočjo tudi bolje razumemo naš konkurenčni položaj ter prednosti in slabosti, pa tudi nevarnosti in priložnosti. Benchmarking deluje, ker nam pomaga razumeti naše lastno delovanje ter nam omogoča, da se učimo od drugih. • Benchmarking je pravzaprav priznanje, da je nekdo nekje v nečem boljši od nas, ter modrost, da smo se pripravljeni učiti, kako biti enako dobri in boljši od najboljših. KAJ Z NJIMI DOSEŽEMO? 1. Benchmarking pomaga organizacijam pri boljšem razumevanju njihove panoge in področja delovanja, kar vodi v inovativno mišljenje in delovanje. To pa nam omogoča hitrejše doseganje želenih ciljev. 2. Spoznane najboljše prakse lahko uporabimo v našem delovanju. 3. Z benchmarkingom prihranimo tudi dragocene vire, saj nam omogoča, da se učimo na napakah in izkušnjah drugih. 4. Spodbuja, omogoča in nam kaže smer za neprestano izboljševanje na vseh področjih. 5. Odstrani ugibanja o tem, kaj se dogaja in kaj deluje. 6. Konkurenco ne le ujamemo, marveč jo tudi preskočimo. 7. Z njegovo pomočjo postanemo boljši od najboljših ter tako ohranimo konkurenčno vitalnost in izboljšamo rezultate. BENCHMAKRING NI: • le analiza konkurence • premetavanje številk • industrijski turizem • enostavno kopiranje in posnemanje • vohunjenje • enostaven in hiter Preden se sami ali skupaj s partnerjem lotite benchmarkinga vam priporočamo, da v roke vzamete kakšno knjigo o benchmarkingu. Priporočamo vam Benchmarking: The search for industry Best Practices That Lead to Superior Performance. Robert Čamp; Quality Press, 1989. Lahko pa tudi oddeskate na www.strateais.ic.ac.ca. Vera PEČNIK NAŠE TRGOVINE V LETU 2000 Želja vsake firme ali pa posameznika je, imeti lepo urejeno in uspešno trgovino. Ta cilj imamo zastavljen tudi v El kroju. Skrb vseh zaposlenih v naših trgovinah je, da so dobro založene in da lahko kupca oblečemo od »nog do glave«. Iz tega razloga smo razširili prodajni program še z drugimi PoslovodkinjaMarjana blagovnimi znamkami, Cekon to je Delmod (ženska oblačila), Belika (moške pletenine), Olymp (moške srajce), Telma (moške in ženske jakne in plašči), kravate, nogavice ter seveda še vsa drobna dopolnila od majic do bluz, kot kombinacije k hlačam ali moškim oblekam in suknjičem. Ker želimo naše artikle čimbolj približati kupcu, smo v letošnjem letu odprli še trgovine v Celju, Velenju in Zrečah. Tako imamo skupaj 7 trgovin in sicer še v Ljubljani, Kranju, Krškem, ter seveda trgovino pri tovarni v Nazarjah. Da trgovina uspešno posluje, je potrebno veliko truda in napora. Kupca v vsakem trenutku zadovoljiti, je včasih prava umetnost. Naš cilj je postavljen v to smer in vsi se trudimo, da nam bi to uspelo. In še za konec: Za uspešno prodajo je treba stranko razumeti, poslušati njihove potrebe in vrednote ter tudi probleme. Kupci se bodo vračali v naše prodajalne, če bomo zagotavljali, da bodo naši izdelki zadovoljevali njihove potrebe. To pa ni stvar samo trgovin, ampak servis firme kot celote. Ni dovolj, da se izdelki samo reklamirajo. Kupcu morajo odgovarjati kot »druga koža«. Kupec mora dobiti občutek, da bo vedno kupil prav. Le na ta način se bo ponovno vračal. PRIPRAVIMO in UREDIMO se ZA NAŠEGA KUPCA. Danica Pečnik To je naša nova trgovina v Zrečah OD ZAKLJUČVANJA DO PRODAJE ZAKLJUČENIH KOLIČIN IN PROSTIH ZALOG Poletje je za nami in tako se počasi zaključuje tudi sezona jesen-zima 2000. Vzporedno pa se že nekaj časa pripravljamo na novo sezono pomlad-poletje 2001. Predstavitve in zaključevanja kolekcije so potekala v mesecu septembru. Na osnovi zaključenih količin smo s prenosom leteli v komercialne naloge dobili plan potreb, ki služi za nabavo tako pomožnega, kot osnovnega materiala. Za sezono pomlad-poletje 2001 je bilo zaključenih 56.420 komadov. Pričeli smo še z razpisi komercialnih nalogov za Direktorica zdravstvenega doma, dr. Ida Kramer si z zanimanjem ogleduje naše izdelke artikle, ki so zaključeni za mesec januar. Kajti zelo pomembno je, da so artikli pravočasno narejeni oziroma zaključeni. Kupci od nas zahtevajo, da jim artikle, ki so zaključeni za določen mesec, izdobavimo najkasneje do 20. v tem mesecu. V primeru, da ta izdobavni rok zamudimo, kupci tega artikla ne sprejmejo in tako nam ostane na zalogi. Prihaja pa tudi do tega, da kupci količine, ki jih prvotno zaključijo, stornirajo. Vzrok tega je največkrat slaba prodaja, preusmeritev programa v trgovini ali zaprtje trgovine. Trenutna zaloga znaša okrog 15.000 kosov. Ta zaloga se prosto prodaja. Pri tem gre za telefonska naročila kupcev, obiske komercialnih predstavnikov pri posameznih kupcih ter obiske kupcev z individualno izbiro v našem skladišču. Na zalogo smo v sezoni jesen/zima proizvedli cca 3.000 komadov v različnih artiklih, pri čemer gre za dobro prodajne artikle. Kot vidimo je prodaja močno povezana tako z nabavo, pripravo kot s proizvodnjo. Zato moramo vsak na svojem področju strmeti k temu, da naredimo pravočasno in kvalitetno, ker bomo le na ta način in s skupnimi močmi zadovoljili vse bolj zahtevnega kupca. Iva Bitenc SLUŽBENO POTOVANJE K FIRMI BOSS - IZMIR G«* oets a Stotere vfc*tihe uatif GaifSr nktog tfte hiVorkaietevetor aa to the fš*S* Pitat V času od 31. avgusta do 4. septembra 2000 sem se udeležila srečanja tehnikov firme