Edini sloyenski dnevnik v Zedinjenih državah. :• Ve«a za vse leto... $3.00 Ima 10.000 naročnikov GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON PISARNE: 4687 CQRTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at yew York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. "i .... Jj The only Slovenian daily \ -: in the tnited States ?• i* m m m J Issued every day except [j] Sundays and Holidays TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. 218. — ŠTEV. 218. NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 17, 1914. — ČETRTEK, 17. SEPTEMBRA, 1914. ARMADI GENERALOV Na zapadnem bojišča se še vedno bije odločilno bitko. - Obrambna čita Nemcev se razteza na daljavo 110 milj. - Združitev ob(h avstrijskih armadnih zborov je bila spojena z velikimi žrtvami, a se je stem preprečilo obkoljenje od strani Rusov. - Oficijelno poročilo o zmagi nad Srbi. -- Belgijska komisija pri predsedniku Wilsonu. Ruska poročila o bojih v Galiciji j in Vzhodnji Prusiji. Petrograd, Runija. 16. sept. Med 4(H) topovi, katere s« zaplenili Rusi v Galiciji, se nahaja tudi 36 težkih nemških topov, ki imajo za »-ft nice imena cesarja Viljema. Rusi so jih prepeljali i/, oaejra kraja, kjer je operiral šesti nemški armadni zbor. V Lublin na Rusko-Poljskem je dospelo danes 4.jOO nemških jetnikov. PetrcgTad, Rusija, 16. sept. — O ruskih operacijah v (ialiciji se pol uradno poroča: — Rusi so « nergično zasledovali Avstrijce iu jih še na begu jako veliko pobili, lusi so nadalje prekoračili reko San. Prednje čete ruske vzhodne armade se približujejo gališki trdnjavi Przemysl. Ker se vse dela z silno naglico, ni bilo še dosed a j mogoče dognati, koliko sovražnika je pravzaprav padlo, vsekakor se pa ve, da so njegove izgube naravnost ogromne. Iz nekaterih poročil je razvidno, da so Avstrijci izgubili na mrtvih in ranjenih nad 250,000 mož. [»oleg tega se jih pa nahaja preko 100 000 v jetni-štvu. Ceste so polite topov ter vozov za proviant in municijo. Bežeči sovražnik ni mogel niti najpotrebnejšega vzeti seboj. Rusi s«) razdejali na reki Visi i nekaj avstrijskih prevoznih purnikov. Nemci »o si na vse načine prizadevali, da bi obvarovali Avstrijce pred splošnim porazom, kar se jim pa ni posrečilo. Nemška infanterija je sicer stopila na nekaterih mestih v akcijo, v splošnem pa ni prišla v poštev. Pot do Budimpešte prosta. London, Anglija, 16. sept. — Petrogradski dopisnik neke tukajšnje informacijske pisarne naznanja, da je rekel ruski vojaški strokovnjak Mihajlovski, da je Rusom prosta pot v Budimpešto, ker so zadnje dni premagali med Vislo in Karpati tri avstrijske armade. Izpoved očividca. London, Anglija, 16. sept. — Danes je dospel seni iz mesta II a-licza neki Samuel Rezner in pripovedoval o bojih med Avstrijci iu Rusi. Ko je izbruhnila vojna, se je nahajal pri bratu, ki ima v Maliezu neko gostilno. Rekel je, da Poljaki niso posebni prijatelji Avstrijcev, pač pa gredo Rusom kjer le morejo, na roko. Avstrijski generali si niso mogli drugače pomagati, kot da so se znebili slovanskega vojaštva in poslali v boj vojake onih narodnosti, ki iz dna srca sovražijo Ruse. — Ko so nama postala tla prevroča — je rekel Rezner, — sva s«' poskušala z vozom odpeljati iz nevarnega kraja. Videla sva bitke v llaliczu in raznih drugih ga-liških mestih. Avstrijci so bili skoraj povsod poraženi, ker so bili Rusi natančno informirani o njihovih postojankah. Rusi so potem skoraj Še bolj zmagovali, ko je stopilo slovansko vojaštvo iz avstrijske bojne črte. Kozaške patrulje so jako dobro poznale vse ozemlje, da so s«' skoraj vedno izognile avstrijski premoči. V za-padnein delu avstro-ogrske monarhije je zavladal med prebivalstvom silen strah pred Rusi. Na Dunaju so cene živilom silno poskočile. KEY J9EX01AN5 tinti ALLIES iGERMANS BRITISH TROOPS FROM THE COAST Odesa v rokah ruskih revolucij o-narcev. Dunaj, Avstrija. 16. sept. — Rusko poslaništvo v Bukareštuje dobilo brzojavko, da je izbruhnila v Odesi revolucija. Po večdnevnih cestnih bojih so revolucijo-narci premagali vojaško posadko in se polastili nadvlade. Slednjič s«' je tudi vojaštvo pridružilo re-volticijoiiareem. Skoraj vsi častni- ki so umorjeni. Ustaši so navalili na jetuišnico in umorili policijskega mojstra, šefa žandarmerije ter vse policijske komisarje. Mest o obstreljuje križarka "Pante-lejman". Mesto na več krajih gori. London, Anglija, 16. sept. — Iz Stockholma. Švedsko, poročajo, da je na Finskem izbruhnila revolucija. Prebivalstvo velike kneževine simpatizira z Nemčijo. Avstrijska in nemška poročila. Berlin, Nemčija, 16. sept. — Ruska armada, ki prodira v Vzhodnjo Prusijo, je čisto razkropljena. Iz listin, ki so jih našli pri nekaterih ujetih častnikih, je razvidno, da bežijo ostanki' Vilna-armade, katera je štela mi- Turške dete na bolgarski meji. lijon mož. prosti Visli in Varšavi.] Pariz, Francija, 16. sept. — General Ilildenburg bo skorajgo-j Havas-agentura je dobila iz Pe-tovo s svojim vojaštvom prisilil trograda brzojavko, ki se glasi: Srbi, Dunaj, Avstrija, 16. sept. — Avstro-ogrsko vojno ministrstvo ofieielno izjavlja, da so Avstrijci popolnoma porazili srbsko armado, ki je prekoračila reko Savo in hotela vdreti v Ogrsko. V Slavoniji in Banatu ni sedaj no--benega Srba več. Rim, Italija, 16. sept. — Srbski generalni štab v Nišu še vedno zatrjuje, da prodira srbska armada proti Budimpešti in da Srbi obstreljujejo Oršavo. Pariz, Francija. 16. sept. — Havas-agentura je dobila iz Niša brzojavko, da so Srbi zasedli bosensko mesto Višegrad, ki leži 40 milj južno od Sarajeva. Ruse, da se bodo umaknili v Galicijo. Med ranjenci se je nahajalo tudi veliko vojakov .'i. sibirskega strelnega kora, ki je štacioniran v Jrkutsku. Ruska mobilizacija se je morala torej vršiti s silno naglico, ker drugače bi ne bilo mogoče spraviti v teku petih tednov celega tretjega armadnega zbora iz Irkutska na zapaduo mejo. Prodiranje Rusov. Berlin, Nemčija, 16. sept. — Ruski geueralni štab odločno de-mentira vest. da nameravajo Rusi vdreti v Šlezijo. Načrt jima bosta prekrižali armadi generala Dankla in Auffenberga, ki sta se pred nekaj dnevi združili. Berlin, Nemčija, 16. sent. — Iz Rima poročajo, da je vsa rus-ko-poljska gubernija Suvalk v rokah Nemcev. — Turki koncentrirajo na bolgarski meji veliko armado. Poveljstvo nad turškimi četami bo prevzel general Lima ti, pruski kavalerijski častnik, ki je bil do-sedaj reorgauizator turške armade. Poziv profesorja Pupina. Gary, Ind., 16. sept. — Profesor M. Pupin, srbski generalni konzul v New Yorku, je brzojavil polkovniku Grkoviču, da je pozvsl vse črnogorske rezerviste, da naj se vrnejo nazaj v domovino. Stroške za pot jim bo povrnila črnogorska vlada. Položaj v Parizu. Pariz, Francija. 16. sept. — V Parizu iu okolici kar mrgoli različnih špionov. Vsak dan aretirajo precej sumljivih oseb, toda kot kaže. se špionov ne bodo tako hitro znebili. Aretirali so London, Anglija, 16. sept. —j nekega možkega, ki je imel pri "Daily Express" je dobil z Du- sebi orodje za privijanje električ-naja preko Rima brzojavko, da j nih žic. Ker ni mogel takoj posta se armadi generala Dankla! vedati, zakaj je orodje, rabil, so in prejšnjega vojnega ministra j ga ustrelili. Skoraj vsi aretirani Auffenberga združili. To se jeimožki pravijo, da so Amerikanci. zgodilo pri mestu Rzezovu, ki le-j Iz Soissona poročajo, da so ži 13 milj jugovzhodno od Jaro-j nemški vojaki, takoj ko so prišli slava in 32 milj severno od Prze-jv mesto, vprašali za župana. Ker mysla. Tri armadne zbore, kate- ni bilo tudi nobenega mestnega ri so nameravali priskočiti Avstrijcem na pomoč, je zadržala ruska armada pri Grodeku. m uradnika nikjer, je šla neka žen ska k poveljniku in rekla: — Ker ni župana tukaj, vam hočem jaz mm dati od rovor na vsako vprašanje. — Ženska se je nato toliko časa pogajala s poveljnikom, da je zahteval pozneje polovico manj odškodnine kot jo je zahteval v začetku. Nemški ranjenci. Pariz, Francija, 16. sept. — Skoraj vsi francoski ranjenci, ki so nekoliko ozdraveli, opravljajo začasno službo bolniških strežnikov. Med S00 Nemci, katere so prepeljali v La Rocliele, jih je bilo 150 smrtnonevarno ranjenih. Nemške jetnike v ALžir. Fariz, Francija, 16. sept. — Francoska vlada bo poslala del nemških jetnikov v Alžir. Vlada je o tem že obvestila generala Dutauda, ki je generalni gover-ner v Alžiru. Poročila z angleške in francoske strani. London, Anglija, 16. sept. — Oficijelni tiskovni urad je objavil ob 7. uri zvečer sledeče: "Splošna situacija ob reki Ais-ne je ostala za zaveznike ugodna. Sovražnik je izvršil več pro-tinaskokov, posebno proti prvemu armadnemu zboru, a je bil vedno pognan nazaj. Nemci se počasi, a trajno umikajo pred našimi in francoskimi četami na naši levi in desni strani. Izgube Nemcev so zelo velike; ujeli smo 200 mož. Toliko pove oficijelna objava. Ne more se pa še natanko določiti, ako nameravajo Nemci izzvati odločilno bitko v njihovih sedanjih pozicijah ali pa hočejo s sedajnimi operacijami pokriti umikanje proti reki Maas. Nemškim poveljnikom se je posrečilo obdržati armade intaktne, tako da ni umikanje noben poraz, i Velika bitka na zapadnem bojišču. Berlin, Nemčija, 16. sept. — Nemški generalni štab je danes naznanil, da je položaj na zapadnem bojišču za Nemce ugoden. Na nobenem mestu cele dolge bojne črte niso bili zavezniki zmagoviti in raditega so Nemci polni upanja, da bodo zmagali. Občinstvo je postalo zadnji čas nestrpno, ker se ni izdajalo riikakih poročil glede dogodkom ia zapadnem bojišču. Vsled tega je generalni štab opustil dosedanjo navado, da je izdal le krat-io poročilo i- v je v/.dH} daljše, pomirjujoče. V splošnem se domneva, da bo še dolgo časa trajalo, predno bo padla odločitev. V Hamburg so prevedli 52 zajetih angleških topov. Nemci v defenzivni bitki. Pariz, Francija. 16. sept. V oficijelni današnji objavi vojnega ministrstva se glasi: "Tekom 14. in 15. septembra je glavni del nemške, armade o-jačil zadnje dele, ki so bili v stiku z našimi četami. Nemci so bojevali na celi črti defenzivno bitko ter so gotove pozicije, katere so zavzeli, zelo močne. Fronta Nemcev se razteza od Novon (55 milj severoiz-točno od Pariza) pa do Maas v bližini gozdov pri Forges, severno od Verduna. Razdalja med obema točkama znaša 110 milj. V oficijelni izjavi se glasi nadalje, da so tekom zasledovanja po bitki pri iMarne zajeli Francozi veliko Nemcev. Število jetnikov so še povečali oni, ki so se izgubili v gozdovih. Natančnega števila jetnikov in zaplenjenega materijala se ni objavilo. Ob 11. uri zvečer se je izdalo sledeče oficijelno obvestilo vojnega ministrstva: "Vojaški glavni stan ni danes zvečer sporočil o posameznostih glede položaja na bojišču. Pričakovati pa je. da se bo vnela bitka, ki bo trajala par dni in koje izid je negotov. Gotovo pa je. da se nismo do 6. ure zvečer umaknili na nobeni točki. Izgube v Avstraliji London, Anglija, 36. sept. — Poročilo iz Sidney-a s 15. sept. pravi, da je podadmiral Sir Geo. Patey, poveljnik avstralskega brodovja, sporočil, da so izgubili Nemci tekom bojev pri Herbert-shoehe v Bismarek-otočju 20 do 30 mož ter da je bilo ujetih 17 nemških častnikov in podčastnikov. Avstralsko brodovje je zapustilo Sidney kakor hitrp je iz-'višine, dočim varujeta desno kri- bruhnila vojna ter Je delovalo skupno s kitajskim brodovjem pri lovu na križarke sovražnika. Indijske čete so dospele k fronti. London, Anglija, 16. sept. — Zavezniki so dobili pjačenja in sicer od prvega oddelka indijske kavalerije. Slednjo se je prevedlo skozi Suez prekop ter naprej skozi južno Francijo po železnici. Indijske čete so določene, tla podprejo čete, ki stoje pod poveljstvom generala French. Boji na daljnem iztoku. Tokio, Kiiajska, 16. sept. — Glasom oficijelncga obvestila so je vrglo z nekega japonskega ae-■roplaiia bombe na nemško vojašnico v Tsing Tau. Japonski aeroplan se je nato varno Vrnil k glavnemu stanu. Oddelek torpednih čolnov ru-šilcev, ki operira v Laošau zalivu pri Tsing Tau. je pognal sovražne patrulne ladije nazaj v pristanišče. Železniško postajo pri Kiaučau. ki leži pet milj od istoimnega zaliva, ter nasproti Tsing Tau. so dne 13. septembra zasedle japonske čete. Tozadevno poročilo se je danes oficijelno objavilo. Sveže nemške čete v Belgiji. Antwerpen, Belgija, 16. sept. Iz Aachena pošiljajo Nemci sveže čete v Belgijo. Ni pa znano, ako bodo ostale v Belgiji ali pa gredo le skozi, da ojaeijo nemško »lesno krilo v Franciji. Belgijci so se zopet umaknili nazaj v zunanje utrdbe Antwerpena. Generalni štab pravi, tla so Nemci v zadnjih 24 urah vrgli v Belgijo fO.OOO mož svežih čet. Boji izza 48 ur. Pariz, Francija, 16. sept. — Vse kaže, da se že 48 ur vrši bitka in sicer na črti Craonne ter gozdov pri A igle, severno od Compiegne, kjer so glasom ofi-cijelnih poročil zavzeli Nemci utrjene postojanke. Tudi nemške čete, ki so tvorile pri Marne centrum, se pripravljajo za formacijo na tej črti, dočim sc je armada prestolonaslednika umaknila v enaki smeri. Nemške čete imajo na tej črti prednost, ker se nahajajo tam Io reki A is ne in Oise. Ako se posreči centrumu iu levemu krilu zavzeti na isti črti postojanke, bodo imeli Nemci no I j še pozicije kol so bile one ob Marne ter bodo v stanu, da za-poi-nejo s splošnim bojem. Bojna črta se razteza sedaj v ravni črti od iztoka proti zapa-du. Ako se b*do hoteli Nemci zopet umakniti nazaj, bodo imeli za to na razpolago dve pripravni črti, namreč čez Longwy in čez j Sedan. ; Belgijska komisija pri predsedniku. Washington, D. C., 16. sept.