KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 171 LJUBLJANČANI V SREDNJEVEŠKEM DUBROVNIKU IGNACIJ VOJE Čeprav razpolagamo samo s fragmentarni- mi podatki, želimo opozoriti na dejstvo, da so ljubljanski meščani od začetka 15. stolet- ja potovali v smeri proti Dubrovniku in se v njem ustavljali. Več podatkov tudi govori o tem, da je bil Dubrovnik že v 15. in še v večji meri v 16. stoletju trgovsko povezan s slovenskimi deželami.' Poglejmo, kdo so bili ti Ljubljančani, s čim so se ukvarjali in kak- šne sledove so pustili v virih. Prvega Lubljančana, ki se je zaustavil v Du- brovniku, srečamo že v začetku 15. stoletja. To je bil Marko, sin Jurija (Marcus Georgii de Lubiana). Vse, kar vemo o njem, zvemo iz ženitne pogodbe (carta dotalia), ki jo je. dubrovniški notar registriral 21. novembra 1419. leta. Marko je bil označen kot »habita- tor ad Presens Ragusii«. Več kategorij je se- j stavljalo strukturo prebivalstva srednjeve- i škega Dubrovnika. Prebivalci z oznako »ha- ; bitatores« so bili po poreklu in po socialnem i položaju zelo slikovita mešanica. Razen bo- gatih italijanskih in drugih tujih trgovcev so mednje sodili tudi mali trgovci, obrtniki in , nekvalificirana delovna sila. Mnogi »habita- tores«, ki niso bili formalno sprejeti med meščane (cives), so zaradi dolgoletnega biva- nja v Dubrovniku sebe imeli za Dubrovčane. Običajno so kot drugi polnopravni Dubrov- čani izpolnjevali vse obveznosti do države. 172 I KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 plačevali razne dajatve in podobno.^ Eden izmed motivov za sprejem med dubrovniške meščane je bila poroka z Dubrovčanko, s ka- tero je moral imeti tudi otroke. Iz akta, ki je ohranjen, žal ne zvemo, ali je Marko iz- polnjeval vse pogoje in bil kasneje sprejet med dubrovniške meščane. Sama ženitna pogodba je zanimiva po vse- bini in odkriva važne podatke za urbanistič- ni razvoj srednjeveškega Dubrovnika. Marko se je oženil v Boljeslavo (Boglessaua), vnu- kinjo Višnje (Vissigna), vdove pokojnega Bo- goslava. V pogodbi potrjuje, da je od Višnje sprejel na račun dote (pro dote seu perchivio) hišo, delno zidano, delno leseno (vnam do- mum partem lapidibum et partem ex ligna- mine constructa), ki stoji v predelu sv. Bla- ža (sexterio sancti Blasii) nad nadškofijskim teritorijem. Omenjeni so tudi lastniki parcel, na katere njegova hiša meji: na jugu na hišo Tisse Bo- gance, na severu na hišo Marusse Chicenove, na zahodu z občinsko potjo in na vzhodu s hišo mornarja Stepcha. Podatek o tem, da je hiša spodaj zidana, zgoraj lesena, je pomem- ben iz več razlogov. Zaradi pogostih požarov je dubrovniška vlada stremela za tem, da bi lesene hiše polagoma zamenjali z zidanimi. Po nekem požaru v začetku 15. stoletja je dubrovniški Veliki svet sprejel 4. maja 1406 sklep, da je treba vse lesene hiše postopno porušiti. Posebni uradniki so morali popisati in oceniti vse lesene hiše v Dubrovniku. Vsa- ko leto so izžrebali poseben listek s popisom 25 lesenih hiš, ki so jih morali lastniki v ro- ku enega leta nadomestiti z zidanimi. Leta 1413 je bilo v Dubrovniku le 17 lesenih hiš, ki bi jih morali porušiti, in to 7 v predelu Sv. Petra, 6 v predelu sv. Blaža, a samo 4 na Prijeku.