Boss in tehničnih vodij iz vseh firm, ki proizvajajo za firmo Boss po vsem svetu. Srečanje je bilo tokrat v novi Bossovi tovarni v Izmirju v Turčiji. Izmir je štiri milijonsko mesto ob Egejskem morju in po mnenju predstavnikov firme Boss tudi najbolj evropsko. Vpliv Islama je tu zelo majhen, kar je vidno na prvi pogled po mestu, saj tipično turško nošo zelo redko srečaš. Izmir: The Benianve harmony of topragm sea and earth uvumurlzi Bossova tovarna stoji v novi industrijski coni na robu mesta. Graditi sojo pričeli avgusta 1998, prva proizvodnja pa je stekla avgusta 1999. Tovarna obsega 21 000 m2,kar je toliko, kot naših 10 šivalnic. Delavci prihajajo na delo z avtobusi, delo pa poteka v dveh izmenah. Trenutno zaposlujejo 900 delavcev, planirajo pa še povečanje proizvodnje. Dnevno proizvedejo 1600 moških oblek. Če prideš tja iz Elkrojeve prostorske stiske je prvo na kar pomisliš, kako bi bilo lepo, če bi imeli vsaj nekaj tega prostora. Že sama krojilnica te prevzame, saj je v njej 8 polagalno krojilnih miz firme Bullmer, dolžine 30 m in trije pomični čutterji. Šivalnica je organizirana v dveh linijah, za suknjiče in hlače. Liniji sta še deljeni na predmontažo, drobne dele, pasove, žepe, monatažo in zalključna dela. Transport materiala poteka iz krojilnice na vozičkih z več policami, od kompletiranja naprej pa potujejo hlačnice na posebnih vozičkih skozi predmontažo. Na teh vozičkih so hlačnice spete skupaj s posebno sponko, ki je zataknjena za voziček. V montaži so vozički drugačni. Na vrhu imajo kovinski drog v obliki podkve, hlačnice visijo v paru in, ko delavka naredi operacijo se odvrženi kos avtomatsko zapelje na drugo stran. S tem odpade iskanje naslednjega kosa, kar se pri naši obliki visečega transporta dogaja na vsaki operaciji. Vozički so precej visoki, da se hlačnice ali žepovina v nobenem primeru ne vlečejo po tleh. Zaradi tega so delovna mesta dvignjena in vsi stroji visijo na višini 30 cm. V šivalnici imajo tudi veliko avtomatov pri katerih pa delavke stojijo, kar je po mnenju strokovnjakov za ergonomijo boljše za zdravje in počutje delavcev. Strojna oprema je od različnih proizvajalcev. Pri tem so se ozirali predvsem na zmožnosti različnih strojev in avtomatov. Med šivalnimi stroji so zastopani: Pfaff, Durkopp, Juki, Brotherin Beisler, med likalnimi pa Indupress in Brisay, krojilnica je od firme Bullmer, transportni vozički pa so od češkega proizvajalca Prital. V okviru srečanja so bili za vse udeležence, katere so razdelili v tri skupine organizirani seminarji. Prvi seminar je bil namenjen standardizirani ureditvi delovnega mesta. Analize kažejo, da kar 85% časa pripada delavcem in le 15% strojem. Zaradi tega je še toliko bolj pomembno, da je delovno mesto dobro organizirano, da dela delavec po pravilni metodi in, daje dobro šolan. delovno mesto + metoda + šolanje = rezultat Ker imajo 10%- 14% fluktuacijo, dajejo precej poudarka treniranju metod. Trening izvajajo v posebni učilnici, namenjen pa je: Novim delavcem Novim delovnim mestom Novim strojem Premestitvam na ustrezna delovna mesta Šolanju novih tehnikov Drugi seminar je bil namenjen kontroli kvalitete. Za ustrezen nivo kvalitete skrbi 17 kontrolorjev v vsaki izmeni, od tega je eden glavni kontrolor, 6 jih dela na suknjičih in dva na hlačah. Kontrolorji nimajo fiksnih delovnih mest, ampak se prosto gibljejo v skupini in naključno izbirajo kontrolirna mesta. Podatke zapisujejo na kontrolne kartice, enkrat tedensko pa jih vnesejo v računalnik. Podatke zbirajo za posamezne delavce, operacije, skupine, izdelke in za celo firmo. Usposabljanje medfaznih kontrolorjev traja eno leto v procesu pa so na nivoju skupinovodij. Medfazna kontrola = informacija + pomoč vsem sodelavcem SVEŽ VETER JE BOLJŠI KOT TISOČ ZDRAVIL. Hotel Miramar v Kusadasiju, kjer smo v času obiska stanovali Zgodovinsko mesto Efes, ki smo si ga ogledali v prostem času Franko Marija INOVACIJE IN INOVATIVNOST Ivo bo razrešil proizvodni problem ali predlagal inovacijo V obdobju od kar obstaja podjetje Elkroj se je izdelava hlač precej spreminjala;posebej je to opazno v zadnjih štirih letih. Tendenca proizvodnje je v izdelavi manjših količin določene znamke (model), vendar pa so postopki izdelave hlač bolj zahtevni. Ker je težnja, da se izdela v čim krajšem času čim večja količina hlač je zato potrebno v določenih primerih določene postopke poenostaviti, ki v končni fazi ne vplivajo na kvaliteto izdelkov , ampak delavkam omogočajo lažjo izvedbo dela . S tem namenom je bilo v preteklih letih opravljenih več izboljšav na obstoječih šivalnih strojih in izdelanih več pomožnih delovnih sredstev. Med delavci ki so največ prispevali k izboljšavam in inovacijam je potrebno omeniti Janeza Tavčarja , ki je v zadnjem letu izdelal več predelav , oziroma izdelal razne aparate kot so : Aparat za sestavljanje pasu in pasne podloge - aparat za vpeljevanje - aparat za sestavljanje pasu in pasne podloge - aparat za izdelavo prepon - vodilo za lepljenje pasu - vakuum zlagalnik ( všitki) - avtomat za obšivanje drobnih delov Med največjo inovacijo lahko štejemo izdelavo avtomata za obšivanje drobnih delov. Ta avtomat pa stoji v traku drobnih delov . Avtomat za obšivanje drobnih delov Avtorji