— V iztočni dvorani Bele hiše je sprejel danes popoldne predsednik Wilson kraljevo belgijsko komisijo. ( lani komisiji- so se zbrali ob 2. uri popoldne v državnem tajništvu, odkoder jih je peljal tajnik Bryan v Belo hišo. Belgijska komisija je imela nalog predložiti Združenim državam "materijal glede grozovito-sti, katere so počenjali Nemci, potem ko so bili prekršili nevtralnost Belgije." Predsednik "Wilson je sprejel komisijo s prisrčnim nagovorom, v katerem je povdarjal. da ve Amerika ceniti čast, ker sc je Belgija obrnila nanjo v zaupanju da najde pravično sodbo. Dostavil je. da ne bodo Združene države takoj zavzele stališča v tej zadevi, da pa bo vlada preštudirala predloženi ji materijal. Ko se bo sklenilo mir, bo morul na vsak način nositi odgovornost oni, ki je v resnici uganjal grozodejstva. V svojem odgovoru je rekel belgijski minister Dewiarts: "Odkar je bila proglašena neodvisnost, se je izjavila Belgija za vse veke nevtralnim. Ako bi pripustili, da bi se našo nevtralnost kršilo od kateregakoli naroda, bi s tem mi sami kršili mednarodna dogovore. Posledice, ki so nastale iz tega stališča belgijskega naroda, se niso omejevale na izsiljeni pohod skozi deželo, temveč je iuvazijska armada u-iganjala vsakovrstne grozovito-sti. ki nasprotujejo vsem principom človečanstva. Mirne prebivalce se je masa-kriralo. ženske in otroke se je ->skrunjaIo. odprta in neutrjena mesta se je razdejalo, zgodovinske in verske stavbe sn je porušilo v prah in vpepelilo se je celo slavno knjižnico v starem vse-učiliškem mestu Loewen.*' fart on d«- Wiart. neki drugi član komisije, j«* izročil predsedniku izvid neke sodnijske preiskave. katero je uvedla belgijska vlada. V tem izvidu so zbrani dokazi. da so naVedbe komisije glede grozovitosti resni en VAŽNO NAZNANILO IN SKUPNI ODGOVOR NA VEČ VPRA. Sanj. Vsem onim. kateri imajo v rokah naša potrdila za denarne po-šiljatve, datirana z dne 22. julija t. I. ali kasneje, tem potom naznanjamo, da nam dosedaj ni znano, ako so iste neovirano dospele na Dunaj in bile potem tudi odposlane na zadnje pošt<\ Kakor hitro se nam posreči poizve-deti kaj gotovega, bomo pošiljatelje obvestili, ne da bi nas kdo opominjal. Zaeno izjavljamo, da jamčimo za vsako nakaznico. Nik-do ne bode izgubil denarja, kdor ga je poslal po našem posredovanju. Za nakaznice, katere so bile neizplačane iz kateregakoli vzroka ali so se mogoče izgubile, bomo pošiljateljem povrnili denar takoj, ko bomo zagotovo zve. deli. da niso bile izplačane v Avstriji. Denar bomo povrnili oziroma še enkrat poslali v staro do movino, ko se razmere urede. Tvrdka *raok Sakser. ■Rl • TOP f«----T' GLAS NARODA, 17. SEPTEMBRA, 1914. "GLAS NARODA" « fyormt Daily.) * Owned aod published by Um feovenic Publishing Con Ik corpor*t>oo } W1UMK SAKSER, JANKO PLES K O. Secretary. LOUIS REN EPIK, Treasurer. of Business of the corporation and ■ddrwuM of above ^fliceri : Oortiandt Street, Borough of M*n-battno. New York City, N. Y »©eio leto velja list za Ameriko in Caosdo........................8.00 1.60 4.00 2.00 4.50 2.55 1.70 pol leta......... bto sa m eh to New York........ pol leta ta mesto New York ... •vropo sa vw 'etc........... " polleU............. ** " Cftrt «eta............ 'tUJLS NAKOPA" izhaja vsak dao faiTserofti nedeli in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") •rotj day except Sunday* and Ho idays. Booscnpuon yearly $3 00. MvMtUuiMint on Diratmant poapi.-a in o-*obooati se ne pnob^ujejo «aJ se tJiaKovcM, poiiljaU po — Money Order. M »»ramemU kraj« naročnikof pro-dhno^di se nam tudi prejii\j« MadUlče naznani, d« hitre;« osjdeinu naslovnika. Dopisom iii po&iljatvam naredit* ta DArilov: \iLAH NARODA" ttCoruaadt Sst. Ne« York City. 'PtWir WH71V *tJ*ndt (d Sest tednov vojne. ' Ker je minulo že »»est tednov, odkar se je pričela vojna, je mogoče primerjati rezultate z domnevanji ob pričetku vojne ter tako razsoditi, ako se bodo sedanja domnevanja izpolnila v bodočnosti. V prvem tednu a v pust a sta imeli Nemčija in Avstrija radi boljše priprave in hitrejše mobilizacije dejanski vee mož pod orožjem kot pa zavezniki. Rusija ni mogl* spraviti svojih čet tako hitro naprej radi razsežnosti ozemlja, raztreaenosti prebivalstva ter pomanjkanja železniških zvez. Francija ni dovršila svoje mobilizacije do iil. avgusta in v prvem tednu avgusta je bila poloviea poklicanih, rezervistov še v polkovnik gnmizijah. Velika ltrita-nija je imela doma komaj st o tisoč vojakov, ki »o lahko odšli k fronti, — kar je komaj peščica v sedanji velikanski vojni. Vsled tega •e je prorokovalo, da bo v prvih tednih zaznamovati nemške uspehe. Zavezniki so se bali. da se bo ponovil drugi Meti ali Sedan, predno bi bil odpor popolnoma organ iz i ran. Kar »e je reklo vnaprej, se je tudi zgodilo. Prvi met»ec je pripovedoval zgodovino neprestanega nemškega napredovanja, izvzemsi odpor Luetticha in brez vredni sentimentalni vpad Francozov v Alzaeijo. Hitro umikanje od belgijske ineje proti Parizu se razlaga sedaj kot stralegično umikanje — in generala Joffra «e slavi sedaj kot onepa. ki je bil zvabil Nemce v past. Temu pa ni tako. Franeoake in angleške čete so se umaknile, ker so vedele, da morajo storiti tako. Sprva so mislile, da bodo ustavile Nemce že na belgijski meji. Neinei so nastopili pot skozi Belgijo v veliko večjem številu kot je to pričakoval francoski ge-neralui štab. Umikanje Franco-bov je bilo prisiljeno in le malo je manjkalo, da ni prišlo do velikanske katastrofe. Največja sreča je bila pri tem za zaveznike, da ao se Belgijci upirali in branili na tako junaški način. Ako bi si Nemci osvojili Mona in Charleroi v enem tednu mesto v treh, bi ne bila situacija danes taka, kakoršna je. Joffre, ki je premagal francoski temperament, zasluži vso hvalo, katere je deležen sedaj. V pravem času je iz-previdel, da je boljše izročiti sovražniku francosko ozemlje ter trdnjave kot pa riskirati veliko invazija je dospela do svojega viška dne 5. septembra. Tretje prorokovanje je bilo, da se bo vojna preje končala kot se splošno domneva, v slučaju, da ne bo imela nemška ofenziva velikega uspeha ter se bo treba Nemcem boriti uu dve straui. Nemški vojni stroj je bil zgrajen za napad. Ako ni dosti močan, da gre naprej, tudi ni dosti močan, da bi obstal in ne šel nazaj. Izkazalo se je. da nudijo trd-ujave kaj borno zaščito, — da se jih laiiko obkroži ter pusti za seboj. Hranilec si ne upa pustiti v trdnjavah toliko vojaštva, da bi bil mogoče uspešen izpad, ker se boji, da bi se vojske ne zajelo. Fronta modernih vojaških gibanj je tako razsežna. da more ofenziva (napadajoča stranka) prisiliti defenzvo (stranka, ki se brani), da se bori na prostem. Tako so storili Nemci v Franciji ter so imeli uspeli. Ako se v pošte v a vsa ta dejstva, se je težko izogniti zaključku. da bodo praznovali zavezniki vesel Božič, dočim bo imel nemški narod, ki je zaupal cesarju kljub svojemu boljšemu prepričanju, zelo žalostnega. Avstro-Ogrska je praktično izločena iz; vojne. Avstriei bodo mo rali storiti vse, da obvarujejo Dunaj in Budimpešto pred rusko invazijo. Skoro celo rusko armado pa se bo obrnilo proti Prusiji. Nemško zapadno bojno črto bodo morali zavezniki še oslabiti in to bo pomenilo, da bodo udrli zavezniki v zapadno Nemčijo. Ni nemogoče, da bo vojna končana krog 1. decembra. ("The Globe".) Druga stvar, katero so vojaški izvedenci pro rokovali naprej, je biLa, da se bo vojna sreča obrnila krog prvega septembra, ako se bodo zavezniki izognili velikemu porazu v prvem mesecu. Cenilo Be je, da bo trajalo mesec dni, da fcodo zavetniki enako močni ali od njihovih nasprotni- Poročilo o ranjencih in bolnikih. Skupni centralni izkazni urad je izdal dne 24. avgusta poročilo 0 ranjencih in bolnikih št. 1. Zaznamek obsega 840 inož, ki so bolni ali ranjeni. Ranjenih imenuje zaznamek 23. Iz naših krajev so v zaznamku sledeči: (Jan Kudolt", kanonir, trdnjav-ski artilerijski polk št. 5. 1. rezervna stotnija. Tržič (Primorsko t, rojen 188.S, bolan, se nahaja sedaj v trdujavski bolnišnici št. 1 v Risanu. Hvala Albert, kanonir, trd-njavski artil. polk št. 5, 2. stotnija. Sežana, rojen 1881, bolan, kakor zgoraj. Kvečič Ivan. kanonir, trdnjav-ski artil. polk št. 1, 5. stotnija, Trst, roj. 1883, bolan, kakor zgoraj. Len ga ne r Karel, kanonir, črno-vojniški artil. odd. št. 2 3, Len-kowitz. Štajersko, roj. 1875. bolan, sedaj v rezervni bolnišnici v Ališkovcu (Miikolcz, Ogrsko). Pechiar Vetran, kanonir, trd-njavski artil. polk št. 5. 1. rezervna stotnija, Trst, 1882, bolan, trd-njavska bolnišnica št. 1 v Risanu. Piškur Fr., nadom. rezervist, pehotna divizija št. 28, 17. štabna stotnija, Rodohova vas, 1891, bolan, rezervna bolnišnica v Miš-koveu. Ogrsko. Seznam izgub št. 6 z dne 25. a vir. obsega 2 mrtva in 2 ranjena častnika ter 1) mrtvih in 16 ranjenih mož. Po domovinski pristoj-iiosti ni nobeden iz naših krajev. Varnost hranilnih vlog. Mestna hranilnica ljubljanska nam je poslala sledeči dopis: Štev. 6588. V Ljubljani, 24. avg. 1914. Mr. Frank Sakser, New York. Na Vaše cenjeno pismo z dne 28. julija 1914 naznanjamo Vam nastopno: Iz naše zadnje bilance za 1. 