Laž, vzrok slabe vzgoje in kako ji odpomoči. sak vzgojitelj gotovo ve, da so večje pa tudi manjše napake pri učpnci večkrat vzrok slabe vzgoje in da nasledki nikdar ne izostanpjo. K tem napakam prištevamo tudi 1 a ž in jpdnake sorodne pojmp. Že koj na prvi pogled se nam zdi, kako zelo škodljiva utegne biti omenjena napaka z ozirom na napredek vzgoje, kajti da je ista uspešna, morarno v vsakem trenotku v vseh slučajih imeti pravo poznanje notranjosti učenca. Ce se je učenec navadil lagati, potem se kmalu vsa druga zla hočejo poskriti pod istim plaščem. Se huje je, če se v zadiegi nič več ne obotavlja lagati, teniveč zaupa v popolno srečno izvršitev. V tem slučaji je vsa vzgoja zaman. Učenec je dobil ravnotežje nad uoiteljem, nm je takorekoč kos in postane le igraea pred njiiri. Z največjo skrbnostjo niora odgojitelj-učitelj tej nagnjenosti nasprotovati. Pred vsein mora zaprečiti p r v o 1 a ž. V vsacem človeku je takorekoč bojazen pred nereshico, in preden se ona preraaga, treba je precej trdne volje. Če je pa jedenkrat premagana, se nikdar več ne vspne, vsaj z isto močjo ne. Tako se godi v slučajih, na koje veliko premalo mislimo in pazimo. Kako postopati ? Vzgojitelj se varuj najprvo, da ne vidi laži tara, kjer je ni, sicer sam učencu poda prvo laž in tako brez njegove krivde isto sveto bojazen prelomi. Dalje se varuj učenca dolžiti laži, če ni prepričan, da se je zlagal. V takeni slučaji je najbolje izogniti se nadaljnemu izpraševanju. Ce pa učitelj gotovo ve, da je učenec nekaj nepravega, nedovoljenega storil, ne poprašuj še le tako, kakor bi ne vedel vsega, ampak izgovori takoj resnico, da se ne more več izgovarjati. Pri tem seveda je treba jako previden biti. Ko bi bil učenec pa vender nedolžen, bi za dolgo časa učitelj izgubil vse zaupanje pri njem. Ne zahtevaj tudi prehitrega odgovora, kadar se je bati, da bode učenec le z ozirom na premali prevdarek neresnico povodal, ker bi morda resnico govoril, če bi bil prav premislil. V slučaji pa5 kadar prav gotovo veš, da bodeš slišal neresnico, bodeš bolje storil, če bodeš prav kratko postopal. Tudi ni prav, ee že pri prvi laži ali neresnici ueenca pitarno z lažnikom. Lepa beseda najde lepo rnesto. Poskusimo v prvo z dobroto. Ce ne pomaga, tedaj postopajmo z vso dovoljeno strogostjo. Oglejmo si še nekoliko, kaj znameniti pedagogi pravijo k temu vprašanju. Nekateri trdijo, da se nekaj časa učencuotroku prav nič ne sme verjeti. Proti temu pa so drugi. Sevedaonimislijo šenadusevno in telesno manj razvitega otroka. Toda osobno sera imel že večkrat priliko opazovati, da so me tudi že bolj razviti nčenci koj v pričetku vstopa v šolo večkrat na led speljali, ali bolje rečeno za nos vodili. Šele po daljnein izpraševanji prišel sem na to, da mi je učenec vse ravno resnici nasprotno pripovedoval. Sploh pa vse laži ne smemo devati v jeden in isti koš. Laž v nepreraišljenosti izrecena je mala laž, med teni ko je premiJljena, iz hudobije izrečena laž prava, vzgoji jako škodljiva. Tedaj vzgojitelj-učitelj ne govori nikdar tudi ne dozdevne neresnice, temveč stdri, kar si obljubil. Na to smeš tudi učenca opozoriti. Zahtevaj tndi, da bode učenec proti svojemu souoencu vedno resnico govoril, ne le proti tebi. Pozneje seveda se tudi V veronauku uči, da nam naša sveta vera prepoveduje lagati se. Tacega učenca priporoči g. katehetu, da bodeta skupno delovala v prid uspešnejše vzgoje. Upam si tedaj izreči, da kdor bode v tem vedno premišljeno ravnal in bode vedno dosleden, da bode pri njem prava vzgoja učencev dobro napredovala in trud vzgojitelju-ucitelju vsaj moralično poplacala. Jožef Korošec. v+$]f[jf