predelave: Test stiskalnice: Franc Hren, Marko Vavdi, Matjaž Vidmar Poleg njega imajo na tem področju iz vzdrževanja zasluge tudi Ivan Žuntar,Franc Boršnak, Marko Vavdi , Matjaž Vidmar in Franc Hren. Glede na to da te zadeve v preteklih letih niso bile ustrezno dokumentirane, smo v letu 2000 pristopili k izdelavi elaborata, ki obsega opis posameznih predelav, izdelav aparatov in inovacij z podrobnejšim opisom in sliko. In na koncu sem vprašal samega inovatorja g. Janeza Tavčarja, ki je na zastavljena vprašanja odgovoril naslednje: 1. Kako dolgo ste zaposleni v El kroju ? Zaposlen sem 27 let, delovne dobe pa imam preko 30 let in kot veste me je novi zakon udaril po žepu, kajti jubilejna nagrada je šla po zlu. 2. Kakšne so razlike v delu, ki ga opravljate, ko ste prišli v Elkroj in danes ? O tem raje nebi govoril, če pa rečem na kratko pa ni primerjave. Včasih smo delali previdno in preudarno, danes pa vse povprek. Ni več tistega časa, da bi nekatere stvari natančno in funkcionalno opravljali, saj smo, sploh pa zadnje čase, samo gasilci. 3. Od kod dobite take zamisli za izdelavo raznih aparatov in ostalih stvari ? Mislim, da imam to nekako v krvi, da vedno razmišljam, kako bi kakšno stvar izboljšal ali pa izdelal povsem na novo. Kdaj pa kdaj pa se mi posreči izdelati kakšen aparat ali pripomoček, kot pa sem že omenil, da je v firmi izredno malo časa, zato večkrat razmišljam in delam tudi doma. 4. Kdaj ste se odločili za izdelavo avtomata za obšivanje drobnih delov? To je že nekaj let, ne vem pa natančno kdaj. Vem pa to, da je vodja vzdrževanja omenjal višek glave na avtomatu za obšivanje (stroj je imel tri šivalne glave) in da bi se mogoče dalo izpeljati avtomatiko za šivanje drobnih delov. Od tu naprej se je po moji glavi pričelo razmišljanje v smislu vsklajevanja mehanike elektronike in končno mi je to tudi uspelo. 5. Približno koliko ur ste vložili v izdelavo tega avtomata ? Težko je natančno ugotoviti koliko ur sem vložil, ampak mislim da je nekje okrog 650 ur. 6. Kaj si najbolj želite v prihodnosti? V prihodnosti si še vedno želim, da bi mi uspelo izdelati še kakšno zanimivo in koristno zadevico, seveda pod pogojem, da se v firmi začnejo stvari razvijati bolj razumno do vzdrževanja. Da pa ne pozabim omeniti želje v prihodnje, namreč, da bi bil vsaj tako zdrav kot doslej, pa bi bilo vse ‘ OK Matjaž VIDMAR ALOJZ NA KOOPERACIJO, MARTA V NEPOSREDNO PROIZVODNJO Vedno se dogajajo spremembe, ki jih včasih vidimo tako ali drugače. Pri nas v proizvodnji je Alojza Šimenca zamenjala Marta Ocvirk. Gospod Šimenc je odšel na kooperacijo, saj se bo v letu 2001 upokojil Skozit Stjepan in do takrat moramo pripraviti kakovostno zamenjavo. Delo ni lahko, saj so sodelavci vedno na terenu in od doma, toda tudi to je cena, ki jo mora delovno intenzivna panoga plačati - delati moramo tam, kjer je ceneje. Marta Ocvirk, ki je bila doslej pri nas glavni kontrolor je zelo odgovorno prevzela delovne naloge in moramo reči, da ji kar dobro uspeva, saj so nastali vidni premiki v krojilnici in predlagani so že določeni spremenjeni organizacijski postopki v proizvodnji. Prepričani smo, da ji bo uspelo, saj vsak problem prouči in se ga loti s strokovnostjo in s posvetovanjem s sodelavci. Obema, tako gospodu Alojzu Šimencu kot gospe Marti Ocvirk želimo na novih delovnih mestih kakovostno delo z veliko mero odgovornosti, saj je od njunega humanega in strokovnega vodenja in od pravilne izbire sodelavcev, v veliki meri odvisna prihodnost Elkrojeve proizvodnje. Vera Pečnik RAZVOJNO - RAZISKOVALNA ENOTA ELKROJ Že v eni prejšnjih številk Kroja smo pisali nekaj o Razvojno-raziskovalni enoti Elkroj ali krajše RRE Elkroj. Tudi tokrat smo de odločili, da vas seznanimo z delom te enote. To že veste, da se deli na dve pod enoti, ki delujeta vsaka na svojem področju - v komerciali in v proizvodnji, s tem pa ni izključeno tudi medsebojno sodelovanje teh dveh pod enot. Člani podenot se dobivamo na kratkih sestankih tedensko, glavna RRE pa mesečno skupaj s predsednico uprave. V začetku leta 2000, ko smo začeli z uradnim delovanjem, smo po imenovanju članov RRE in podenot sprejeli program dela za RRE in obe podenoti. Glavna naloga RRE Elkroj za leto 2000 je bila vpis naše enote v evidenco raziskovalnih zavodov in organizacij pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo (MZT). V zvezi s tem je bilo najprej potrebno vpisati v sodni register raziskovalno dejavnost kot dejavnost, ki jo opravlja podjetje Elkroj, za tem je sledila kopica aktivnosti za pridobitev raziskovalnih nazivov. Za to je bilo potrebno urediti bibliografijo - torej vsa dela, ki smo jih člani RRE in sodelavci Elkroja izdelali. Sem sodijo vsa dela od seminarskih in diplomskih nalog, raznih programov sprememb, izboljšav, reorganizacij, razne analize,... bibliografijo smo poslali v Maribor na Tekstilni inštitut, kjer je njihova komisija za nazive in napredovanja ocenila (točkovala) naša dela in nam na podlagi točk in izobrazbe dodelila raziskovalne nazive, bibliografska dela po bodo vpisana v sistem COBISS - knjižnično informacijski sistem. Z vpisom raziskovalne dejavnosti v sodni register in dodeljenimi raziskovalnimi nazivi smo lahko kandidirali za vpis RRE v evidenco