1913 razvidite, da je naša hranilnica imela vlog K 4:i 606.800.81. Ta denar je bil takole naložen: Na posestva smo naložili 25 milijonov 949 tisoč 714 kron 38 vin., občinam smo posodili 8 milijonov 783 tisoč 509 kron 90 vin., skupaj K 34,733,224.28. Torej 35 milijonov kron je bilo investirano v hipotekarnih in občinskih posojilih na prvem mestu, to je ves ta denar je pupilarao-varno naložen, tako da je vsaka izguba izključena. Ostalih 8 milijonov od vlog je naloženo v državnih papirjih' (4Va milijona), v menicah in v go-' tovini (2Va milijona). Iz tega razvidite, da hiie sploh n« pridejo v poštev, ker se na kmečke hiše spTdfc ne tJfi?afflb. ~' či mestna občina ljubljanska za vse vloge vse veke, torej tudi tedaj. ako bi prišla občina v sovražnikove roke. Po mednarodnem pravu je o-sebna in občinska imovina nedotakljiva. Sovražnik se torej ne sme polastiti niti privatne, niti občinske imovine. Tudi lastna vlada se ne sme polastiti imovine svojih državljanov. Denarne razmere ostanejo torej vedno enake. Državni papirji lahko zelo padejo, ali to se nas malo tiče, ker imamo malo državnih papirjev. In imamo nadalje rezervni fond, ki bi tako izgubo kril. Ljubljana ni utrjeno mesto, torej ga ne sme sovražnik bombardirati in razdejati. To je po mednarodnem pravu zajamčeno. In recimo, če bi se zgodilo, da bi bila Ljubljana v nevarnosti, potem se knjige, papirji in gotovina prenese na varno mesto, in to je vse preskrbljeno. Razvidite torej, da je pri .Mestni hranilnici ljubljanski vse v pu-nilarni varnosti. Naš zavod posluje vsak dan in bode tako i dalje posloval in izplačuje vloge, vendar se pri tem poslužuje moratorija, to pa zato, da prepreči dviganje vlog pri tistih vlagateljih. ki bi hoteli dvigati denar i/, strahu preti vojno. Nekaj tiskovin siuo Vam že poslali potem je vlada sama mnogo informacij podala v časopisih in upamo, da ste Vi vse te članke ponatisnili. Naposled še z zadovoljstvom pf.udarjamo, da so se naši vlagatelji hitro pomirili in se /daj promet pri nas mirno in pravilno razvija. Z odličnim spoštovanjem: Mestna hranilnica ljubljanska. vila sploh so pa tako draga, da'jega obiska v Pragi še bolj mol-! skoraj ni nfogočc izhajati. Predno čeč in da še bolj pridno popija. jizpregovori Človek besedo, jo mora desetkrat preobrniti v ustih. Dopisi. Globe, Ariz. — Rojakom naznanjam. da sta odšla cd tukaj dva sleparja in začela prodajati delnice, ki so brez vrake vrednosti. Delnice prodajata po tri dolarje, denar pa seveda spravljata v svoj žep. Rojaki, ne sedite jima na lim! — Delavske razmere so tukaj zelo slabe, ker se le bolj poni alt*m dela. Zadnje dni so nam pa še plačo za deset odstotkov v trgal i. tako da se res ne da živeti. Ko se bode kaj odprlo, boiu že sporočil. Pozdrav! — Naročnik. Pisma iz domovine. Škofja Loka, Kranjsko. Ljubi mož! Prav vesela sem bila tvojega pisma, ker sem mislila, da boš že moral iti v vojno. Pri nas so zavladale take razmere, da je groza in strah. V nedeljo so dobili A*ojaki pozivnice. v ponedeljek ob osmi uri zvečer so morali pa že iti. Med drugimi so šli iz našega mesta tudi Žirovnico v Janez, Fušar, Krenar in Ta-ler. Vsi so se mi tako smilili, da ti ne morem povedati. Pri Stric-manu ni nobenega, drugega doma kot mama in Francelj. Oče in Minka stu v Ljubljani, Albin je v Kranju, Pavle je moral iti k vojakom, Janez je pa že takoali-tako tam. Oni, ki niso bili vojaki, bodo morali poganjati živino. Že sedaj je moka po 30 krajcarjev, pa se jo še težko dobi. Vreme je prav slabo, letos nismo imeli skoraj nobene vročine. Žito smo, liva-ia Hogu, spravili, z drugimi pridelki pa ne vemo kako bo, ker ni nikjer dobiti nobenega delavca. Pozdrav! H. Bevke pri Vrhniki. Iz naše vasi so šli med drugimi tudi sledeči: Smrekov Tone, Mohorjev Jaka, Mojškern, Bačerjev France, Bognar, Zakovšek, Ro-star. Kopne. oba Lovrenčiča in Ajnšk. Nekatere izmed teh so poslali Lz Pulja domov, ker jih niso imeli za kaj porabiti. Za gonjače so šli'iz naše vasi: Matevže vc, Micin, Jakov, Janezov Filip in veliko drugih. Z eno besedo : skoraj vse je šlo. Nekaj starejših je še ostalo, pa tudi ti čakajo, kdaj jih bodo poklicali. ......9. avgusta 1914. Dragi! Pred štirinajstimi dnevi je bil izdan razglas za mobilizacijo. Vse vojaščini podvržene o-sebe do 42. leta so morale iti pod orožje. Lahko si misliš, koliko upit;a in vrvenja je bilo. Sedaj se je nekoliko pomirilo, v splošnem je pa še vse zmešano in nestrpno pričakuje nadaljuih do- Celo kralj sam je imel opetovano priliko, da mu je očital kako ne- ker povsod kar mrgoli špionov.} pokornost in malomarnost v slu Ko sem šel danes v Ljubljano, !žbi. Posebno je bil hud nanj, če sem moral imeti od županstva iz-'_ kaznieo, drugače bi nas sploh nikamor ne pustili. Vlak za civiliste vozi samo enkrat na dan. Tvoji sorodniki Jurij. Janez in Tone so skorajgotovo že v ogniu. Janez ima poleg tega še ženo v bolnišnici. Vsi se že bojimo, kaj bo. Prav nič ne vemo. kaj se godi na bojiščih, mogoče je vam kaj bolj znano. Pozdrav! Osiluiea, Kranjsko. I', naše vasi so pobrali vse one možke do 42. leta. ki so bili vojaki. Šel je tudi Peter N., ki je pustil doma sedem otrok. Moje pero je preslabo, da bi ti popisalo. kako se nam godi. Nekateri pravijo, da bodo morali iti tudi oni. ki so stari nad 42. let, pa ne veni. koliko je resnice na tem. Skozi našo vas se jih je peljalo preko dvajset voz. Pri nas vladata sama draginja in žalost. Žene tako jokajo za svojimi možmi, da se zdi človeku, da bodo one prej žalosti umrje kot pa možje pod sovražnikovim orožjem. Letina ne ho kai prida, ker je bil poleti večkrat velik vihar in večinoma samo deževje. Pozdrav! M. Tržič, Kranjsko. Dragi! Iz našega kraja so vsi odšli. Nikdo si ne more misliti, kako žalostno je bilo na kolodvoru. V Bistrici je skoraj vsaka hiša brez gospodarja, lu ravno se- se dolgo ni vračal z odgovorom od gospe Kristine. Domeš se je namreč, vračajoč se od Alušinih vrat, dosti dolgo klatil po hodnikih in stopnicah v topem zamiš-Ijenju, predno je zopet prišel v glavno pročelje grada, v kraljevske sobe. In potem je. stoječ pred kraljem, oznanjal že nekoliko dni z istim glasom, da gospa Kristina Rokvčanska še vedno bolelra. Ta enolična poročila so nasitila in razdražila kralja v tej meri. da se je nekega dne, ko ni mogel več brzdati svoje nestrpnosti, sam namenil tja. da se prepriča, kaj je pravzaprav gospe j Kristini. Ne meneč se za Alušine prošnje — ki je. tresoč se pred njegovim temnim, strašnim pogledom skušala zadržati ga od njegove nakane z zatrjevanjem, da se je njena gospa že v toliko pozdravila, da -se morda še danes sama pred stavi njegovi kraljevski milosti — je Kazimir sunil prestrašeno deklico vstran in je s hitrim korakom že obstal na pragu sobe gospe Kristine. Toda ves prepal se je zdrznil, ko j«1 tesno pred seboj ugledal gospo Kristino. Že zopet v polni svoji krasoti, ki ga je že v Pragi očarala, vzravnana, ga je važno ogovorila s poveljujočim pogledom. "Nisem vedela, da se na dvoru poljskega kralja tako malo prizanaša željam in prošnjam dam."' "Vedno sama odlašanja in po- daj, ko je toliko dela. Vse je ka- daljševanja in izgovori, gospa kor izumrlo. Kdor ima kaj denarja, ga izda za jedila, ker pravijo ljudje, da bodo pozneje zaprte vse trgovine.. Tudi konje in vozove bodo pobrali. Poznam moža. ki je zapustil doma sedem lačnih otrok in bolno ženo. Kaj bo žnjimi l Oditi je moralo tudi veliko čevljarjev, ki so bili plačani od dne in so pustili doma po pet oziroma po šest otrok. Kdo jih bode prehrani!'.' Pozdrav! F. Češka Magdalena. Zgodovinska novela iz XIV. stoletja. - Spisal Ferdinand Sekulz. (Nadaljevanje.) Največje skrbi, s katero se je gospa Kristina odpeljala iz Prage, se je znebila že med potjo. Aluša ji je namreč takoj po prvem prenočevanju v Kolinu naznanila, kar je bila zvedela od kraljevske družine, da je sicer Kazimir oženjen. toda kraljica Adelhaida da že osmo leto živi ločena od kralja in oddaljena nekaj milj od Krakova, na samotnem gradu v sredini globokih gozdov, pod nadzorstvom zanesljivih stražarjev, in da ima tudi obe hčerki, kraljeva otroka, pri sebi. Ta novica je- povzročila gospej Kristini neskončno veselje, v katerem je ni nič oviralo nadaljno poročilo Aluše, da ima kralj raz-vcii svoje vjete kraljice na svojih gradovih in v palačah po celem kraljevstvu polno ljubic, ki jili je pri vel semkaj iz vseh možnih deloy sveta. "Ce bi jih imel še par krat toliko. in če bi bile v we tudi v Kra-kovu, da, celo v Wawelu samem, ne bojim se jih!"' je zaklicala v ponosni, močni zavesti o nepremagljivosti svojega čara. "Niti oni Adclhaidi bi se ne umaknila, če bi dosedaj živela na njegovem gradu v Krakovu; toda, seveda, ljubše mi je, če se ne treba sniti ž njo!" To je že med potoma zaupala svoji služabnici. Ko pa se je čez par ur odpočitka ozrla skozi visoka gotična okna svoje sobe po mogočnih zgradbah wawelskih, je, opirajoč se na rame Aluše, vskliknila zmagoslavno: "Od sedaj. Aluša. bomo tu vladali mi!. Utrujenost in bolehnost gospe Kristine po dovršenem potovanju je trajala kralju Kazimiru skoro malo predolgo. Domeš je moral parkrat na dan potrkati na zaklenjena vrata Aluše in izpraše-vati jo po zdravju gospe. Opravljal je svojo dolžnost kakor bi se ne menil za go6po Kristino nič več, nego za vse ostale kraljeve liubice; toda bledozelene. mačje očesi sta mu plameneli kakor dve veši v mastnih, sedaj dan na dan bolj rdečih licih, kadarkoli je proti Ahiši, ki mu je neupogljivo prepovedovala vstop v svojo sobo, slišal šumenje svilnate obleke gospe Kristine! Kristina!" je odgovoril kralj nejevoljno. s težo premagajoč svojo jezo. "Ali sem tvoji kraljevski milosti na kak način v napoto.'" je hitela z odgovorom, klanjajoč se pred njim z najrazkošnejšim nasmehom. "Samo blagovoli dovo-iiti in ta trenotek zapustim te prostore." In njen čarobni, plamteči pogled je obviscl na njem z vso silo. "'Skoro že cel inesee dni za-stonj prosim tvoje naklonjenosti"'. j«* odgovoril kralj deloma še jezno, deloma pa že proseče vstopivši v sobo in zaklenivši vrata za seboj, da bi ne bila Aluša ali pa kdo izmed njegovih dvorjanov priča njegovega samoponi-že vanja. "Dosedaj ni tvoja kraljevska milost blagovolila izpolniti pogoja. ki ga je sprejela v IVagi!" "Grom in strela!" se je razjezil kralj. "Saj čakam samo nate. gospa Kristina, da se spočiješ od svoje utrujenosti! C'e si pripravljena. slavimo jutri svojo poroko!" In nestrpno je pričakoval odgovora. | "Ni mi znana nobena nadaljna zapreka, moj kraljevski gospod!" se je poklonila Kristina z veselim glasom in očarajočim pogledom pred kraljem, ki je odhitel s pripombo, da hiti uredit, kar j" potrebno za njiju slavnostno poroko... j Ni trajalo niti pol ure in že je ^na povabilo kraljevo vstopil v Igrad Wawel kraljevski škof Cv-iprian. Častitljivi starček, visoka, J vzravnana postava v širokem čr-;neiu duhovskem taiarju. Prijaz-,n ki je bila prišla, tla naprosi pred-Nt<» poda!? svojo pozivnieo kouzu-sednika, naj pomaga ustaviti Ur- lain v potrdilo, ste s tem izvršili vavo klanje v Kvropi. ne da bijšvojo dolžnost. 14 dni je za a -pričakoval povabila vojskujočih idrijski konzulat malo časa. ker se velesil. 's<" gospodom ne mudi preveč. Le potrpite. Vam že odgovore. IV ie-. Nemiri v Italiji. i!':1 pišite še enkrat. Za t.», da n.- morete domov. Vas ne morejo kaznovati. Treba je le, da se zgla- , ,, . . site. polnoči zasedlo vojaštvo, tla prepreči demonstracije prebivalstva,! J- Gra£ton- Wis- ~ Avstrii-!;• bi ogrožale nevtralnost Italije. skl tlenar se lahko pošlje v pri- . , ., . ...Jvatnem priporočenem pismu, ven- ( ete so morale večkrat nastopiti, , 1 ; dar pa ne prevzame posta nobene- proti demonstrantom in veliko Rim, Italija. 16. sept. — Notranje mestne ib !•■ je včeraj o število slednjih je bilo aretiranih. V oficijelni izjavi se glasi, da hoče italijanska vlada zasledovati politiko, ki je primerna interesom italijanskega naroda. Ta objava naj bi pomirila javnost glede nevtralnosti Italije. ga jamstva, da bo denar v resnici dospel na označeno mesto. Ime parnika ni treba označiti na pismu. To je bilo potrebno v prvih dneh, ko je vladala še velika zmešnjava. Sedaj vozijo redno italijanski in holandski parniki. ki jemljejo s seboj pošto za Avstro-Ogrsko. 'Čem^olge Najmodernejša TISKARNA m 99 GLAS NARODA izvršuje vsakovrstne tiskovine po nizkih cenah. Delo okusno. Izvršuje prevode v druge jezike. Unijsko organizirana. Posebnost so društvena pravila, okrožnice, pamfleti, ceniki itd. Vsa naročila pošljite na: Slovenk Publishing Company, 82 Cordandt Street, New York, N. Y. Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-B skih posestev vseh velesil. B Obsega 11 raznih zemljevidov. na 20tih straneh in vsaka stran je 10;. pri 1-3-3 palca velika. Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas obsega devet raznih zemljevidov na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. Cena samo 15 centov.] Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne države. Pošljite 25c. ali pa loc. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo .zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust. Slovenic Publishing Company, > 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. GLAS NARODA, 17. SEPTEMBRA, 191«. < < Kako se je rešil Slovenec Fink ob potopu parnika "Gautscha". Kaj pripoveduje v boju s Srbi ranjeni slovenski častnik. Ob potopu Lloydovega parnika "Gautscha" se je rešil Viu-eene Fink, rojen L 1882. v Dru-zinK k i vasi, občina Bela Cerkev i na Dolenjskem. Vincenc Fink Ljen v vojski s Srbi" Služi v 79. dela že 14 let v vevški papirnici, hrvaškem Jelačičevem polku Ljubljana, 22. avg. 1914. Pavel Cvenkel, znane ugledne rodbine Cvenkel na Gorenjskem, je bil kot rezervni poročnik ra smo mi na ta ogenj, četudi v manjšini, na vse strani uspešno odgovarjali. Izgubili smo mož, a sovražnik je izgubil trikrat toliko. Takoj pri prvem jarku me je zadela z leve strani kroglja na palec desnice, odgovoril sem napadalcu z dvema streloma iz ar-madnega samokresa. Moj sovražnik se je mriev zgrudil. V tem hipu začutim v hrbtu, bil sem namreč sujen z bajonetom, udarec puškinega kopita na vratu, kot stražnik pri električnih stro-; Uredniku "Slovenca", ki ga je, ki je končal moje prodiranje, ako doživljajih jih in sieer zdaj že 4 leta v vev- j obiskal, je o svojih ški elektrarni v Fužinah. Moral I povedal tole: je ob mobilizaciji v Dalmacijo, a j pri g0ri so se začeli 12. av-ker na posledicah delovršbene f gusta boji s Srbi. Predvsem smo nezgode, ki se mu je pripetila imeli krvav posel s srbskimi ko-pred dobrimi 3 leti, še trpi, so ga mitaši: to so prave divje, nečlo- poslali domov. Svoje potovanje na ponesrečenem Llovdovem par-niku "Gautschu" opisuje tako- le: Na pa mik "Gau-tsch" sem se veške drhali. pred katerih krutostjo bi se eelo Kunci zgražali. Komitaši so civilno oblečeni, oboroženi s starimi ruskimi puškami. ki streljajo svinčene kroglje, Bog da, samo za kratko dobo. Zavedel sem se šele, ko so me že nesli iz boja. Kakor so pripovedovali moji vojaki soborilci, so me našli ležati nezavestnega z razprostrtima rokama z armad-nim samokresom v desnici s polovico odlomljene sablje, v levici na dveh strojnih puškah. Ko so me odpeljali v bolnico, mi ni mogoče popisati, ljubezni in težke- Smrt vkrcal dne 12. avgusta 1914. ob nekoliko debelejše kot palec; ne-< slovesa °d svojih hrabrih Li na 2. popoldne. Vozilo se je s kako take so. kakršne so izstre-; ''anov- Zadnje besede z moje stra pamikom več izletnikov, večinoma ženske, ki so se vračali iz Dalmacije domov. Vozilo se je 350 do 400 oseb. V četrtek 13. avgusta 1914. okoli 4 ure popoldne, stojim na zadnjem delu parnika, nad vijaki in gledam po mrrjn nazaj, kjer se je videli suha zemlja. Pogled na morje je bil čaroben :moi je mirno, krasen dan, | imajo zgrajene že od smrti naše pihljal je le lahen veter Kar za- ga prestolonaseldnika in rajne čujem strašen, votel pok kakrš- i vojvodinje Hohenbergove dobro nega še nisem nikdar cul. dasi utrjene utrdbe, ki so zgrajene češem doslužen trdnjavski topn-1 lo od betona. Kriti so tako, da čar. Mogočen parnik se vzdigne, gledajo le puške iz utrdb. Sovraž- ljavale naše stare AVerndlove pu-|n,: skorajšnje svidenje!" od ške. Pojavijo se na kakem mestu Nih Pa: "Gospodine, osvetit če-v malem ali večjem številu, da jmo te - na ta način vznemirjajo in ustav- i»> » - ljajo napredovanje naše vojske. . Na odprtem vojnem polju se ne U^ S0 folj avtomobil' upajo stopiti pred svojega so- ^ vražnika, marv eč se umikajo pred Z ZlatOHl OdlOZCIli VlCti. našo vojsko v visoke gore, kjer pade precej nazaj in se prične potapljati. Vrglo me je v ladjino ograjo, poškodovan sem bil na desni nogi. Ostal sem čisto hladnokrven. Poskočim in pogledam, kaj da se -> zgodilo. Morje oko-lu ladje je bilo 5 metrov na široko popolne na črno, nad morsko nika iz njegovih postojank ni O tem piše 'Nordd. Allg. Ztg.': Na celi pruski meji od [Myslovi-ce do Memela je bilo vojaštvu zapovedano, naj strogo pazi na vse avtomobile in naj takoj strelja, ako se ne bi na klic hoteli poljska rastlina koruza, Komitašem pomaga vse: staro in mlado, otroci in žene. V o-braz so nam prijazni, njih hinav- gladino se je vil megli pode -en šeina in zahrbtnost gresta celo črn dim kakor da se izpod morja j tako daleč, da kličejo "živio" kadi. Hitro skočim z nizkega kro i našemu cesarju, zahrbtno pa škr-va pri vijakih na krov I. razre- I tajo z zobmi, nas koljejo in me da, od tu na vrlini krov, kjer vi-j eejo bombe. Tiste ročne tombe, se rešilni čolni. Takoj po poku ki so podobne našim električnim Čujem strašno kričanje: "Jezus, j žarnicam, mečejo ponajveč žen-Marija, k.ij se je zgodilo?" in ske in komitaši. Z eno beseio: drugi podobni klici v vseh jezi- • Srb je neodkritosrčen. zahrbten - i.:t. • _____________- i _ v ., 1 , . kih mi zvene še danes v ušesih : "Kaj je?" "Kaj se je zgodilo?" Še danes mi je vse pred očmi tako natančno, kakor da sem še zdaj tam. Hitel sem prvi k čolnom, drugi pa za menoj. Z nožmi smo prerezali blago, s katerim je bil čoln pokrit, prerezali vrvi in ga deloma izpustili, deloma vrgli mogoče drugače prepoditi, kakor j ustaviti. Čez ceste so bile razpe-z junaškim jurišem. Boj ž njimi I te debele verige, da bi se avtomo-otežuje gosto grmovje in edina bil moral ustaviti. Vsled pazljivosti naših čet in prebivalstva se je posrečilo ujeti tri avtomobile obložene z zlatom in sicer prvega pri Hohenlinde in dva v Sohrau v okrožju Rybnik. V Hohenlinde se je zaletel avtomobil v železniško rampo, ki jo je tudi razbil. Avtomobil so zadržali, štiri osebe aretirali in veliko množino zlata zaplenili. V Sohrau sta bila dva z zlatom naložena avtomobila ustavljena od tamošnje meščanske. straže. Očividec pripoveduje o tem sledeče: Ponoči smo prijeli _ brzojav iz Rvbnika, da drvi skozi naš kraj pet avtomobilov s silno hitrostjo. Meščan- njegova nekdanja hrabrost sc pač pokaže najbolj v krutosti, ki jo kažejo na naših vojakih. Nekemu praporščaku Jelačičevega 79. pešpolka so Srbi prerezali ska straža, ki šteje komaj 25 trebuh, pustili v trebuhu z asa- • mož, je bila obveščena, naj jih jen bajonet, iztaknili mu oči in j ustavi, v slučaju potrebe pa sme položili v očesni votlini malo ka-jna nje tudi streljati. Meščanska men je. Nekemu drugemu vojaku straža je takoj zasedla vse glav- \ morje. Poskakali smo v čoln; j artileristu so iztaknili oči, odre-1 ne ceste. Po dolgem čakanju se z nami vred se je rešil tudi II. j zali mu nos in jezik in ga tako, končno pripelje avtomobil po ce-kapitan, .; Lloydovi uslužbenci onerastili. kakor to ni čuti in či-,sti Sohrau—Maczeikovicz. Ker ni in drugi potniki. Iz morja srno v tati o divjakih. S sovražnikom je-hotel obstati, se je nanj streljalo, čoln pote gnili mlado ženo neke- j tak boj, če je v premoči, težak, j Šofer je bil smrtno zadet in ker ga porofnika, več ljudi nismo a naši junaki se ga nič ne straši-1 je bil voz brez voznika, se je mogli rešiti, ker se je v njem na-j jo. Če pa sovražnik vidi, da so prevrnil in padel v 4 metre glo-liajali {,'> oseb, dasi je v njem le . sile enake, pa beži, kar more in bok jarek. Ko so druge tri osebe za >2 ljudi prostora. V čoln nam 1 gleda samo, da reši topove in ^potegnili izpod razbitega avto-je začela vbajati voda. Odstra- S strojne puške; pusti pa ležati ce- mobila, so bile skoro mrtve. Ta- E. Skala, Chicago, 111. Razlegal se je bojni glas po širnih poljanah, gozdovi so zašu-meli in zlatorumeno žito se je žalostno priklanjalo k tlom, čuteč svojo pojibelj. Ptice so utihnile in odletele daleč, daleč neznano-kam. Črni oblaki so zakrili jasno solnce in na zemljo je legla temna noč. Strašen vihar je za-divjal, uničujoč vse življenje. Po široki, beli cesti hite mladeniči s cvetočimi obrazi, s katerih puhti sila mladega in zdravega življenja, pod svoje zastave. Na klancu se ozrejo zadnjikrat na malo, belo vasico s cerkvico na sredi. Tam pred hišami stoje ostali, s solzami v očeh in tesnobo v srcu. Mahajo jim z robci v zadnji pozdrav, z Bogom, z Bogom! kakor da bi bili prepričani, da se poslavljajo za vedno. Zgenilo se je nekaj v prsih lnla deničev in žalostno so se spogle dali. "Oj, draga, prijazna vasica.. oj ljubljeni domači, z Bo gom! Pozdravljeni!" Toda ne izprosna dolžnost jih sili naprej. tja, kjer divja boj, uničujoči boj. * * * Nad prijazno vasico je legla/ žalost. Vesti z bojišča so strašne. Število nesrečnih starišev, vdov in sirot je veliko in z vsakim dnem raste v neskončnost. Srce pretresajoči klici za padlim očetom in sinom se množe. Zostonj hodijo čakat na griček. Njihovih prijaznih obrazov ne bodo več videli, ker oni leže tam, prijatelj poleg prijatelja, sovražnik poleg sovražnika. Pač jih je prišlo nekaj nazaj, ali žalostni so vsi in žalosten je pogled na te uboge trpine brez rok, brez nog, brez vida. Srce otrpne materi, videč svojega sina tako pohabljenega, ki je bil prej čil in zdrav. Njen cvet in ponos, njeno veselje, vse je u-ničeno, vse. In tam na bojišču še vedno divja boj. Bela žena smrt kruto žanjem mlada in zdrava življenja. Zlatorumeno polje, naše upanje, naša nada, vse je uničeno. Na njem se odpirajo grobovi tisočem, stotisočem, daleč, daleč od rojstne vasice. * ^ * * V ziaku frfotajo krokarji. Zlatorumenega polja ni več, samo gozdovi še šumijo. Gorje! Gorje! Amphion" in nemško 'Emden'. Če se to potrdi, se je "Zenta" držala tako kakor je vsakdo, ki pozna duha avstrijske mornarice, pričakoval. Neprestano , streljajoč iz topov niso niti trenutek niti od daleč mislili na predajo in s to združeno rešitev; poveljnik, častniki in moštvo, ki so se do zadnjega diha izkazali kot vredni nasledniki junakov Visu. Z vihrajočo belo belo zastavo se je potopila ška ladja. Morebiti je na bližnji francoski oklopnici ropotal boben: zadnja čast sovražnika avstrijskim junakom! Kako je pač vplivalo na neprimerno močnejšega sovražnika, ko je videl, da je avstr. junakom dolžnost več kot življenje! Gotovo je bilo veliko mornarjev rešenih, koliko, to se bo dalo dognati šele pozneje. 'gCENIK KNJIG f// katere ima v zalogi akov pri J y\ lo - rdeče- // >ila juna- (f SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. njevali.so jo s klobuki in s cev- . b* zaboje municije. lji; jaz sem z drugimi veslal, ker j V boju zasledujejo Srbi slede- koj nato je pridrvil z divjo hitrostjo drugi avtomobil; ker pa na povelje ni hotel obstati, je znam veslati, kar sem se nauči! čo taktiko: Da bi spravili naše že doma na Krki. Parnik se je po med več ognjev, se ne bore čelo J stl aža streljala in ranila smrtno poku začel takoj potapljati. Ko proti čelu, marveč le tako, da sip- j neko osebo v avtomobilu. Šele smo mi poskakali v čoln, se je I jejo ogenj od vseh strani. sedaj v avtomobil obstal in so dr/,da ladja Še kaka 2 metra nad' Redna vojska pošilja od svo-jvse osebe, ki so se nahajale v morjem. Ko smo od veslali kakih jih regimentov nalašč dezerterje ; njem, aretirali. V obeh avtomo- "0 m od ladje in ko sem nazaj k naši vojski, ki imajo očividno bilih se je nahajala velika lnno- pogledal, mogočnega parnika ni- nalogo, da bi našo vojsko preva-.žina zla-ta. Kakor se poroča iz sem več videl. Culi smo obupno rili. Vedno opisujejo položaj dru- Rosenberga, so tudi tam obstre- kričanje, videl sem, kako so se gaee. kakršen je v resnici. j 1 jevali nek avtomobil, kateremu roke i/ morja dvigale. Ko je mi ! Srbska redna vojska je docela se je pa posrečilo ubežati, milo 15 do 20 minut po nesreči, izstradana, telečnjakov nimajo, j Nemški generalni Štab prosi zagledamo tri torpedovke, ki so v vrečah (Brodsack) imajo pol- vse nemške časopise, naj pona- vo/.ile s poluom parom na kraj no patron. Xe nosijo s seboj kru- tisnejo sledečo notico in jo tudi nesreče. Cul sem pozneje, da so ha ali kake druge hrane. Dezer-j večkrat ponove: "Avtomobilni nesrečneže Prva pomorska bitka na Jadranskem morju. Graški listi poročajo: Na Jadranskem morju, kamor je bilo udrlo močno augleško-francosko brodovje, se je, kakor smo že poročali, avstr. mornarica sijajno izkazala. Značilno iz tega boja je, da je 16 manjših in velika francoska križarka stre- Razne zanimivosti. Iz srbske in črnogorske statistike. Za časa poslednjih dveh bal kanskih vojn je imela Srbija dc 400,000 vojakov. V prvi vojni je padlo pet tisoč mož, ranjenih pa je bilo osemnajst tisoč, v drugi vojni je padlo 7500 mož, trideset tisoč pa je bilo ranjenih. Od teh jih je umrlo v bolnicah 2500 mož. Če prištejemo k tem dvanajst tisoč mož, ki so umrli na notranjih boleznih, in 4300 mož, ki so umrli na koleri, tedaj je umrlo čez trideset tisoč mož, ranjenih pa je bilo 48,000 mož. Takrat je imela Srbija dva in pol milijona prebivalcev. Črnagora je imela 260 tisoč prebivalcev in 45.000 vojakov. Padlo je 3600 mož, ranjenih pa je bilo 600 mož. Dražba Nelsonovih pisem. Pisma angleškega mornariškega junaka admirala lorda Hora-eia Nelsona na njegovo soprogo so bila pred kratkim prodana v Christiejevi akcijski dvorani v Londonu na javni dražbi. Pisma so se prodala za 2200 funtov šter-lingov, to je za 50,000 kron. Kupil jih ije znani antikvar Que-riteh, ki je tudi pred kratkim plačal rekordno ceno 60,000 K za staro knjigo o "Kralju Learu in njegovih nehvaležnih hčerah", iz katere je vzel Shakespeare idejo za svojega "Kralja Learja." Akcije se oficijalni zastopnik britskega muzeja ni mogel uspešno udeležiti, ker znaša državna subvencija britskega muzeja le 600 tisoč kron na leto in ne more torej plačati tako horendnih cen za manuskript. Koliko strelov je treba v vojni, da se enkrat zadene? Leta 1866 je morala pruska in-fanterija oddati 33 strelov, da je enkrat zadela. — Leta 1870-1871 (prusko-francoska vojna) je pruska pehota oddala 350 strelov, da -je enkrat zadela. — V rusko-ja-ponski vojni je vsaki tisoči strel zadel; Angleži pa so morali v MOLITVENIH: Dolnt paia Duina pi.