* Kljub vsem tem energičnim ukrepom vlade vidimo, da je bila Višnjina hiša leta 1419 še vedno pol lesena in le v spodnjem delu zidana in to v ravnem delu samega mesta. Iz teksta pogodbe tudi zvemo, da je bila omenjena hiša prej last Pribne, hčerke pokojnega Milka, in da je bila izro- čena v upravljanje omenjenemu Bogoslavu pokojnemu možu Višnje in omenjeni Višnji. To je razvidno iz testamenta Pribne, ki ga je lastnoročno napisal dubrovniški notar ser Jacobus de Vgdonicis 10. oktobra 140-3. leta. To se pravi, da je Višnjina hiša stala že le- ta 1403. Marko se obvezuje, da bo s prevzemom hi- še plačeval vsako leto dubrovniškemu nad- škofu neko dajatev, da bo dajal Višnji do konca njenega življenja kot v hiši. Zanimiv pa je še en pogoj, ki ga postavlja Višnja. Ce bi med Markom in njo prišlo do kakršnega koli spora ali nesporazuma, da ne bi mogla bivati skupaj v isti hiši, potem bo Višnja ostala v hiši do konca svojega življenja, Marko pa se bo moral iz hiše umakniti in poiskati novo bivališče. Po Višnjini smrti pa bo Marko prevzel hišo z vsemi pravicami in obveznostmi. Na koncu še potrjuje, da je pre- jel od Višnje na račun dote srebrnine v vrednosti 30 perperjev. Ljubljančan Marko je v Dubrovniku pri- stal na ženitne pogoje po dubrovniških obi- Državni arhiv Dubrovnik, Dotium notariae IV. Gol 58' ser 32, Liber dotium kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 28 i98o 173 čajih (secundum consuetudinem Ragusii), kot je poudarjeno v pogodbi. S kakšnimi nameni in po kakšnem poslu je prišel Marko v Du- brovnik, ne vemo. S poroko z Dubrovčanko Bolj eslavo si je zagotovil takšen status, ki mu je omogočil, da se je vključil v neko de- javnost v mestu. Marko namreč prihaja v Dubrovnik v času, ko se v njem uvaja nova proizvodna dejavnost. V Dubrovniku namreč takrat podpisujeta pogodbo z dubrovniško vlado Pavle Cornelio in njegov polbrat Pe- ter Pantella iz Piacenze, da razvijeta manu- fakturo sukna.^ Morda je bil tudi Ljubljan- čan Marko eden tistih tujcev, ki jih je ta de- javnost pritegnila v Dubrovnik. Dubrovni- ška vlada je namreč dajala velike ugodnosti vsem, ki so se vključevali v suknarsko pro- izvodnjo ali pospeševali kako drugo obrt. Pe- ter Pantella je zaposloval v tem času mnoge tujce, kot na primer tkalca Ugolina, tkalca Gerarda, oba iz Kölna, Tomo iz Ancone, Marka Ivanova iz Senja itd.^ Leta 1462 se je zaustavil v Dubrovniku drugi Ljubljančan, neki Francisco de Pavo- nibus de Lubiana.' Francisco de Pavonibus je prišel v Dubrovnik z nalogo, da opravlja dve službi, kot organist in kot nadškofov no- tar. Kot notar je napisal 26. aprila 1463 te- stament Stanule, žene Nikolaja Mekatoviča.^ Stanula je v testamentu zapustila skoraj vse premoženje duhovniku Nikolaju Pavličevicu, ki ga imenuje »suo padre spiritual» (spoved-. nik), možu, ki je še živ, pa zapušča le polo- vico hše. Že 20. septembra 1463 je prišlo pred dubrovniškim sodnikom do »examinationes supra dieto testamente«, verjetno zaradi dvo- mov v pravno vel javnost testamenta. Poleg prič Ivana Ognjanoviča in kožarja Blaža Ra- doslava je bil zaprisežen tudi notar Franci- sco. Iz zapisnika zvemo marsikaj o osebnosti Francisca. Na zaslišanju je sebe označil kot človeka slovenskega rodu iz Ljubljane (quod est natione sclauus videlicet de Lubiana). Čeprav trdi, da ne zna govoriti tako, kot go- vorijo v Dubrovniku, dodaja, da razume vse, kar se tam pogovarjajo. Zanimiv je tudi pre- skus sodnika Mihaela Volčevica o njegovem znanju slovenskega