pri MZT. Tudi za ta vpis je bilo potrebno kup dokumentov, dokazil, ki smo jih v oktobru posredovali na omenjeno ministrstvo. Z uspešnim posredovanjem predsednice uprave so na ministrstvu z našo vlogo pohiteli in že v začetku novembra je bila enota vpisana, prav tako pa vsi njeni člani kot raziskovalci. RRE Elkroj je v evidenci vpisana pod številkol 702, poleg tega pa je vpisanih še 6 raziskovalcev (pogoj za tak naziv je visokošolska izobrazba) in 12 strokovnih sodelavcev. Z vpisom v evidenco pri MZT lahko kandidiramo za sredstva, ki so na posameznih razpisih namenjena raziskovalnim organizacijam. V aprilu pa smo uspešno kandidirali za sredstva Ministrstva za gospodarske dejavnosti, ki so namenjena podjetjem tekstilne in oblačilne panoge kot subvencija pri vzpostavljanja raziskovalnih organizacij. Sredstva bodo izplačana na podlagi dokazil o izvajanju planiranih aktivnosti. Delovna je RRE Elkroj, s konkretnimi problemi »življenja« pa se ukvarjata podenoti. Tako je RRE - Komerciala največ časa posvetila dograjevanju računalniških programov, in sicer v smislu preprečevanja napak, ki so se v preteklosti velikokrat pojavljale in ponavljale in iskanju sistema dela, ki izključuje vpliv človeškega faktorja (program te na določeni operaciji opozori na morebitno predhodno napako). RRE Proizvodnja pa je izdelavi oz. izboljšavam računalniških programov namenila kar eno od sodelavk. Ostali člani pa smo se ukvarjali s problemom dela v krojilnici in na zaključnih delih. S krojilnico še nismo povsem zaključili, saj se še izvajajo spremembe v zvezi s številčenjem in kompletiranjem, z zaključnimi deli pa smo za enkrat končali, saj je problem čiščenja nitk saniran do te mere, da na tej operaciji ni zastojev - to je bil tudi naš cilj. Čiščenja nitk sicer nismo ukinili, ampak smo ga v nekaterih skupinah porazdelili po posameznih operacijah, kjer pač nitke nastanejo. Škarje, ki opozarjajo sodelavke na čiščenje nitk na delovnem mestu. Člani RRE Proizvodnja po enem od sestankov. Eno leto delovanja RRE je okrog in potrebno bo izdelati poročilo o delu za to leto in program dela za naslednje leto, s tem pa se bodo že definirala področja, ki se jim bomo posvečali v letu 2001. Upam, da bo uspešno - tako za raziskovalno enote ter njene aktivnosti in člane, kot za vse, ki vas srečujemo v delovnem in zasebnem delu življenja. Zala Blekač PRODAJA ELKROJEVIH IZDELKOV S sprememba tržne strukture v Sloveniji se je tekstilna industrija znašla v težkem položaju. Kupna moč je začela upadati, poleg tega pa so na naše tržišče prišla mnoga tuja znana podjetja, ki so našim tekstilnim podjetjem velika konkurenca. Za uspešno prodajo naših izdelkov se v El kroju že vrsto let trudimo, da ostajamo konkurenčni in zanimivi za kupce . Vsakoletno obiskovanje sejmov tkanin in konfekcije v tujini , ter skrivnosti naših konstruktorjev nam pomagajo, Večno vprašanje - aii bodo hlače zadovoljile kupca? da smo v Sloveniji še vedno najboljši hlačarji, kot se radi pohvalimo. V letošnjem letu smo ponudbo naših izdelkov malce razširili tudi pri ženskem programu - Elkroj Casual. Izdelovati smo namreč začeli manjše količine ženskih kompletov-trojčkov, ki so sestavljni iz zgornjega dela , krila in seveda hlač, iz istega materiala. Kot dopolnilo moškim hlačam, suknjičem in oblekam smo razširili tudi ponubo na področju zastopstva tujih blagovnih znamk. Tako smo v tem letu poleg ženskega Combi programa Delmod razširili zastopstvo s pleteninami danskega proizvajalca Belika in moškimi srajcami Olymp znanega nemškega proizvajalca. Modna svetovanja Zadovoljstvo kupcev je temeljno načelo našega podjetja, zato smo tudi v tem letu organizirali več modnih svetovanj. Modna svetovanja sta kupcem napih izdelkov nudili idejni vodji naših kreacij ga. Urška in gdč. Jelena, potekala pa so v naših lastnih prodajalnah ter tudi v nekaterih trgovskih hišah po Sloveniji. Takšno priložnost smo izkoristili tudi v tržne namene in kupce m ponudili, da izpolnijo kratko informativno anketo. Rezultati ankete so kar spodbudni, saj smo s tem dobili tudi delček informacij s trga o uspešnosti naših marketinških akcij. Reprezentativni vzorec anketiranih je sicer majhen, vendar pa je iz njega lahko razvidno, da anketirani kupci v večini naše podjetje poznajo že več kot 10 let. Razpoznavnost Dekleta iz vzročnega oddelka pomagajo “ustvarjati” kolekcijo naših izdelkov je dobra, saj se je malo več kot polovica namensko odločila za nakup izdelkov Elkroj, kar 96% pa jih z našimi izdelki zadovoljna. Daje ponudba naših izdelkov na tržišču kar dobro zastopana, je bila mnenja 43 % anketiranih, 22 % pa pogreša večjo izbiro barv naših izdelkov. Tudi Kreatorici se udeležujeta strokovne predstavitve Elkroja slogan Elkroja ZA HLAČE GRE, je dobro razpoznavno geslo našega podjetja, saj ga je vedelo kar 60 % anketiranih, naše reklame pa so zasledili največkrat na reklamnih materilih, ki jih imamo dvakrat letno po celi Sloveniji. Da ženske raje hodimo po trgovinah kot moški seje potrdilo tudi v tej anketi, saj je bilo kar 78 % anketiranih žensk, Starostna skupina , ki je sprejemala naše modne nasvete pa je bila v kar 41 % od 35-45 let. Brigita Jerovčnik SAVINJSKI GAJ - PONOS DOLINE Vsako jesen, ko prične počasi