ša v usnja Tesano Gospoa uslišl mojo nolitar, gantno vezano Ključ nebeških vrat Marija varhinja v usnje Tesano Marija varhlnja elegantno T Otroška pobožnost Rajski Glasovi Rajski Glasovi ▼ usnje Skrbi za Dušo ▼ usnje vezano Skrbi za Dušo elegantno vezano Skrbi za Dušo elegantno vezano ■ zapono Skrbi za Dušo t sicnovo koal vezano Sv. Ura elegantno vezano St. Ura elegantno Tezano s aapono Sv. Ura v šagrin vezano z zapono Sv. Ura t slonovc kost Tesano Vrtec nebeški POUČNI KNJIGE: Abecednik nemški Abecednik slovenski Abnov nemško angleški tots«! Angl. slov. In slov. angL slovar DomaČi zdravnik Domači tivtaozdravntt Drugo berilo Hitri računar Katekizem mali Novi domovinski zakon Odvetniška tarifa Pesmarica, nagrobnlee Poljedelstvo Popolni nauk o čebelarstva Prva nemška vadnle* Ročni slovensko-neir Jkl Slovar L90 1.40 —M —M 1.24 Ijala na en avstrijski torpedni južno afriški vojni 5000 krat u- >že pomorščaki zelo skrb- terji, u begi i k naši vojski, so raz- promet se vsled sedanjih razmer no reševali; jih nisem mogel Th.tlStti, bledi, upadlie lic. j.silno moti. Neki visoki avstrijski deti, ker smo morali veslati na-j V zadnjih balkanskih vojskah j častnik, ki je bil poslan v avto-prej, II. kapitan nam je z vso oil- , je govorilo, da Srbi dobro stre- mobilu iz Dunaja v Berlin, bi bil točnostjo zapoved al hitro veslati 1 j* jo, a to ni resnično. S puška-1 skoro ustreljen. Njegovo poto-in metati vodo iz čolna. Rrez nje-''ni streljajo le slabo, s topovi pa j vanje, ki je veljalo važni in hitri ga bi se mi ne bili mogli sami re- jako dobro. Izmerjeno imajo nam-; misiji, je bilo podaljšano za 12 siti. Bil je prileten a zelo prija- reč natančno kako točko, ki stoji ur. Generalni štab še enkrat opo-/en gospod. Imena ne vem. Mi «a samem, na to "Zente" takoj napravili neprimerno večjo ladjo "Zrinvi", s katero da se je potopila na dno morja polovica avstrijske mornarice. Čeprav se o nadaljnji usodi junaške ladje ne more izreči nobe- prebivalcev. Prebivalstvo naza-Gromeli so topovi, obsipavale so'duje, kar povzročajo gospodar-1 ne gotove sodbe, vendar je mož-M . . „ . nas karteče, šrapneli, strojne puš-J ske razmere in draginja stan o-i no, da se je mala križarka juna- oz. I ima /.eno m par od-jke HO ropotaie in nad nami so J vanj. Nasproti temu pa narašča ško se boreč potopila in tako de-i hčera, moi sm žvižgale kroglje iz pušk. Seveda okolica — Veliki Berlin. lfla usodo a angleško ladjo streliti, da so enkrat zadeli Ža časa pušk, ki so se spredaj basale, je potreboval strelec, če je hotel ustreliti le enega sovražnika, toliko svinca, kolikor je sam tehta, danes se potrebuje vsaj dvakrat toliko. Dva trgovca obsojena, ker nista hotela prodati moke. Z Dunaja se poroča: Neki tukajšnji trgovec z mešanim blagom in pa neka pekovka, ki, dasi se po obrtnem predpisu pečata s prodajo moke, nista hotela moke prodati, sta bila obsojena vsaki na osem dni zapora ter se jima je tudi odvzela koncesija za obrt. V razlogih je sodnik razsodbo u-temeljeval s tem, da je v obeh slučajih podano kaznjivo dejstvo, ker sta imela oba zatoženca za časa kritičnega momenta moke v svojih shrambah — koliko, to je čisto irelevantno — in ker sta prodajala moko le svojim stalnim odjemalcem. Skladišče za eksplodi- granate ralo. "Nowa Reforma" poroča iz Varšave: 27. pr. m. zvečer je bila tu huda nevihta. Strela je n-darila v citadelo in skladišče za granate je eksplodiralo. Eksplozija je bila tako huda, da so dva kilometra naokoli popokale vse šipe. Gasilci in vojaki niso mogli prav nič pomagati, ker so šrapneli in granate druga za drugo eksplodirale. Škoda je velikanska in znaša več stotisoČ rabljev. Govori se pa tudi. da ni strela povzročila eksplozije, marveč neki napadelee. Nezgoda na Palavan« O JeUkl O te tenske Pariški zlatar PasJeglavcl Pavli ha Petrozlnl, znani N. 1. Pod turškim Jarmom Poroka po pomoti Pota ljubezni 110 zvezkov Potop Potovanje v LUlpua Poslednji Mohlkan«« PoMgalee Pred nevihto Prihaja« ' Pregovori, prilike, rsfe* Prt Vrbčevem Grogl Prine Evfen Savojskl Frst božji ' fiva uubezeii Punčlka Repoštev Revolucija na Portugalske Ribičev sin Robinzon Ruska Japonska vojna 4 Pad greha Sanje v podobah Sita, mala Ulndostanka Skozi širno Indijo —M i SkrivnosU srca —.M; Slovenski šaljivee —.40 , 8 prestola na morlM« —.40 j Stanley v Afriki -^11 i Stezosledec —■M Strašna oeveta —Sv. Elizabeta —i Sveta Genoveva —•M, Sveta noč 1*—i sveta Notburga —.35 j Srečo! ovec —-n —.is l.ot — n L— Jetekttv —J —.70 LM L 40 Ul 1-JO 1.4C IN 1.20 -H — 4« f.M iN -M —JO —.M —.1« —.14 —.M —M —.60 —M — St — —n —M ■—.ZA —.20 —.10 —.M —.00 Stoletna pratlka Schimpffov nem8ko-slovenski slovar 1.20 Strah na Sokolskem grata, 100 sr. t,— Schimpffov slovensko-nemškl slovar 1.20 Šopek lepih pravljle _.M S&djereja t pogovorih Slovar slov. uem»Ul (JaneUt - Bar- tel) nova Izdaja S-SO Slovar nemško slovenski (JanetlB- Bartel) nova Izdaja 2.00 Slovensko-an RleSka slovnica 01-00 Slovenska slovnica $1.25 Slovenska pesmarica, L In XL zve- zek, vsaki po Spieovnik ljubavnlb pisem Srednji katekizem Trtna uš in trtoreja Umna tivinoreja Umni kmetovale« Veliki katekizem VoSčitol Usti Zgodbe sv. pisma &rovn!k. narodne pesmi. Tesano, L t ln t. zvezek vsaki po Strelec Šaljivi Jaka Štiri povesti Tegethol Turki pred Dunajem Tisoč ln jedna no« Tlun Ling ! Timotej ln FUemon —.M Tri povesti grofa Tolstoja —.40] Trije rodovi —.00 I Uporniki —.40 Vohun —.40 Vojna leta 2000 —•00| V delu rešitev —.40 i V gorskem zakotja —.20 Vrtomlrov prstan —.40 — M —20 —.00 —20 —.SO —.00 T.00 —.10 —.20 —40 —.00 —.ss —.M —M —.20 — M —.00 — K 11.06 —II —20 —.00 —.16 —.15 —.15 —.15 —15 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGI. Andrej Hofer, —.20 Avstrijska ekspedlcija —.20 Avstrijski Junaki, broO. —.70 vezano —.00 Karon Laudon —.10 Baron Trenk —.20 Bele noči.... —.20 Beneška Tedeievalka —.20 Berači ca —.20 Boj s prirodo —.10 Boj za pravico —.40 Boj tek —.10 Botlčnl darovi —.10 Buraka vojaka —.26 Car ln tesar —.00 Cerkvica na zfcall —.10 Ciganka —.16 Clganova oeveta —.20 Ciganska sirota, 10 zrezkov f.— Cveti na borograjeka —.40 Cvotko —20 Caz je zlato —.24 Cez trnje do sreče —.60 Človek ln pol 1.— Darinka mala Crnogorka —.20 Deseti brat —80 Deteljica žvljenje treh kranj. bra tor —.M Devica Orleanska Don Kliot Doma ln na Uljem Dobrota In hvaletnosl Dve čudopolne povesti Dve povesti Erazem PredJamsU Evangeliji Evstahija, dobra Ml Fablola Fra Diavolo George Stephenson, oče telesni« Godčevskl katekizem GorenjBka knjižnica: 1. zv. Kukmanova povest 3. zv. Izpokorjena romarica 4. zv. Grajski lovec 5. zv. Kukelcev stan 6. zv. Šmartno pri Kranju Gozdovnik, 2 zvezka Grof Montekristo Grlzelda Greh ln smeh Hlldegarda Hlapec Jernef Hlrlanda Hubad, pripovedke, I. ln H. zvezek po nustrlrani vodnik po Gorenjskem Izdajavec Islandski rlbie Izlet ▼ Carigrad Izdajalca domovin« Ivan Resnicoljub lianami, mala Japonkn Izidor, pobožni kmet Jama nad Dobrulo JaromU Jazbec pred »odnJJo Jetnikov! otroci Kapitan Marl jat Kraljevič ln bera4 Krištof Kolumbe Krvna oeveta Knez črni Jurij Krvava noč v LJikUtsl Leban, sto beril Ljubezen ln maščevanje. Ml zveš. Maksi mlljan Marjetica Marija hči polkov« Materina frter Mati. eodjalen roman Mir boiji Mirto* PofltenjakorM MltA. samotar Mlinarjev Jane« Mrtvi gostnč Na različnih potih Na valovih JuSnega morja Narodne pri povesti. L, ČL, UL tn 4 zvezek, vsaki po —.20 Na divjem sapadn —.60 Na bojišču ...20 Na Indijskih otokih —.00 Najden ček —.M Na Ji 111 "*esi Na PTerlU ^.Oi Va»»Hen1H —*» Nedniftnost preganjan* ln poveHčana — Nesrečni ca —.00 Veliki trgovec Vojna na Balkanu 10 sreskor V srca globini Žalost ln veselje —.41 Zadnl grof celjski —.2« Za kruhom —.20 Zaroka o j sinoči —.16 Za tuje grehe —.00 Zbirka znamenitih povesti —.20 Zlate Jagode —-M Zmaj lz Bosne —.M Življenjepis Simona Gregorčiča —.60 Življenje je tmjeva pot —.10 Krasni romin "Prokleta"! 1. zv. Prokleta, 2. zv. Volčji ubjalee 2. zv. Na pokopališču t FremleonrH 4. zv. Skrivnosti starega Mardochea I. In 6. zv. Ugrabljeni grofl« 7. in 8. zv. V kamnolomu. Cena vseh 2 zvezkov, trdn« T platno rezano 0.0V GPILMANOVE POVESTI: 1. st. Ljubite svoje sovratnlk« —.00 2. zv. Maron krščanski deček —.20 2. sv. Marijina otroka —.06 4. zv. Praški Judek —.M 6. zv. Ujetnik morskega roparja —M 1. zv. Arumugan sin indijanskega kneza —.26 7. zv. Sultanovi suftnjl —.00 2. zv. Tri indijanske pove«« —.2« 9. zv. Kraljičin nečak —10 IB. zv. ZvesU sin —.2S 11. zv. Rdeča in bela —.20 —.10 _ _ _____ —20 j u. xv. Korejska brata —.00 —20 — 21 —M —.H 12. ev. Boj in zmaga 14. zv. Prisega huronskega glavarja —.6« 15. zv. Angel J suinjev — .N 16. zv. Zlatokopl —.SO 17. zv- Prvič med IndlJaneJ —.N —-20 II. zv. Preganjanje Indijanskih misl- il. fonarjev zv. Mlada mornarja TALIJA. ZBIRKA GLEDALIŠKIH Brat sokol Cigani Dobro doflll , Doktor Hribar —.10; Dve tašči 0.— | Idealna taOCa —11 Medved snubaO —-50 t Ne kli« vraga Nemški ne znajo Pot do srca Pri puščavnlkn Prvi ples Putifarka __. Raztresenca "l— i RevCek AndreJČek — 20 Kokovnjačl, narodna Igra —.20 —20 —.20 RAZGLEDNIC«: IGER. —26 —.20' —■20; —.20 —.20 —.00 Stari na rlca V medenih dneh —2» —.20 -M —.0« —19 L— —li —.2« —.10 —40 —.00 KewyorSke, s cvetlicami, humoristi ne, božično, novoletne ln velikonočne po komad —.«0 ducat po —,0« Narodna nošnja ln meata Zrahljane, ducat po —.00 Humoristlčne razglednice z motivi slovenskih narodnih pesmi; 1 ducat —-20 Z slikami mesta New Torka p« —.86 6.—f Razne svete podobe po —.20 ducat _.BO I Album mesta New Tort —.64 i s slikami, mali —.00 —-M J veliki —.TO | Ave Marija — ^»j ZEMLJEVIDI: —.s«. Avstro - Ogrske, malt —A —261 Avstro-Orgske, vezan —JO _.16) Kranjske detele, mali Združenih drtav, veliki Evrope, vezan Gorenjske z novo bohinjske te Miško fteleznlco —.89 Celega sveta —-00 Balkanskih drtav —-16 Zemljevidi: New Tork. Colorado, minete) Kansas, Montana. Ohio, Pennsylvania« Virginia, vsnk 26 e komad. Minnesota. Wisconsin, Wyoming ln Wool Opomba: Naročilom je priložiti denarno vrednq$t, bodisi v gotovini, poštni nakaznici, ali poutnih znamkah. Poštnina je pri vseh ^»nah žp vražnnana. ROJAKI. NABOCAJTE SE NA "GLAS NAHODA". NAJ« fECjI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK ___ - _____ ___________________ GLAS NABODA. 17. SEPTEMBRA, 1914. jigssliraniki s Kiti!, iidniti a lofcorporinm dri« 24. janoafja 1901 ▼ državi Mino««**, Sedei ▼ ELY, MINNESOTA. •LAVNI URADNIKI: Predsednik: J. A GERM, 507 Cherry Way or box 17 Brad dock, Pa. Podpredsednik» ALOIS BAL A NT, 112 Sterling At*., Bar berton, O. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, MiniL Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Br. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, El. NADZORNIKI: MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet. Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kant. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 6413 Matta Ave., Cleveland, O. JOHN KRŽI&NIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo. GREGOR PORENTA, Box 701, Black Diamond, Waah. POMOŽNI ODBOR: JOŽEF MERTEL, od društva stv. 1., Ely, Minn. ALOIS CHAMPA, Box 961, od društva stv. 2., Ely, Winn, JOHN KOVACH, Box 365, od društva stv. 114., Ely, Minn Vxi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poii jstve naj ae pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vae pritožbe >a na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se nebode iciralo. Društveno glasilo; "GLAS NARODA'-'. da, da je šola Priory pripravljal- kanske interese, za katere se je na šola in jaz sem njen ustanovi-1 šlo, moral tako direktno obračati tel j in ravnatelj. 'Huxtablove o-|do njegove ljubezni za zamotane pazke k Horacu' vam utegnejo.in nenavadne stvari. Izvlekel je poklicati v spomin moje ime. Pri- i svoj zapisnik in si napisal dve, ory je -najboljša in najbolj izbra-:tri opazke. Sola Priory. Detektivska povest. Imeli smo nekaj dramatičnih prihodov in odhodov na našem malem odru v Baker Streetu, vendar si ne morem poklicati v spomin nič bolj nenadnega in prese-neljivega. kakor je bil prvi prihod doktorja Thorneycrofta IIux-tabla, M. A., Ph. D. itd. Njegova vizitka, ki je bila videti premajhna, da bi nosila vsa njegova aka-demična odlikovanja, je prišla nekoliko sekund pred njim, nato pa je vstopil on sam — tako velik, tako ponosen in tako dostojanstven, da je bil pravcata vte-lešena izbornost in oblast nad samim seboj. In vendar je bilo prvo, kar je storil, ko je zaprl vrata za seboj, da se je opotekal do mize, kjer se je zgrudil na tla in tamkaj na naši medvedji koži pred kaminom je ležala ta veliČa-stvena postava na tleh in nezavestna. Midva sva planila pokonci iu nekoliko trenutkov molče in začudeno gledala ta težki kos ponesrečeni' ladje, ki je pričala o kakem nenadnem in usodepolnem viharju daleč zunaj na oceanu življenja. Nato je Holmes hitro prinesel blazino za njegovo glavo in brandy za njegova usta. Delicti obraz je bil naguban od skrbi, vrečice pod zaprtimi očmi ser bile svinčene barve, usta na kon-ceh bolestno nategnjeua in brada neobrita. Ovratnik in srajca sta bila umazana od dolgega pota in lasje so se valili hepočesani z lepo oblikovane glave. Zelo nesrečen človek je bil, ki je ležal pred nama. "Kaj je to, Watson?'' je vprašal Holmes. "Popolnoma izmuči nost in u-trujenost, morda samo glad in napori", sem rekel, držeč svoj prst . na žili, kjer se je na rahlo pretakal tok življenja. "Povratni vozni listek iz Mack-letona na severnem Angleškem", je dejal Ilolmes in ga izvlekel iz žepa za uro. "Dvanajst še ni ura. Gotovo je danes zelo zgodaj vstal/' Nagubane trepalnice so začele trepetati in kmalu je dvoje praznih, sivih oči gledalo na naju. Trenutek pozneje se je človek postavil na noge; njegov obraz je bil ves rdeč od sramu." "Oprostite mi mojo slabost, Mr. Holmes; nekoliko preveč sem bil utrujen. Hvala Vam, ako bi mogel dobiti kozarec mleka in malo pečenes, potem se bom brez dvoma kmalu boljše počutil. Jaz prihajam osebno. Mr. Ilolmes, da bi zagotovil, da bi vi šli z menoj. se, da bi Vas nobena bruc mogla prepričati o nujnosti slučaja." zopet popolno- lira, Mr. Ilolmes, da bi šli s prihodnjim vlakom z menoj v Mack-leton." Moj prijatelj je zmajal z glavo. "Moj tovariš, dr. Watson, Vam lahko pove, da imamo sedaj zelo mnogo dela. Mene zadržuje oni slučaj Ferreovih listin in umor v A be r ga venny j u pride pred sodiščem na vrsto. Sedaj bi me mogel samo zelo važen slučaj izvabiti iz Londona." "Važen!"' Naš obiskovalec je vzdignil svoje roke kvišku. "Ali niste ničesar slišali o ugrabitvi edinega sina vojvode Holdernesse?" "Kaj?! Bivšega ministra?" "Tako je. Skušali smo, da bi vsa zadeva ne prišla v časnike, vendar je snočnji "Globe" prinesel neke govoriee o tem. Mislil sem si, da ste tudi vi že čuli o tem." Ilolmes je iztegnil svojo dolgo, drobno roko ter izbral zvezek 'IT izmed svojih razpreglednih zapisnikov. "Holdernesse, šesti vojvoda, K. C.. P. C. — pol abecede. Baron Beverley, grof Carston — moj Hog, kakšen seznamek! Lord lieutenant (prvi mirovni sodnik) v Ilallamshire od leta 1900. Poročen z Edith, hčerjo Sir Charle-sa Appledora. 1888. Dedič in edini sin lord Saltire. Ima posestva kakih dvestoinpetdesettisoč a-krov. Rudnike v Lancashiru in Walesu. Naslovi: Carlton House. Terrace; Holdernesse Hall, Ilallamshire; Carston Casteel, Ban-?or, Wales. Admiral leta 1872; Glavni minister. — Xo, no, ta človek je brez dvoma eden največjih podanikov krone!" "Največji in morda najbogatejši! Znano mi je. Mr. Holmes, da zavzemate v svoji stroki zelo odlično mesto in da ste pripravljeni delati radi dela. Vendar Vam povem, da je njegova milost že namignila, da dobi ček za pettisoč funtov šterlingov ona oseba, ki more povedati, kje da je ugrabljeni sin in še tisoč funtov tisti, ki more povedati imena o-nega človeka ali ljudi, ki so ga ugrabili." "Kraljevska nagrada je to",, je rekel Holmes. " Watson, jaz mislim, da bova spremljala dr. Huxtabla domov na severno Angleško. Sedaj pa, Mr. Huxtable, ko ste použili ono mleko, bodite tako prijazni ter mi povejte, kaj sc je zgodilo, kdaj se je zgodilo, kako se je zgodilo in končno kaj ima dr. ThOrneycroft Huxtable od šole Priory pri Maekletonu o-praviti s to zadevo in zakaj prihaja tri dni po dogodku — stanje Vaše brade oznanja čas — ter me prosi moje ponižne pomoči." Naš obiskovalec je použil mleko in pečenec. Svit se je zopet povrnil v ejegove oči in barva e, ko je začel z vso pojasnje- na pripravljalna šola na vsem Angleškem brez izjeme. Lord Le-verstoke, grof Blackwater, Sir Catheart Soames — vsi so meni zaupali svoje sinove. Ko pa je pred tremi tedni vojvoda Holdernesse poslal svojega tajnika Mr. Jamesa Wilderja k meni s poročilom, da bo mladi lord Saltire, ki je bil tedaj deset let star in njegov edini sin in dedič, izročen mojemu varstvu, sem čutil, da je moja šola dosegla vrhunec časti. Niti najmanj pa si nisem mislil, da je to samo predigra k najbolj mničujoči nesreči vsega mojega življenja. "Deček je prišel dne prvega maja, ko se je začenjal poletni tečaj. Bil je imeniten dečko in se je kmalu privadil našim razmeram. Naj Vam povem — nadejam se, da nisem indiskreten, toda polovičarsko zaupanje je v takem slučaju neprimerno — da doma ni bil popolnoma srečen. Javna tajnost je, da zakon vojvode ni bil povsem srečen, in vsa stvar se je končala po skupnem privoljenju z ločitvijo in vojvodinja si je izbrala južno Francijo za svoje bivališče. To se je šele prav pred kratkim zgodilo in znano je, da so bile dečkove simpatije na materini strani. Po njenem odhodu iz Holdnernesse Hali je bil zelo otožen in to je bil vzrok, da je vojvoda želel poslati ga v moj zavod. Tekom kakih štirinajst dni je bil deček pri nas kakor doma in je bil navidezno popolnoma srečen. "Zadnjič so ga videli ponoči dne trinajstega maja — to je v noči zadnjega ponedeljka. Njegova soba je bila v drugem nadstropju in vanjo se je prišlo skozi večjo sobo, v kateri sta spala dva dečka. Ta dva dečka nista videla in slišala j»rav ničesar, tako da je gotovo, da lord Saltire ni šel po tej poti. Njegovo okno je bilo odprto in ob njem se vzpenja močan bršljan, ki sega do tal. Spodaj nisem mogli najti nobenih sledov od stopinj, vendar je gotovo, da je edino tukaj mogel oditi. "Njegovo odsotnost so opazili ob sedmih v torek zjutraj. Njegova postelja je bila rabljena. Pred odhodom se je oblekel v svojo navadno šolsko obleko, črn etonski jopič in temnosive hlače. Nobenih znakov ni bilo, da bi kdo drugi prišel v njegovo sobo in popolnoma gotovo je, da bi čuli vse, ker ima Caunter, starejši deček v notranji sobi, zelo rahlo spanje. "Ko se je dognalo, da je lord Saltire izginil, sem takoj poklical ves zavod skupaj — dečke, učitelje in služabništvo. Pri tem se je pokazalo, da lord Saltire ni bil sam na svojem begu. Pogrešali smo tudi nemškega učitelja Heidegger j a. Njegova soba je v drugem nadstropju na daljnem koncu poslopja in obrnjena v isto smer kakor lorda Saltira. Tudi njegova postelja je bila rabljena; toda on je očividno odšel samo deloma ojiravljen, ker so njegova srajca in nogavice ležale na tleh. On se je brez dvoma spustil navzdol po bršljanu, kajti našli smo sledove njegovih nog, kjer je stopil na trati dol. Njegov bicikelj je bil v majhni shrambi poleg te trate in tudi tega ni bilo nikjer. "Pri meni je bil dve leti in je prišel z najboljšimi izpričevali. Vendar je bil molčeč, godrnjav človek in ne posebno priljubljen niti pri učiteljih niti pri dečkih. O beguncih ni bilo mogoče dobiti nobenega sledu in sedaj v četrtek zjutraj vemo prav tako malo kakor v torek. Samoposebi se ume-je, da smo takoj povprašali v Holdernesse HalL Ta se nahaja samo nekoliko milj daleč in mislili smo, da se je dečka nenadoma polastilo domotožje, tako da je odšel k očetu. Vendar tam niso ničesar čuli o njem. Vojvoda je zelo razburjen — in kar se mene tiče, ste bili sami priča, kako je na moje živce vplivala negotovost in odgovornost. Mr. Holmes, ako ste kdaj porabili vse svoje moči, vas lepo prosim, da 'bi storili to sedaj, kajti nikoli v svojem življenju niste mogli imeti slučaja, ki bi jih bil bolj vreden." Sherlock Holmes je z največjo pozornostjo poslušal poročilo nesrečnega šolnika. Njegove napete obrvi in globoka brazda med njimi so pričale,'da ni potreboval nobenega opornica, da bi osredo- točil vso lift pro- "Vi ste bili zelo malomarni, ker niste že prej šli k meni", je dejal resno. "Vi me pošljete na preiskovanje z zelo resnimi obte-žilnimi določbami. Tako n. pr. ni mogoče misliti, da ne bi ta bršljan m ta trata izkušenemu opazovalcu ničesar ne nudila." "Krivda ne zadeva mene, Mr. Holmes. Njegova milost je nad vse želela izogniti se vsakemu javnemu škandalu. Bal se je, da ne bi izvlekli njegove rodbinske nesreče pred ves svet. Kar zgraža se pred vsem, kar bi bilo temu podobnega." "Ali pa se je vršila kaka uradna preiskava?" Da, gospod, vendar ni opravičila nobene nadeje. Našli so navidezno sled, ker se je poročalo, da so videli nekega dečka in nekega mladega človeka, ko sta se na neki bližnji postaji odpeljala z enim ranih vlakov. Snoči «pa smo izvedeli, da so izsledili to dvojico v Liverpoolu, kjer se je izkazalo, da nista z našo zadevo v prav nobeni zvezi. Nato sem v svojem obupu in razočaranju po neprespani noči odšel z zgodnjim vlakom naravnost k Vam." "Zdi se mi, da je krajevno preiskovanje prenehalo, medtem, ko so sledili temu napačnemu sledu, kaj ne?" "Popolnoma so ga opustili." "Tako, da so bili izgubljeni trije dnevi. Postopali so nad vse nemarno." "Jaz čutim in priznam to." "In vendar naj bi bilo mogoče ta problem razrešiti. Jaz bom zelo srečen, ako si ga malo ogledam. Ali ste mogli dognati kako zvezo med pogrešanim dečkom in tem nemškim učiteljem?" "Prav nobene." "Ali je bil deček v razredu tega učitelja?" "Ne, niti besedice ni nikoli iz-prcgovoril z njim, kolikor je meni znano." To je v resnici zelo čudno. Ali je imel deček kolo?" Ne." Ali ste pogrešili kako drugo kolo?" "Ne." 1 "Ali je to gotovo?" "Popolnoma gotovo." "No Vi vendar ne boste resno dejali, da se je ta Nemec odpeljal ponoči na kolesu ter nesel dečka v svojih rokah?" "Kako si potem vso stvar tolmačite?" "Kolo je bilo morda samo zvi jača. Morda ga je skril kje in potem sta peš odšla dalje." "Prav tako. Vendar je ta zvijača videti nekoliko nesodna, ali ne? Ali je bilo še več koles v oni shrambi?" "Da, še več." "Ali ne bi potem skril dvoje koles, ako bi hotel vzbuditi mi sel, da sta se odpeljala na njih?" "Mislim, da bi." "Seveda bi. Teorija z zvijačo ne zadostuje. Toda ta dogodek je izvrsten začetek za preiskavo. In naposled se kolo i?e more ta ko lahko skriti ali uničiti. Se eno vprašanje. Ali je kdo obiskal dečka na dan pred njegovim odhodom?" "Ne." "Ali je prejel kako pismo?'