jezika (et dictis sibi ali- quibus verbis scalauus per ser Michaelem de Volzio satis bene inteligebat). V zapisniku Francisco omenja, da je študiral v Benetkah. Preden je prišel v Dubrovnik, je bil že dve leti in deset mesecev kancelar v Zadru. Koliko časa je ostal Francisco v Dubrov- niku, lahko ugotavljamo le posredno. Ohra- nile so se tri kreditne pogodbe, v katerih se omenja kot upnik oziroma dolžnik. Iz tega lahko sklepamo, da se je vključil v kreditno trgovino. Dne 9. aprila 1470 daje na kredit donu Basiliju, kaplanu z otoka Koločepa, 6 dukatov.' Leta 1473 se Francisco zadolžuje pri Marinu Dimitrija za 78 perperjev in 8 grošev.'" Leta 1481 se v neki zadolžnici kot upnik omenja magistro Francisco de Vene- tiis organista, ki je dal na kredit kovaču Ra- doslavu Stoj anovicu in prezbiterju Marinu Radosaliču 36 perperjev.'* Ni izključeno, da je organist Francisco iz Benetk ista osebnost kot Francisco de Pavonibus, kajti na zasli- šanju v zvezi s testamentom je moral zaradi dvomov o njegovi avtentičnosti prikazati svoje slovansko poreklo. Stanula mu je nam- reč narekovala testament v svojem slovan- skem jeziku, on pa je moral njene besede prevesti v latinščino. Zato je bil potreben preskus njegovega poznavanja slovanskega jezika, ki so ga govorili v Dubrovniku. Ce je Francisco iz Benetk ista oseba kot Fran- cisco de Pavonibus, potem bi Francisco de Pavonibus iz Ljubljane deloval v Dubrovni- ku še leta 1481. Ta na pogled zelo fragmentaren podatek o organistu Franciscu iz Ljubljane ni po- memben samo za slovensko kulturno zgodo- vino, ampak tudi za kulturno zgodovino Du- brovnika. Podatek nam tudi potrjuje, da je naš slovenski živelj odhajal že v srednjem veku iz svojih rodnih krajev in se uveljav- ljal drugod. Istočasno nam ti podatki prika- zujejo v drugačni luči uradovanje na škofij- skem dvoru v Dubrovniku, kjer sta bili funkciji notarja in organista med seboj or- gansko povezani. In končno organista Fran- cisca de Pavonibusa bi lahko imeli za prve- ga znanega glasbenika slovenskega rodu.*^ Tretji podatek o nekem Ljubljančanu v Dubrovniku je iz začetka 16. stoletja. Leta 1506 sklepa magister Georgius de Liubiliana, faber, salariatus comuis Ragusii pogodbo o uku s Petrom Vukosalicem iz Trebina ^>de lo- co vocato Mirusse«.*^ Pi-yo, kar pritegne našo pozornost, je oblika, kako je označen Jurijev rodni kraj. Pri Marku in Franciscu se kraj, od koder sta doma, označuje v italijanski ob- liki »de Lubiana«. Jurij pa je moral pred dubrovniškim notarjem uporabiti slovensko rabo imena Ljubljana, ki pa jo je notar — Roman prilagodil svojemu načinu izgovora v Liubiliana.'^ Da je Jurij govoril slovensko, lahko sklepamo tudi iz tega, ker je vzel za vajenca Petra Vukosaliča iz Trebinja. Toda Jurij iz Ljubljane je moral biti kot kovač priznan mojster, sicer ga dubrovniška vlada ne bi sprejela za »salariata«. Salariati so bili razni strokovnjaki, ki jih je vzela du- brovniška vlada v službo. Mednje sodijo širje zdravniki, kancelar j i in notarji, proto- magister arsenatus, brivec, orožarji in razne 174! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO 7GODOVINO 28 1980 vrste godcev: piskači, trobentači itd. Mnogi so prišli iz Italije, ker je njihov posel zahte- val specialno šolanje. Precej jih je imelo oznako »teotonicus«. Med temi Nemci bi lah- ko iskali tudi strokovnjake slovenskega po- rekla. Pogodbe o službi so sklenili običajno za eno ali dve leti, toda če so dobro oprav- ljali svojo službo, so jim pogodbo podaljše- vali. Takrat so jim tudi povečali plačo. Ne- kateri so ostali vrsto let v službi v Dubrov- niku, se poročili z Dubrovčankami in se kon- čno vtopili med dubrovniškimi meščani.'^ Pogodba sama je precej stereotipna, ven- dar iz nje vidimo, pod kakšnimi pogoji se je učil Peter iz Trebinja kovaške obrti pri Ljub- ljančanu Juriju. Učna doba bo trajala 4 le- ta. Ves ta čas bo Peter bival pri Juriju in delal v njegovi delavnici. Od njega ne sme pobegniti. Magister Jurij se obvezuje, da mu bo dajal hrano in ga oblačil v obleke iz dub- rovniškega sukna (de panno raguseo). Na koncu učne dobe mu bo dal obutev in obleko ter kovaško orodje » secundum consuetudi- nem fabrorum civitatem Ragusii«.'* V pogod- bi je še rečeno, da za Petra jamči njegov brat Ivan Vukosalič. Ni slučajno, da je bil v začetku 16. stoletja sprejet v službo dubrovniške občine kovač Jurij iz Ljubljane, saj prihaja v tem času z Reke in Senja veliko železa in železnih iz- delkov, predvsem žeblji." Železo, ki so ga tovorili iz slovenskih dežel na Reko, so z Re- ke izvažali v razne kraje, med drugim celo tja do Dubrovnika.*^ 2e ti skromni, zelo fragmentarni podatki o bivanju Ljubljančanov v Dubrovniku v 15. in 16. stoletju najdeni slučajno v Dubrovni- škem arhivu, dokazujejo, da ne gre za osam- ljene primere. Krog ljudi iz slovenskih dežel, trgovcev in obrtnikov, ki so se zaustavljali v Dubrovniku ali pa preko Dubrovnika po- tovali še dlje proti vzhodu, je moral biti do- sti večji, kot je znano iz virov. Razdalje tudi v srednjem veku niso preprečevale, da bi prihajalo do občasnih stikov med Dubrovni- kom in slovenskimi deželami. Trgovski in- teresi so premagovali tudi te ovire. OPOMBE 1. Ignacij Voje, Trgovski stiki med Dubrovni- kom in slovenskimi kraji v drugi polovici 15. in v začetku 16. stoletja, Časopis za zgodovino in narodopisje, n. s. letn. 5 (XL), Maribor 1969. st. 221—227. — 2. Državni arhiv Dubrovnik (DAD), Dotium notariae, knj. IV, fol. 58'. — 3. Javanka Mijuškovič, Dodeljivanje dubrovač- kog gradjanstva u srednjem veku. Glas SANU CCXLVI, knj. 9, Beograd 1961, str. 103. — 4. Risto Jeremič-Jorjo Tadič, Priloži za istoriju zdravstvene kulture starog Dubrovnika, zv. I, Beograd 1939, str. 7. — 5. Dragan Roller, Naša prva manufaktura sukna u XV stolječu u Dub- rovniku, Ekonomski pregled, god. I, br. 2, Za- greb 1950 str. 192—202. — Ibid. str. 200 — 7. Ignacij Voje, Ljubljančan Francisco de Pavoni- bus organiist v Dubrovniku leta 1463, Muziko- loški zbornik, zv. III, Ljubljana 1967, str. 16 do 21. — 8. DAD Testamenta notariae, knj. XVIII, fol.69—70. —9. DAD Debita notariae, knj. XXXVIII, fol. 173'. — 10. Ibid, knj. XLII, fol. 17—24. VIII. — 11. Ibid, knj. XLVIII, fol. 147 — 10. IX. — 12. Dragotin Cvetko, Zgodovina glas- bene umetnosti na Slovenskem, I del, Ljublja- na 1958; kot prvi znani osebnosti slovenskega rodu v glasbenem življenju v srednji Evropi na prehodu iz XV. v XVI. stoletje omenja Cvetko Baltazarja iz Mozirja in Jurija Sladkonjo. — 13. DAD Diversa notariae knj. 85, fol. 58—18. 