listje rumeneti, pripravijo slovenski vrtnarji v organizaciji našega vrtnarja z velikim srcem, gospoda Jožeta Skornška, svojo razstavo. Letos smo sodelovali tudi mi s svojo predstavitvijo moške in ženske obleke. V sodelovanju Jožeta Napotnika in naše kreatorke Urške Marolt je nastala lepa podoba narave, človeka in obleke. Bilo je lepo, toda žal tudi letos ni vreme vzdržalo in je bil videz oblačil na koncu nekoliko pokvarjen. Vseeno pa moramo povedati, da so vsi, ki so videli to predstavitev Elkroja rekli, da je bila to ena od najlepših »ikeban« v Savinjskem gaju. In prav je tako! Elkrojeva skulptura v Savinjskem gaju ZANESLJIVI DELAVEC Člani komisije za podelitev plakete “Zanesljivi delavec’’- le kje je Remic Franjo? Po sklepu komisije za podelitev plakete, bodo plakete podeljene prvič v mesecu aprilu leta 2001. Plaketo »Zanesljivi delavec« bodo dobili sodelavci, ki bodo izpolnili kriterije za upravičenost do tega lepega priznanja. Namen te akcije je nagrajevati delavce za vzorno in vestno delo, pozitiven odnos do sodelavcev in družbe Elkroj itd.. Najpomembnejše je to, da več ko bo delavcev z omenjenim priznanjem, boljši bodo delovni rezultati, delovna klima, predvsem pa poslovni rezultati družbe Elkroj. Zato so tudi kriteriji precej strogi, tako, daje potrebno precej truda, dobre volje in pozitivnega mišljenja in odnosa do vsakodnevnih delovnih obveznosti, da upraviči delavec plaketo »Zanesljivi delavec«. Ravno tako so tudi nagrade temu primerne in sicer: A/ Takoj po podelitvi plakete »Zanesljivi delavec« pridobi delavec pravico do: 1. Nakupa Elkrojevih izdelkov v Elkrojevi prodajalni s 30 % popustom 2. Prednostno izbiro termina za letovanje in 10 % popust pri koriščenju letovanja B/ V primeru, da delavec obdrži naziv 2. leto, pridobi pravico do: 1. Nakupa Elkrojevih izdelkov v Elkrojevih prodajalnah s 30 % popustom 2. Prednostno izbiro letovanje in 15 % popusta pri koriščenju letovanja C/ V primeru, da sodelavec obdrži naslov 3. leto pridobi pravico do: 1. Popusta pri nakupu Elkrojevih izdelkov v Elkrojevih prodajalnah za 30 % 2. Brezplačen vikend paket v Termah Čatež. Letni limit koriščenja nakupov s popustom je trenutno 100.000 SIT. Kaj še dodati k temu? Dragi sodelavci - IZPLAČA SE potruditi! Franjo Remic NAŠ IZVRŠNI ODBOR SINDIKATA V začetku januarja je stekla 1. seja novoizvoljenega IO sindikata s 14-imi člani in predsednico Zdenko Zakrajšek. Vodstvo podjetja smo že na samem začetku opozarjali na problem organizacije dela. V končni fazi naj bi prišlo tudi do nekaterih kadrovskih sprememb, če se situacija ne bi izboljšala. Februarja je stekla lepa človekoljubna akcija, ko so se pobirali prostovoljni prispevki za slepo Anjo Černevšek iz Gornjega grada. Marca smo organizirali ogled igre v Nazarjah za »DAN ŽENA«. V mesecu maju je bilo predlagano, da se za pridobitev plakete »ZANESLJIVI DELAVEC« zberejo potrebni podatki do konca novembra, da bi komisija za ocenjevanje lahko obravnavala predloge v začetku decembra. Plakete naj bi se podeljevale pred novim letom. V tem mesecu smo se v Celju udeležili seminarja o novostih na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Junija smo zbirali denar za naše delavke - Jerenec Katarino, ki jo je prizadel požar in Osmič Hanifo, ki je imela hude zdravstvene težave - sama, kot tudi njena hči. O problematiki časovnih normativov (norm) smo se pogovarjali na posvetu v Ljubljani, ki je bil meseca junija. Ta mesec so se začela trenja med nami in vodstvom podjetja, zaradi domnevnih nepravilnosti pri izračunu plač. Zato smo nekaj plačilnih list dali v obračun ge. Olgi Pintar. Udeležili smo se tudi protestnega shoda v Ljubljani. Meseci julij, avgust in september so se vlekli v pričakovanju tega, kaj bo ugotovljeno pri obračunu plač. Zaradi te zadeve smo oktobra na sestanek povabili tudi predsednika RO STUPIS Antona Rozmana in sekretarko Branko Novak, predsednika OOS Lada Kalužo in sekretarja Forta Turk. Zaradi nekaterih nepravilnosti pri izračunu OD je 10 sindikata podal predlog za poravnavo, da se s 1.1.2001 plače obračunavajo po KR, za razliko v razhajanjih pa naj bi uprava dala delavcem 10.000 SIT v bonih za ZKZ in 10.000 SIT v bonih za trgovino ELKROJ. Delavcem naj bi se plačale tudi nadure. Pogajanja so se vlekla kar nekaj časa, dokler vodstvo podjetja ni pristalo na določene zahteve in sicer 23.11.2000. Novembra smo se udeležili seminarja o varnosti in zdravju pri delu, obiskali pa smo tudi tovarno ALMIRA v Radovljici. Poleg vsega tega ne smemo pozabiti, da smo organizirali dva sindikalna izleta in zimsko rekreacijo - fitness pri Prodniku in odbojko v šoli v Mozirju. Leto 2000 je bilo dokaj pestro, ne le za IO sindikata, pač pa za vse zaposlene v Elkroju. Upamo in želimo, da v prihodnjem letu ne bi bilo negativnih presenečenj, in čim manj sestankov okrog takih zadev, ki krhajo medsebojne odnose. Člani IO sindikata s predsednico Zdenko Zakrajšek želimo v novem letu 2001 vsem zaposlenim v Elkroju čimveč osebne sreče in Predsednica sindikata z našima kuharicama Štefko in Milico zdravja ter trdne volje za premagovanje raznoraznih težav. Zapisala: Predsednica IO sindikata Breda Fludernik Zdenka Zakrajšek ___________________________ČESTITKA SINDIKATA Spoštovane