- "Da, eno." "Od koga?" "Od očeta." "Ali odpirate pisma dečkov?" "Ne." f & "Kako pa potem veste, da je bilo od njegovega očeta?" "Na zavitku je bil grb in naslov je bil pisan z na no čudno trdo pisavo vojvode. Vrhutega se vojvoda sam spominja, da mu je pisal." "Kdaj je pred tem prejel kako pismo?" "Več dni ni dobil nobenega." "Ali je kdaj prejel kako pismo iz Francoske?" "Ne nikoli." "Vi seveda, vidite, kam merijo moja vprašanja. Deček je bil ali s silo odpeljan ali pa je prostovoljno odšel. V zadnjem slučaju bi človek pričakoval, da bi bilo treba kakega zunanjega vpliva, ki bi povzročil, da bi tako mlal deček storil kaj takega. Ako ni imel nobenega obiskovale*, potem je ta zunanji vpliv moral priti potom pisma. Raditega bi rad poizkusil, dognati, kdo so bili njegovi dopisovalci." "Bojim se, da Vam ne morem mnogo pomagati Kolikor je meni znano, je bit njeffov edini do- RAČUN BLAGAJNIKA NEIZPLAČANIH SMRTNIN J. S. K. J. ' 's' ■ Od 1. januarja do 1. julija 1914. Ime: Prejel: Obresti: Skupaj: Izplačal: Ostanek: And. Cesarman $ 779.51 $ 9.91 $ 789.42 $ 789.42 Jos. Mehle $ 541.21 •$ 6.97 $ 548.18 $ $ 548.18 Jos. Kos $ 495.13 $ 6.37 S 501.50 501.50 Mirko Mihtel $ 474.38 $ 6.17 $ 480.55 $ 480.55 L. Bozovicar $ 291.32 $ 1.71 $ 293.03 $ 278.99 $ 14.04 Maria Tavčar $ 454.92 $ 2.70 $ $ 457.62 $ 439.71 $ 17.91 Jos. Mozaina $ 485,52 * 5.92 491.44 $ 485.52 $ 5.92 Imb. Domin $ 484.34 $ 1.39 $ 485.73 $ 450.00 $ 35.73 Jack Bogota j $ 14.56 $ 20 $ 14.76 $ 14.76 Val. Dremelj $ 482.77 $ 6.19 $ 488.96 $ 488.96 Jos. Bogolin 207.68 $ 2.44 $ 210.12 $ 210.12 Ant. Aneelj $ 257.34 $ 5.13 $ 262.47 $ 262.47 Frank Spee $ 26S.09 $ 1.54 $ 269.63 $ 250.00 $ $ 19.63 Jos. Jurjevčič $ 190.00 $ 3.24 $ 193.24 193.64 And. Bodignal $ 200.00 $ 1.96 $ 201.96 $ $ 201.96 Jos. Pire $ 636.35 $ 8.16 $ 644.51 644.51 Peter Grgurič $ 690.85 $ 8.90 $ 699.75 $ 699.75 Jos. Zupančič * 8.00 $ 11 $ 8.11 $ 8.11 Mike Pesig $ 450.00 $ 5.87 $ 455.87 $ 455.87 Frank Barbie $ 600.00 $ 7.71 $ 607.71 $ 607.71 Frank Pilipic $ 661.42 $ 3.92 $ 664.34 $ 637.50 $ 27.84 John Grmek $ 500.00 $ 500.00 $ 500.00 John Potočnik $ 230.25 * 5.02 $ 235.27 $ 235.27 John Podpecen $ 204.00 $ 4.46 $ 208.46 $ 208.46 J. Balenovieh $ 912.00 $ 19.76 $ 931.76 $ 931.76 Ant. Pogorele $ 710.66 $ 11.27 $ 721.93 $ 705.33 $ 16.60 Marija Mihelcic $ 363.60 * 7.91 $ 371.51 $ 371.51 John Mohar $ 606.00 $ 11.41 $ 617.41 $ 600.00 $ 17.41 John Borstnar $ 858.50 $ 11.11 $ 869.61 $ 850.00 $ 19.61 Val. Drop $ 488.00 $ 488.00 $ 488.00 Ursula Merlak $ 33.00 $ 33.00 $ 33.00 John Lavrich • $ 600.00 $ 7.00 $ 607.00 $ 607.00 Jakob Strle $ 90(1.00 $ 7.87 $ 907.87 $ 907.87 Louis Kralj $ 262.70 * 2.60 $ 265.30 $ 265.30 Frank Ilitti $ 580.66 $ 1.69 $ 582.35 $ 582.35 Skupaj $15,922.76 $ 186.61 $16,109.37 $4,697.05 $11,412.32 Ammounts on hand June 30th. 1914.: — Commercial National Bank of Salida, Colo. . 9,985.22 Union Bank of South Chicago, 111.............. 406.10 ^Metropolitan National Bank of Pittsburgh, Pa. 500.00 > In Bank at Laibach, Austria ................ 521.00 $11,412.32 LOUIS KASTELIC, blagajnik neizplačanih smrtnin. 0 H Za smeh in kratek čas. s 0 SLABO SE POČUTI, — Kako je, kaj sosed? — Ah, glava me boli, po žel odcu mc kolje, srce mi je oslabe lo, ledice so bolne, pa tudi sam se ne počutim ničkaj zdravega. j DANAŠNJI ZAKONI. > V — Som ne vem,, zakaj jezijo *nad t modernim zakonom.Zakon že tako&litako ni mm I, GLAS NARODA, 17. SEPTEMBRA, 1914. n NOVICE IZ STARE DOMOVINE. ** KRANJSKO. t Filip Vrtovee. Kruta usada nam j<« /apet nepričakovano pobrala zv«-j»trga sina svojt-pa naroda, ki mu j«* služil do zadnjega dihljaja. Pokojnik jt? bil iz znane Vrtovčevf rodbine iz St. Vida pri jer je bil tudi dolgo let i pan v dobi naših narodnih bo- » iz strugo, vdrla v cerkev do ob-imjilne mize. tekla 7(1 do £0 U*o. Ta je povedala to svojemu delavskemu tovarišu Francu Suhar- Vii . Z n< ►j naru ' ju. ki je poklieal Bulia na odgo- , , , . <"H ' vor. Pri tem se je vnel pretep, pri vi*i>k>» mimo cerkve, predrla iun- . . ,, . . ... . . . ' . „ ' katerem je Sul.ar večkrat na tla rn?-Ki pljt. tlrla po vasi Horjul, , • * -, <.. i . ,, 1 , v- , - i- • i vrgel svojega nasprotnika. Sled- t.-kla v hleve ud. Nekaj živine so --- ♦ d i i * i- , .... ~ . , J. njie potegne Boh revolver, ustreli k (»maj r sni. Odnesla je mnogo i, , • , , . - . .. J . . = . na Suha rja trikrat ter pri tem rodovitne zemlje z njiv s pridelki , , , Z ,- . . ... . ,/aa m mlin Antona. ^ ^ ^ grozno poškodovana.] Hu(Ja neyiMa je j- av_ v ljutomerski okolici. K sreči ni bilo znatne škode. Lušina sta ai-bičnim delovanjem žn '>°v?dt'nj i* Poplavila travnike' 1 si je pridobil vsestran-:^> (,h P**«™ škode. prvi hip ni mogoče do katere ( ovanje po celi Notranj-j - - • .. .. Itmati. > jt- pripovedoval prija-j dobi narodnih **Tabo-i . ... m- jih je udeleževal kot ^-^nhl^. 1111/ In« •t 1» bil bu, u ri lue lun gi piv in l založili hkr ben jt-j<»: iič. sir. Marij pazui! i; let Sp jek. bivša Karel Nu> 54 let. — T »spodarsko korist. Ko se ozneje preselil v Ljubljano, je ravnatelj pivovarne Auerje-dfdičev, kjer je domače pod-» dvignil do vrhunca; sedaj boval v pivovarni ''Tnion" ladzornik. Rodbini je če; izmed sinov služ-mornarski komisar, mestuLštva v Trstu, drogist in eden kot odčastnik. Med kole-il znan kot strokovnjak v >«ki stroki, odkrit prijatelj i-cn zuaeaj, kakršnih je ukeinu, ki ga je poznal, blagem spominu. «> v Ljubljani: Katarina soproga Antona Leutge-»kovičarja pod Traneo. — lni bolnišnici Andrej Go-vljaraki mojster v tiradi-uieičau ljubljanski, star 6-1 Simon Cajken, delavec, 6.1 J era Koša k, zasebniea, 80 Fran Zore, sin ključavni-{ let. — Josip Oblak, kaj-v sin, l-{ let. — Fran Suster-južne železnice postajenačel-'A let. — Neža Re miš, zidar-;':eiia, :>:{ let. — Alojzij Ko-lišni posestnik-hiralec, 6o 1. --ja lickš, vdova užitninskega ♦iS l. t. — Marija Selan, ključavničarjeva žena, let. — Helena Andlovic, zasebniea. 70 — l*otar Ia'ou Furlan, ključarjev sin, pol leta. — Ana tr, tobačne tovarne delavka koju, (u let. — 1'ršuhi Koz-de'avka-hiralka, Sti 1. -tersič, za seb 11 i k -h i ralec, Antonija Kolene zasebniea, bilo zelo razsežno; pogorelka ima škode do "lJl.(HH) kron, ker je požar uničil vse žito, seno in gospodarsko orodje. Vdova je tembolj obžalovanja in podpore vredna, ker iiua štiri še majhne otroke. Strela. lf>. avgusta zvečer je treščilo v kozolec Frana Kneza s Sapote. katerega je šele pred »red kratkim postavil pri Zavrliu. Kozolec je zgorel, bil je poln žita iu krme; škoda je precejšnja. Velika nesreča. V vasi Sel o pri ( rničah so obhajali v nedeljo 16. avgusta cerkven shod in se j** — liakor ponavadi — zbralo mnogo ljudstva iz drugih vasi. Popoldne je bil blagoslov s tremi duhovniki. Ker pa je cerkev majhna, ji« moral večji del ljudstva ostati sunaj cerkve. Kavno med ^»etjem litanij pa se je utrgal od križnika na zvoniku okoli 2 kg težak kamen ter padel s stolpn dol .10 metrov globoko neki ženski na hrbet in jo močno poškodoval. Ker >e je kamen, zadev«i ob tla. Avtcmcb&lna vožnja Novo me- Med Novim rne- *ok dič'\ PokoinTk je bil sto,u in Liublia"o je urejena se- sko gospodarsko izobra-|d:jj «vtomobilna vožnja. Dvajset- idobil si je že v zgodnji javtomobil bo vozil v sre- /uanje , uro naravnost Iz tvornl- «-e. prihranite najmanj 115 00. ker bi moral: !'!:i«'atk VBukemu prodajalcu za IkIo uro na.imanj f^a.CO dof-itn je na#a prebila tvomiška cona za isto uro lo y.-oi. Ako želite kupiti $";•>•' vredno iiro » J6 00. potem izrežite ta ogrl.is ter ca nam dopošljit" z natančnim naslovom vred, nakar vam takoj pct&Ijemo uro v krnsnl Skatlji r.a o?!«--! popolnoma zastonj. Z.igotrtvij.imo v%i; , da oni. ki kupi od tiM- uro, pr.iv nli esar r:e riskira, ker pravico «la fI (.sloia uro ter se sam prepriča. «la je ura v resnici vredna $23, da je »m»stlačena s 14-karatnim zla— tt«r»i, ifarantirana <»d tvonice za dvajset let, s svetovno znanim kolesjem. Nato plačate a-rej'tu $6.<.K» In par centov za ekspresne stroške. MI popravljamo naSe ure popolnoma lastonj skozi dvajset let ali Jih pa izmenjamo za druge. OPOMBA. Na zahtevo vam dopošlje-no naS veliki, ilustrirani cenik zastonj. NATIONAL COMMERCIAL CO., 90-92 W. Broadv. ay, New York, N. Y., Dept. 60. 'KRACKERJEV BRINJEVEf je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim. "KRACKERJEV" brinjevec je kuhan iz zrelih, Čistih, importiranih jagod in se ' prodaja samo v steklenicah. — Rojaki, varujte se ponaredb in zahtevajte pravi in čisti brinjevec, to je "Krackerjev", zran že nad 20 !et. Ako ga Vaš lekarnar a'» gostilničar nima v zalogi, se obrnite pismeno na nas. V zalogi imamo tudi čisti domači TROPINJEVEC in SLTYOYKO, kuhana v naši lastni distillery. Poitnn naročila se točno izvršujejo. Prva Slovenska veletrgovina. * The Ohio Brandy Distilling Co.| 6102-04, ST. am AVE., CLEVHAND, 0* ■HHI^^H # Po"znižani ceni! i Amerika in AmerikancL ^ Spisal ker «1. M. Trunk: I je'dobtti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je vc- f zana v platno in za spomin jako prilična. m Založnik je imel veliko stroškov in se ran nikakor n- ^ izplačala, zato je cena znižana, da se vsaj deloma pokrijejo veliki stroški. 8 Dobiti je pri: m Slovenic Publishing Company, * 82 Cortlandt Street, New York, N. Y, 0 % % I > % I ir GLAS NARODA, 17. SEPTEMBRA, 1914. — ■ ' ■ ■ ■ ■ ' 0 možu, KI JE QKBHDEL STET. iEoonan 20. stoletja. * i i ■■ . * - Spisal Holt W. White; za "Glas Naroda" priredil*** (Nadaljevanje.) Ar bu tli not in Hanglev sta šla na lov in res prinesla nekoliko zajcev, iz katerih je napravila Huntova izvrsten obed. Ko so polegli po pesku in prižgali cigarete, se je obrnil Strong k časnikarski poročevalki rekoč: — Gospodična, Vi boste morali iti v Budimpešto. Deklica se je zagledala v velik črn gozd. in malo je manjkalo, da ni strahu zajokala. — Nikar se ne bojte, saj Vam ne bo treba iti peš. Zato bo že Hanglev preskrbel. — Kaj ne, da jo boš peljal z zrakoplovom, prijatelj? — Ce že ne bo drugače, seveda — je odvrnil iznajditelj nekoliko nevoljen. — Kaj ti je pa zopet šinilo v glavo? Kar naenkrat! si se spomnil na Budimpešto. — Ti me še dobro ne. poznaš. Nikar ne smeš misliti, da sem tako nepreviden in da sem prepričan, da je tukaj popolnoma varno. Ne, ne, prijatelj ! Najprej se moram prepričati, kako je v Bom-bergu iu kaj je s kraljem Balkanskim. Z velikim zrakoplovom seveda ne moreta v Budimpešto, zato pa moramo dobiti manjšega in ta je "Di' . S 11 angle vein se bosta podala v Oxford in se vrnila z "I)i nazaj. Gospodična Iluntova bo v Budimpešti izstopila in se natančno prepričala o razmerah. Ti jo seveda počakaš. — Saj vidite — je rekel in se obrnil k njej — da smo tukaj čisto ločeni od vsega sveta. — Nobene novice ne pride do nas, če je pol sveta uničenega, ne moremo zvedeti. Prej ne morem ničesar napraviti, dokler ne izvem, kakšne namene ima kralj Balkanski. Po teh besedah je vstal. — Zaenkrat sem Vam povedal vse. Sedaj nam ne preostane drugega kot da si nekoliko ogledamo okolico. Mislim, da nimamo v bližini nobenega sovražnika. Potem se je sklonil in vzel puško v roke. — Jaz hi že nekaj pripomnila — je rekla gospodična Huntova. ko je tudi ona vstala. — Kaj pa imate tako posebnega na srcu? Ženske nasvete je treba vedno upoštevati. — Rada bi vedela, kako bomo imenovali ta prostor, kjer bo naš glavni stan. — Saj res! Pri izberi imena pa moramo biti previdni. — Že vem — je vzkliknil Strong. — Kako mislite? — Aero! — Izvrstno — je rekla Iluntova in zaploskala z rokami. — Kdor je za to, naj dvigne roko. Vsi ste zato? Dobro! Ta kraj naj se toraj imenuje Aero. — Sedaj pa idimo malo na izprehod. Prvo poročilo od Diane. kasneje je bil zrakoplov že pripravljen. Dama je in vstopila. Za njo je stopil Hanglev v zrakoplov. spela do železnice, sta sedla takoj na vlak in se odpeljala proti Budimpešti. Na neki mali postaji sta izstopila in zagledala v čakalnici dva Angleža, ki sta se zaupno pogovarjala z županom. Naša dva znanca sta vzbudila takoj veliko pozornost. Vse ju je jelo motriti in tiho šepetati med seboj. Ko sta hotela »topiti v vlak, jima je za-stopil pot oborožen stražnik. Izpustil ju je šele, ko sta povedala kako se pišeta in kam nameravata. Povedala sta mu seveda izmišljena imena. Stražnik je pokimal z glavo iu rekel, da lahko gresta svojo pot. V ogrskem glavnem mestu