11. — 14. Anton Grad, Prispevek k etimologiji toponimov Ljubljana, Lubiana, Laibach, Slavi- stična revija 1, Ljubljana 1980, str. 49—63. Pa mnenju avtorja naj bi iz suponirane romanske eliptične oblike l'alluviana najprej nastala ro- manska oblika Lubiana, ki je še danes italijan- sko ime za Ljubljano. V slovenskem izgovoru pa je romanska oblika Lubiana doživela razne gla- sovne spremembe, dokler ni prišlo do končne slo- venske oblike Ljubljana. Toda avtor med dru- gim poudarja, da to slovensko obliko beremo šele v 19. stoletju. Tudi Trubar piše za Ljub- ljano še Lubiana in Vodnik je izdajal Lublanske novice, šele Kopitar je predpisal pisavo Ij za palatalni 1 in Prešernove poezije leta 1847 so že izšle »v Ljubljani«. Na koncu postavlja, kot sam pravi, tvegano in manj verjetno domnevo, da bi se bilo nemško ime Laibach lahko razvi- lo tudi iz slovenskega imena Ljubljana, toda verjetneje se mu zdi, da je tudi nastanek nem- škega imena Laibah prevzet iz romanske obli- ke Lubiana. Ne nameravam se spuščati v etimo- logijo imena Ljubljana, ker za to nisem stro- kovnjak. Opozoril pa bi še na en primer upora- be krajevne oznake Ljubljana, ki sem ga našel v Dubrovniškem arhivu. Iz neke pogodbe tr- govske družbe, ki je bila sklenjena 6. aprila 1490. leta, zvemo, da sta družabnika, dubrov- niška trgovca, trgovala z nekim »Marinom Chramarjem de Gliubliana« (DAD Debita no- tariae knj. LIH, fol. 91'). Ljubljanski trgovci in obrtniki so potemtakem že konec 15. in v za- četku 16. stoletja pred tujimi notarji izjavljali, da so iz Ljubljane. Torej je že v tem času, kot pravi A. Grad, romanska oblika Lubiana doži- vela spremembe neksusa bi v bij z vrinjenim t. i. »epentetičnega« I : Lubiana > Lubljana, a po predkrožni asimilaciji l-blj v Ij-blj ter zelo ver- jetno zlasti z naslonitvijo na slovansko paro- nimno in zelo pogostno osnovno ljub v končna slovensko obliko Ljubljana (Grad o. c. str. 50). — 15. Irmgard Mahnken, Dubrovački patricijat u XIV veku, Beograd 1960, str. 81. — 16. Dragan Roller, Dubrovački zanati u XV in XVI stolječu KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 175 I Zagreb 1951, v poglavju »Metalska struka« go- vori posebej o kovačih (fabri ferrarli) str. 93-111. Roller ugotavlja, da je učna doba pri kovačih trajala v 15. stoletju od 6 do 8 let. V začetku 16. stoletja se giblje od 5 do 7 let. Ma- trikula kovačev je iz tega časa izgubljena, toda iz pogodb med mojstri in vajenci se vidi, da je imela predpise o vajenski dobi. Vajenci so na koncu učne dobe dobili orodje za opravljanje svoje obrti in potrdilo o usposobljenosti. Ko- vaška obrt se je v Dubrovniku v 15. stoletju hi- tro razvijala, izpopolnjevala se je tehnika proiz- vodnega procesa. Tuji mojstri poučujejo domače kovače in uvajajo razne si)ecialne veje kovaš- ke obrti. V 16. stoletju doseže kovaška obrt v Dubrovniku svoj največji razcvet. — 17. DAD Debita notariae knj. LXIII, fol. 128' — 22. VI. 1504 (consignare unum Miliare ferri duri de Flumino); knj. 66, fol. 90' — 28. III. 1508 (bari- llia sex clanorum bonorum); fol. 116 — 27. IX. 1512 (Miniare unum cum dimidio ferri duri in ba- rilibus...). knj. LXIX, fol. 185' — 18. II. 1513 (Miniare unum grossum fero de Segna); fol. 210 — 13. IV. 1513 (due. au. 39 gr. XXVI videlicet due au. 35 pro parte in decern barilibus cla- norum octo... et quanto citius redere Ragusium ex presenti viagio Segne) itd. — 18. Ferdo Ge- strin. Trgovina slovenskega zaledja s primor- skimi mesti od 13. do konca 16. stoletja, Ljub- ljana 1965, str. 185.