sodelavke, sodelavci! Ob iztekajočem se letu vam želimo izreči nekaj besed: da ne bi klonili pod težo vsakdana, ampak živeli za lepši svet da v srcih nosili bi lepe spomine, gorje in krivice pa odpustili. Če kdaj vaš sodelavec potreboval pomoč je v stiski, odprli ste srca in ponudili svojo pomoč brez zavisti. Bolezen in nesreča ne izbirata po imenu in poklicu, zato držite skupaj in sledite vsakemu obupanemu klicu. Tegobe vsakdana poskusite omiliti z jutranjo kavo, prijaznim nasmehom, lepo besedo, dan bo minil, kot za šalo. Počasi in tiho zaprli boste vrata starega leta, v upanju, da se v Novem kaj dobrega obeta. Skupaj se veselite novih zmag, to vam želi vaš sindikat in predsednica IO Zdenka Zakrajšek SINDIKALNI IZLET- RLITVIČKA JEZERA V soboto, 14.10.2000 ob 6h smo se zbrali sodelavci pred Elkrojem in z dvema avtobusoma odpotovali na enodnevni izlet. Naš cilj so bila Plitvička jezera v Republiki Hrvaški. Ko smo prispeli do Čateža, je sledil krajši postanek '-•za obvezno jutranjo kavico, nato smo vožnjo nadaljevali do mejnega prehoda Bregana. Tam se brez težav opravili carinske formalnosti in nato z vožnjo nadaljevali mimo Zagreba do Karlovca, tu pa smo naleteli na cestno zaporo zaradi razminiranja min ob Lički magistrali, zato smo se preusmerili proti Josipdolu in Otočcu in naprej proti Korenici. Vseskozi smo skozi okno ogledovali Ličko pokrajino in vojno razdejanje, ki ga je prinesla minula vojna prebivalcem tega območja. Približno ob tretji uri popoldan smo prispeli do Plitvičkih jezer, kjer smo najprej krenili na kosilo v Ličko kučo. Po kosilu pa je sledil ogled Plitvičkih jezer, kjer smo lahko uživali v tisočerih jesenskih barvah Plitvičkih gozdov in prelepih čistih jezer, ki se prelivajo eno v drugo, vmes pa ustvarjajo čudovite slapove. Ko smo prispeli do jezera Kajak, smo se vkrcali na ladjo in se z njo peljali na drugo stran jezera. Med vožnjo je bil slišati tudi slovensko pesem. Sledil je ogled zgornjih jezer. Po skoraj triurnem ogledu jezer smo se z njihovimi cestnimi vlaki odpeljali nazaj do naših avtobusov. Pot nas je vodila mimo Karlovca preko mejnega prehoda Vinica do Črnomlja. Tu pa nas je že čakala dobra večerja v gostišču Muler, po večerji pa smo se odpravili še v njihovo diskoteko. Po plesu, ki je trajal pozno v noč, smo se utrujeni posedli v avtobusa in v ranih jutranjih urah prispeli nazaj domov. Franc KOSMAČ NAJVISJI ODSTOTEK DOSEŽENE NORME Delavka, ki dosega najvišji odstotek norme je tudi v tem letu Milena Hanžekovič. Dela na skupini M1, na operaciji izdelovanje žepov. Odstotek dosežene norme ji je sicer v primerjavi s prejšnjimi leti nekoliko padel (nova firma), je pa še vedno najvišji od vseh delavk na šivanju. Povedala je, da se mora za tolikšen uspeh pošteno potruditi (delati začne velikokrat že ob 5. uri, ne koristi vsega časa za malico) in se ji ne zdi prav, da so ji nekatere sodelavke za uspeh nevoščljive. DELAVKA, KI OBVLADA NAJVEČ OPERACIJ je Škrubej Marija, roj. 22.6.1967, po poklicu KV konfekcionar, v Elkroju zaposlena od septembra 1983. Tudi pripravništvo je opravila pri nas in nadaljevala z delom kot konfekcionar, delala kot medfazni likalec. Delavka je pri delu zelo spretna in ima sposobnost, da se na novo operacijo hitro priuči, ugotavlja pa, da so časi pri različnih operacijah zelo, zelo različni - torej na nekaterih operacijah norme ni težko doseči, drugje pa zelo težko oz. nemogoče (RIMOLDI, »rigelci«, likanje podaljškov). Meni tudi, da je zaradi svoje uspešnosti pri delu velikokrat »kaznovana«, kajti zelo težko dobi dopust, ker jo pri delu vedno nujno potrebujejo. Trenutno dela kot rezervni konfekcionar v skupini M1. Obvlada 19 operacij, torej jo na skupini porabijo za vsakršno delo - oz. za opravljanje vseh operacij (nadomeščanje delavk, ki so odsotne). Doma ima namreč nemalo težav, čeprav o njih nikoli ne razpravlja in meni, da bi tudi ona večkrat potrebovala kakšen dan dopusta, da bi si odpočila. Zora Štrucl ČIŠČENJE V PODJETJU Kakor vam je znano od začetka leta 1999 čiščenje za našo družbo opravlja podjetje »HERNAUS« iz Velenja. Večjih težav pri zadovoljevanju naših potreb glede čiščenja nimamo, kajti o vseh stvareh se skušamo pogovoriti tako z vodjem snažilk, kakor tudi s tehničnim vodjem, tako, da smo z njihovim delom kar zadovoljni. Naj še povem, da so nam na dan poplave med prvimi ponudili pomoč in nam brezplačno očistili dvorišče pred upravno stavbo in pri rampah, kjer je bilo polno blata. Zora Štrucl GOSJA MODROST Ko boste jeseni znova opazili divje gosi, ki razporejene v obliki črke V letijo proti jugu, se spomnite ugotovitve znanstvenikov, zakaj letijo v takšnem redu. Kadar gos zamahne s krili, ustvarja vzgon, ki ga lahko izrabi njena naslednica. Z razporedom v obliki črke V lahko gosja jata preleti najmanj enainsedemdeset odstotkov večjo razdaljo, kot bi jo lahko preletela posamezna žival, če bi letela sama. Ljudje, ki imajo podoben cilj in občutek za skupnost, pridejo prej tja, kamor so namenjeni, ker si pomagajo z zagonom skupnosti. Kadar gos pade iz formacije, začuti večji upor in se hitro vrne v jato, kjer je deležna blagodejne vzgonske sile, ki jo pušča za seboj njena predhodnica. Če imamo vsaj toliko pameti kot gos, se bomo pridružili