sta se pomešala med množico. Ker nista znala jezika, bi jima kmalo trda predla, toda pomagala sta si nekoliko z nemščino in angleščino. Drugi dan sta odšla na Dunaj, odtam pa na Angleško. Takoj po prihodu tja, sta se zglasila pri uredniku "Daily Wirelessa", ki ju je ves vesel sprejel. — Takoj povejte, gospodična, je silil vanjo — kaj se je vendar zgodilo, da sta se tako hitro vrnili. Mislil sem, že, da Vas ne bom par mesecev videl. — Nikar se ne bojte, ničesar hudega. — Brez dovoljenja gospoda Hangleva Vam ne smem ničesar izdati. On je večji Strongov zaupnik kot sem pa jaz. — Le povejte gospodu — se je oglasil — kar hoče izvedeti. Jaz nimam ničesar proti temu. — Poglejte, da je dovolil. Ilitro povejte. Kdaj mi boste povedali? — Takoj jutri če hočete. Ce ne bom preveč trudna, bom že, ponoči pisala spomine s svojega potovanja. S tem Vam prihranim samo delo, in Vam ni treba pisati. No, upam, da bom vzdržala, saj pravijo navadni ljudje, da časnikarski poročevalec lahko več prenese kot tovorni konj. ; — Kaj bo sedaj Vaš prvi cilj? — Romberg1, kjer prebiva naš največji sovražnik. Po teh besedah se je Ilanglev odpravil na kolodvor in sedel na prvi vlak. ki je vozil do Oxforda. Od tam se je odpravil h koči starega Billa. Starec ga je ves vesel pozdravil in takoj vprašal za Stronga. — Kaj je žnjim ? Ali se mu je kaj hudega pripetilo? — Svetujem Vam, da kupite jutrajšnjo izdaje časopisov pa boste zvedeli vse. Bili je odprl kolibo in privedel pred njo, ker je bila že precejšnja noč, zrakoplov. (Dalje prihodnjič.) / NAZNANILO Rojakom t Gilbert, okoliei naznanjamo, da je To je ura duhov. aparat za kladivce Iluntova, tarn Dia- — Da. Ali je tam Strong, mož, ki je skle- so postajali odgo- Par minut dala vsetii rok< — Nas viden je! — Xa.svidenje! Bog Vas blagoslovi, dobri otrok, in naj Vas spremlja na vseh potih. Hanglev ni ničesar govoril. Strongu je molče podal roko in sedel h krmilu. — Čakajte, vaju bom pa nekoliko pospremil — je rekel slednjič Strong in stopil za njima. — Ce hočeš, Hanglev, mi pripusti malo krmilo. Ali veste, kaj. Napravimo mal izlet. Vsi na krov! • Mladeničem ni bilo treba dvakrat prigovarjati. — Kam pa voziš? — ga je vprašal Hanglev presenečen. — To Te čisto nič ne briga, sedaj sem jaz gospodar. (Mali so v svoje največje začudenje opazili, da je začel Strong voziti v drugo smer. - Aha — se je oglasil Hanglev — že vem. Ti pa zopet ne da srce miru. In res! Naši znanci so se počasi bližali glavnemu mestu kraljevine Balkunije. Polagoma se je stemnilo. — Počakajmo polnoči — je rekel Strong, ki ima na marsikaterega človeka velik upliv. Med kratkoeasuim pogovorom je čas hitro potekal. Malo pred polnočjo je prinesel Strong iz shrambe brezžični brzojav. IN) preteku dobre pol ure je začelo udarjati. ** — Kdo je tam? — je vprašalo znamenje. Stron.\j je najprej hotel odgovoriti, da gospodična pozneje se je vseeno premislil in vprašal: — Ali je na ? — • Odgovor se je glasi nil ukrasti svet? Ko sta se tako kake pol ure j »ogovarjal a vori vedno slabši. Strong je postal nervozen. — A rinit h not! — j,- zaklieal z gromečim glasom. — Bojim se. da se je nam še to noč bati napada. Mladenič je prestrašen zajeeal: — Hanglev jt- vendar... — Kaj me briga Hanglev! Sedaj je moja prva skrb Diana. Boj im se. da se ji ni kaj prigodilo. Moj Bog! Nobenega odgovora ni več. Poglej! Mogoče jo je oče zalotil, ko mi je brzojavljala. Tedaj j.- kladivce zopet začelo udarjati, in Strong je postal naenkrat vesel. Svoje delo sem že začel — je brzojavil. — V Karpatih imam glavni stan in preskrbljen sem z vsem potrebnim. Boš videla, ljuba Diana, celi svet se me bo Iml. Kmalo bom prišel v Bomberg in te po dolgem času zopet poljubil. Povedal ti bom vse, kar se zgodilo in kar se ima zgoditi. Diana je odgovorila: — Zal, da se ineni ne godi tako dobro kakor tebi. Papa je silno slabe volje in nič ne vem. kaj namerava. Ti ne veš, kako postopa z vojaki in posli. Nikdo ni. varen pred njegovimi klofutami. Od same žalosti ne vem, kaj bi počela. Skoraj vse noči prejokam na postelji. — Le potolaži se. saj bo kmalo boljše. Ce si že toliko časa čakala, še malo počakaj. — Včeraj se je oče nekoliko pomiril. Brzojavil je princu Lu-doviku na Angležko, kaj mu je brzojavil. mi pa ni znano. Jaz sem jetnica v pravem pomenu besede. Noč in dan stoji pred vratmi moje sol»c straža. Nikamor se ne smem ganiti, z nikomur izprego-voriti besede. Moj Bog. kdaj boš prišel in me rešil. — Nikar se ne boj. Jutri bo odšel Hangley na Angleško po "Di". Mislim, da se bo v petek že vrnil v Aero. — Kaj pa je to Aero? Tega imena nisem še nikdar slišala. — To je moj glavni stan v Karpatih. Se nikdar ni stopila tja razen nas nobena človeška noga. Kdaj bora prišel. Ti še ne morem povedati. Za vsak slučaj me pričakuj v petek ponoči. — Dobro, dragi, čakala Te bora. Pridi zagotovo. Zdravstvuj! Odpluii so nazaj v Aero. iu drugi dan sta se odpravila Han-iu gospodična Huntova na pot. Ko sta z velikimi težavami do je EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) v GREATER-NEW YORKU IVAN ZUPAN 82 CORTLAND ST. 1245 WILLOUGHBY New York, N. Y. Ave., Brooklyn, N.Y. IZDELUJE in PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika. Izdeluje razne prestave iz tujih jezikov. Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno in solidno postrežem. POZOR, SLOVENSKI FARMERdi! Vsled občne zahteve smo tudi letos naročili večje število PRAVIH DOMAČIH r Najboljše harmonike je dobiti le pri meni. Jaz izdelujem in popravljam vsakovrstne harmonike, naredim prav tako, kakor kdo zahteva. Vse prav po nizki ceni. Imam delavnico z električnim obratom v svoji lastni hiši. Naročite in prepričali se bodete. Joseph Filač 378 - 6th Ave. Milwaukee, Wis. Prave Lubasove HARMONIKE importirane iz Slovenjega Gradca imam v zalogi in sicer: Model "H" trivrstna, dvakrat uglašena........ $ 45.00 ,, "K" trivrptna, trikrat uglašena..........$ 55.00 ,, "K" trivrstna, štirikrat uglašena........ $ 65.00 «*L." štirivrstna, dvakrat uglašena........$. 60.00 ,, "M" štirivrstna, trikrat uglašena........$ 65.00 ,, "M" štirivrstna, štirikrat uglašena......Š 80.00 Kranjski model, trivrstna. dvakrat uglašena......$ 45.00 Kranjski model, trivrstna, trikrat uglašena......$ 60.00 Kranjski modei, štirivrstna, dvakrat uglašena-.$ 60.00 Kranjski model, štirivrstna, trikrat uglašena .... $ 70.00 Hromatično uglašena harmonika................ $ 60.00 Imam v zalogi tudi kovčege za harmonike po f SX>0 Za natančnejši popi* harmonik pišite na: ALOIS SKULJ, P. 0. Box 1402, New York City. Kadar potujete v stari kraj aliJcadar t e na poti akoci New York, pridite k svojemu rojaka v * HOTEL, SALON in RESTAVRANT 145 Wsdriagtea St., NEW Y0R*, K. Y. Ctracr Cedar St. W Tu boste v vsakem ča^u, podnevi in ponoH, najboljše in najcenejše postrežem. Izvrstna domača kuhinja. Čiate in urejene sobe tt spavanje. Ofced (tri jctBa) 21 ceatav. S»avaa)e 25 carter. Z vel es pošto van jem JANKO TUSKAN, laatnlk. & d) ® NAJBOLJŠA © ® © v SLOVEHSKO-flNOLESKA SLOVNICA Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Ceaa t platna vszaai $LOO. Kajaki ▼ Oerdaai, 0. dobe iatt ▼ paMarici ft. Sakav, 1*4 $L Clair kn^ N. L > Mr. LOUIS VESSEL naš zastopnik, kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glaa Naroda" ter izdava ti za to ve-vdoisBZ BBU UQ 'Vfipxiod BHARCJ v vseh poslih in zato ga rojakom toplo priporočamo. Uprava. " Glasa Naroda". S KRANJSKIH KOS a V zalogi ji.h imamo dolge po 65, TO in 75 cm. Kose so izdelane iz najboljšega jekla v znani tovarni na Štajer-:-: skem. Iste S2 pritrdijo i:a kosiečc z rinkcami. :-: ^^ Cena 1 kose je 1.10. El^s Kdor naroči 6 kos, jih dobi po $1.00. V zalogi imamo tudi B □ klepalno orodje iz finega jekla; □ a cena garnituri je $1.00. Pristne BERGAMO brusilne kamne po 30c. kos. Dalje imamo tudi'fine jeklene srpe po 50c. Naročilo je priložiti denar ali Postal Money Order. Frank Sakser, 82 Cortlandt St, : - : New York, N. Y. Izšla je lična knjiga i "VOJSKA MA BALKAJfU' Vsled vsestranska želj« aaroii li smo več iztisov te knjige im J* sedaj Maj* rojakom m WH lago. Knjiga "Vojska ma Balkana' sestoji iz 13 posameznih sesitkov obsegaj očih skupaj na večjsa formatu 192 strani. Delo je o-premljeno s 255 slikami, tikajo i« se opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med sovražniki Se&itkom je prideljss kadi večji slovenski semljevii balkanskih držav. Posamezne zvezka je dobiti p 15e, vseh 13 sešitkov skupaj pa stane s poštnino vred $1.81. Na roča se pri: Slovenic Publishing 0&, 81 Cortlandt St-. New York Clp ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB. DRŽAVAH- Oomoagnle Generale fiansatlantp ( Francc ska^parobrodna dražba.) Direktna Črta do Ha m, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane. Poštni paniki so! Podpisani is iznajditelj najoapeinaj -ie tinkture na ■vetu Alpen-tinktare ia AJpeopoaada - Ženskam ia moikijn. tari jo rabijo, zrastejo v ia-atih tednih hptlall In na bodo MhralL _ ________Rsvao taka miti Miami ▼ tastih tednih brada in toke* ki n« bodo izpadale ln na bodo postale »Ive. O teku S dni popolnoma cadravim revmatizem. kostibol. trganje po nkab. nogah in hrbtenici. Rane. opefcn-na. bala. tare. kraste in korja očass. brada Ties, potenje no«, sebllna itd. odstranim »treh dneh. Moja zdravila so registrirana ▼ Washinstono. znamenje, da «o čista in najbolj —psina Plina takoj po ceniki Pošljem ca zastonj. JAKOB WAHClS, IMS K. Mth St Cleveland, O N. B. Onemu, ki bi n b i soja zdravila farsa (£00. Amerika in Amerikanci. Spisal J. Slovenle Publishing Company je prevzela v zalogo rojakom Še znano knjigo Eov. j. AMKRTKA DT Ni nai namen izreči na tem mestu kako kritiko, pač pa izjavlja mo, da je to izvrstno delo, kate rega bi si moral nabaviti vsak rojak v Ameriki, bodisi v lasten poduk, bodisi kot darilo svojcem in posameznikov, na katerih bo ▼ stari domovini, kjer se gotovo zanimajo stariii ali sorodniki za deželo, v kateri biva kak član družine. Knjigo kresi nebroj le marsikdo zapazil ali samega sebe, ali pa dragega znanca iz sedenjih ali preteklih dni. Čudimo se le, da je povpraievanje po knjigi primeroma majhno, menda radi-tega, ker se ni vprisorilo sanjo kričeče reklame, s katero as spravi t svet marsikatero drago, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot božični dar, ki ima trajno vrednost. Cena elegantno v platno knjigi je $2.50 s poštnino Za isto ceno se odpošlje knjigo i katerikoli naslov v stari domovini. fS Cortlandt St, •LAJWM) VENCE-■ I II isCvijaka n A SAVOIE" s« dva vijaka "LAJLORRAWE" t aidva vijaka **LA FRANCE* !u itiri.viiaks V Kzprecsl parnlkl s®} "Ckkago", "La Tooraine", "Rochambeao"in "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK corner Pearl St, Chssebroogh Building, Poštni parniki odplnjejo vedso oh sredah la pristanišča številka •t n. m. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA VEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. 'GLAS NARODA", NAJ. V m ■V Denar mečete proč! ako ne podpirate svojega rojaka. Pri meni dobite izvrstno domače vino gslon po 7 5 c, in več. Pri odjemu več kot 10 galon dajem pc-puat, ter se posebno priporočam slavnim ■lovenskim d ruš t vam ob priliki kako veselice, tudi onim am svatbe. V salogi imam izvratne domače klobasa in vsakovrstno grocerijeko blago, katerega ljubi nai narod. Fogiljam denar na vae strani sveta in parobrodne listke za vse proge. Zastopam "Glaa Naroda", ptodajam in kupujem avstrijski danar. 8 tvrdlco frank Sakser sem v trgovski svesi. Upravljam vse v notarski posel »padajoč« dela, ker aem javni notar. (Notary Public.) frank: jdrjovec 1881 W. 22mi Strast, CUca«e, D. PHONE 240 Zastopnik "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Frank Petkovsek Javni Notar {Notary Public) 718-720 MARKET STREET WAUKEQAN, ILL. PRODAJA fina vina, izvrstne emotke, patentirana zdravila. PRODAJA vozne listke vseh prekomor-skih črt. POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in pošteno. UPRAVLJABvse v notarski posel spadajoča dela. "glas naroda" je kdini zds. drž. .naroČite se nanj i slovenski dnevnik