skupini, ki gre v isto smer kot mi. Ko se vodilna gos utrudi, se umakne na konec formacije in prepusti vodilno vlogo naslednji. Med poletom na jug je pametno, da se gosi ali ljudje menjujejo pri zahtevnejših opravilih. Gosi, ki letijo zadaj, z gaganjem spodbujajo tiste spredaj, da ne zmanjšajo hitrosti. Kakšno sporočilo pa dobimo mi, če kdo za nami pritisne na hupo? In še nekaj je zelo pomembno. Kadar kakšna gos zboli ali pa jo ranijo lovci in pade iz formacije, se od jate ločita še dve, da ji bosta pomagali in jo varovali. Z njo ostaneta tako dolgo, dokler si ne opomore ali pa pogine. Šele potem se v troje ali samo v dvoje odpravijo naprej ali pa se pridružijo kakšni drugi jati. Če imamo vsaj toliko pameti kot gosi, se bomo držali skupaj! Ali bomo tako pametni? V BOŽIČNEM VEČERU IN V NOVOLETNI NOČI SE SPOMNITE VSEH DOBRIH DEL, KI STE JIH STORILI IN VSEH TISTIH UUDI, KI SO DOBRO DELO STORILI VAM IN ZA VAS. NAJ SE VAM V LETU 2001 IZPOLNIJO VSE ŽEUE, BOŽIČNE PRAZNIKE PA PREŽIVITE V MIRU IN VESEUU DRUŽINSKEGA IN PRIJATELJSKEGA OGNJIŠČA. Urednica in uredniški odbor DELO PRED NASTOPOM PORODNIŠKEGA DOPUSTA Zamernik Darja Od 21 delavk, ki so oz. bodo nastopile porodniški dopust v letu 2000 so 4 delavke, ki niso bile nič v bolniškem staležu pred nastopom porodniškega dopusta. Delavke so vredne vse pohvale in je prav, da jih posebej navedemo: Golob Zdenka - DROBNI DELI Meh Renata - SKUPINA M4 - MONTAŽA Škulj Zlatka - SKUPINA M3 - MONTAŽA Zamernik Darja - SKUPINA M4 - MONTAŽA Menimo, da bi bile vredne posnemanja. Zora Štrucl mIki.moi! | y^'i>NA.T 'N*.. mmmmmmmm mm DELMOND - zanesljiva znamka, ki jo rade nosijo vse ženske, ki imajo rade eleganco In preprostost ANALIZA O BOLNIŠKIH IZOSTANKIH DO 30.9.2000 Bolniški stalež - po mesecih (povprečno odsotni na mesec) - 1.- 9.2000 mesec št.bol.odsot. do 30 dni % do 30 dni št. bol. odsotn. nad 30 dni % nad 30 dni Skupaj % januar 20 4.0 13 2.6 33 6.6 februar 17 3.4 14 2.7 31 6.1 marec 18 35 12 2.5 30 6.0 april 9 1.9 10 1.9 19 3.8 maj 13 2.6 8 1.0 21 4.3 .junij 20 4.1 8 1.7 28 5.7 julij 11 2.2 12 2.4 23 4.5 avgust 9 2.0 10 2.1 19 4.1 september 13 2.7 8 1.7 21 4.4 povprečno 14 2.9 10 2.0 25 5.0 Iz tabelena prejšnji strani je razvidno, da je bolniška odsotnost v letu 2000 za 1.6 % nižja kakor v letu 1999, kar je pozitivno. Hkrati ugotavljamo, da je bolniška odsotnost do 30 dni še vedno višja, skoraj za 1 odstotek (do 30 dni 2.9 %, nad 30 dni 2.0 %). Če pogledamo zgornjo tabelo, lahko ugotovimo, da je bilo največ delavk odsotnih zaradi nege otroka, sledijo reumatične težave, na tretjem mestu je rizična nosečnost, takoj za njo pa ginekološke težave, ki se velikokrat nadaljujejo v rizično nosečnost. Bolniški stalež je v naši družbi do 30.9.2000 koristilo 152 delavecv, skupaj 5345 dni, kar predstavlja povprečno 5 % odsotnost. Več kot 3 x je bila do 30.9.2000 odsotna samo ena delavka zaradi nege. Po številu dni odsotnosti je tudi v letu 2000 največji delež odsotnosti zaradi bolezni, in sicer 4431 dni ali 82,9 %, od tega 1202 dni ali 27,1 % zaradi rizične nosečnosti, zaradi nege družinskega člana 594 dni ali 11,1 %, zaradi poškodbe izven dela 191 dni ali 3,5 % in zaradi poškodbe na delu 129 dni ali 2,4 %. Za nadomestila plač zaposlenim za čas bolezni do 30 dni smo v El kroju v letu 2000 do 30.9. porabili kar 7.514.278,80 SIT (bruto) -torej vidimo koliko več denarja bi lahko namenili za plače in še rezultati dela bi bili boljši, če bi bilo več delavcev na delu. Iz mesečnih poročil o bolniških izostankih delavk sem želela ugotoviti tudi najpogostejše vrste bolezni, zaradi katerih so bile delavke v bolniškem staležu. Podatke kaže tabela II. Tabela II: Število odsotnih delavk po vrstah bolezni do 30.9.2000 Vrsta bolezni št. del. % nega otroka 29 19.1 reumatične težave (križ) 27 17.7 rizična nosečnost 19 12.5 ginek. težave 18 1 1.8 razne operacije 9 5.9 gripa 9 5.9 poškodba pri delu 8 5.4 poškodba izven dela 6 3.9 težave z živci 5 3.4 vnetje ledvic 4 2.7 angina 4 2.7 težave z želodcem 3 1.9 rak 3 1.9 težave s ščitnico 2 1.4 težave s srcem 2 1.4 pljučnica i 0.6 alkoholizem i 0.6 alergija i 0.6 visok tlak i 0.6 skupaj 152 100 Precej je v letošnjem letu tudi poškodb pri delu (8 primerov), ostale bolezni pa so prisotne v posameznih primerih, čeprav velikokrat zahtevajo dolgotrajno odsotnost, ali celo invalidsko upokojitev (živci, rak). Zora Štrucl Modnost in eleganca Nova blagovna znamka v Elkrojevi ponudbi UPOKOJENI V DRUGI POLOVICI LETA V drugi polovici letošnjega leta seje število naših upokojencev precej povečalo, saj so bile invalidsko kot invalidi I. kategorije invalidnosti upokojene kar tri delavke in ena delavka, kije bila sicer invalid II. kategorije in je izpolnila pogoje za starostno upokojitev. Že v mesecu juniju je bila kot invalid I. kategorije invalidnosti upokojena Repič Nada. V naši družbi je bila delavka zaposlena polnih trideset let. Najprej je delala kot konfekcionar, potem medfazni likalec, kjer je delavka zelo uspešno delala. Zaradi težav z zdravjem smo delavko prerazporedili na delovno mesto ročni delavec - čiščenje nitk, kjer pa se delavka nikakor ni mogla vživeti v delo. Zelo jo je motilo, ker ni mogla dosegati norme. Načeto zdravstveno stanje se je še poslabševalo tako, da je bila z 8.6.2000 delavka upokojena kot invalid I. kategorije invalidnosti. V avgustu je bila kot invalid I. kategorije upokojena ga. Nezič Sabita, po poklicu KV krojačica. Delavka je delala v našem podjetju nekaj manj kot 20 let. Vse do leta 1996 kot konfekcionar, nato pa ji je bila zaradi težav z zdravjem priznana II. kategorija invalidnosti in delo na delovnem mestu ročni delavec-čiščenje nitk. Zdravstveno stanje se je poslabševalo, saj je morala delavka še enkrat na operacijo in bila zato tudi upokojena kot invalid I. kategorije invalidnosti. V septembru je pogoje za starostno upokojitev kot invalid II. kategorije invalidnosti izpolnila Poldka Šlutej, ki je izpolnila kar 37 let delovne dobe in to vse v Elkroju oz. njegovem »pravnem« predniku TOPER Šoštanj. Delavka je ves čas šivala in bila dolgo časa tudi uspešna predsednica OOS v Elkroj Šoštanj. V drugi polovici novembra pa je bila invalidsko upokojena še Vengust Branka, ki je bila pri nas zaposlena dobrih 14 let. Najprej je delala kot konfekcionar. Zaradi težav z zdravjem ji je bila priznana II. kategorija invalidnosti in drugo ustrezno delo - ročni delavec - čiščenje nitk. Zdravstveno stanje se delavki kljub temu, da je še zelo mlada, nikakor hi hotelo izboljšati, ampak se je celo poslabševalo tako, da je bila upokojena kot invalid I. kategorije invalidnosti. Vsem delavkam se za trud in delo, ki so ga vložile v podjetju najlepše zahvaljujemo, v pokoju pa jim želimo še mnogo zdravih in veselih let. Zora Štrucl POSEBNO OBVESTILO NA SVETU DELAVCEV SMO SPREJELI GLEDE DELOVNEGA KOLEDARJA NASLEDNJI SKLEP: V januarju in februarju 2001 so vse sobote delovne. Za ostale mesece pa le tiste, ki so planirane v količinskem planu zaradi medsezone. Preostale sobote pa bodo delovne le v primerih nedoseženega plana celotne proizvodnje. Franjo REMIC VnAl *'st za obveščanje delavcev ELKROJ d.d. Mozirje. Glavna in odgovorna urednica: Vera Pečnik. Uredniški odbor: Vera Pečnik, Urška Marolt, Ana Boršnak.Zala Blekač, Brigita Jerovčnik, Iva Bitenc. KROJ izhaja občasno v nakladi 550 izvodov. Glasilo spada med proizvode informativnega značaja iz 13. tč. tar. št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5% (mnenje Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/199-92). Naslov: Elkroj Mozirje, Prihova 56, 3330 Mozirje, tel.: h.c. (03) 583-30-11. Tisk: GRAFIKA GRACER Celje PRIVOŠČITE Sl GLAMUR Vsako leto je krajše in hitrejše - skratka ne moremo verjeti, da je novoletni čas že tu. Misel nam uide, kje bomo preživeli najdaljšo noč in seveda, kako se bomo oblekle. Letošnja izbira garderobe je bolj pestra kot prejšnja leta, saj si lahko privoščimo različne barve, vzorce, modne dodatke... poskrbite le, da boste opozorile nase. Kot možnost se vam ponuja kombinacija hlač in bluze, lahko je top ali polpuli iz svetlečega blaga. Bluza naj bo minimalistična, ali prozorna. Hlače se nosijo nižje na bokih, dekorirane so z zlato verižico, ali imajo na dolžini razporke. Lahko so na dolžini zelo široke, predolge, ali pa modna tričetrt. Če se boste odločila za obleko, naj bo izzivalna. Globok izrez, tanke naramnice, gol hrbet, čimveč izrezov, razporkov... Druga možnost je krilo z razporki, asimetričnimi gubami v kombinaciji z bluzo ali topom. Bleščečega nakita naj bo čim več, od uhanov do ogrlic, zapestnic. Dekorativni šali in boe iz perja v kričečih barvah nas bodo grele, ko se bomo odšle nadihati svežega zraka. Tudi pri čevljih ne smemo zanemariti pravilnega izbora. Modni so sandali z ozkimi jermenčki, salonarji, gležnarji, polškornji ali škornji. Imeti morajo visoko zašiljeno peto, barva pa če že ni zlata, pa naj bo kričeča. Priljubljene pa so tudi kože plazilcev v najbolj kričečih barvah. Naličite se s svetlečimi pudri, s sijajem za ustnice, na očeh pa bleščeče sence. Poskrbite tudi za nohte. Pa srečno novo leto Urška Marolt NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA SESTAVIL NIKO SREČNO 2001 LETO Naša čestitka za praznike Liter Strokovnjak za vina Nakana Kraj pod Fruško goro Tretja črka Zbadljivka A Zgoden Roparski ptič Del roke Rastlinje v puščavi OAZA Sarajevo Vlita kovina Aldehid ocetne kisline Cerkveni Stolp Bitola Parni pogonski stroj podob, lokomotivi Najvišje igralne karte Predlog Vir energije Kdor navede Govornik Murska Sobota Sveta gora v Grčiji Člani domač, ansabla Pijača starih slovanov 1 litra gorska žival Pesnitve Malik vzor Staro gonilo za predenje Odmev eho Predlog Umetniška A Naselje v Sl. Goricah Kramberger Avstrija N Dolinar Polmer vedenje olika Obrežje Poljska Slovenski pisatelj Vitan Avtomobil, oznaka za Milano Vojaški obrambni Meter Področje revir Oto Car Vozilo Egip. bog A Žival ki živi v mlakah Neposredno sporočilo vest, objava Slovenska Majda Naš smučar Robert Perzijski kralj Bivši kanad. hokejist Bobbv A Služabniki v uniformah strežaji Milena Tavčar Rimska 5 Prva črka Štajerska prestolnica • Leto Španija Zbor osmih pevcev Kar sprejema organizem Srečni nagrajenci iz poletne številke KROJ-a so: 1. nagrada: 2. nagrada: 3. nagrada: Vilma SLAPNIK 10.000,00 SIT Darinka TOPLAK 8.000,00 SIT Cveta PRAZNIK 5.000,00 SIT Celje - skladišče D-Per 192/2000 5000008780,2 COBISS o v • jž' USTVARJATI VAM POMAGA VAŠO KARIERO !