PoStnina plačana v gotovim Leto IX.. št. 59a(„jutro" xix„ it. Ljubljana, ponedeljek 26. septembra 1938 Upravmštvo: LJubljana, Knafljeva 5 — Telefon št- 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-eartnerja. Ponedeljska izdaja »življenje in svet44 Cena 2 Din Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva uL S. Telefon 6t 3122, 3123 3124, 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja p" pošti prejemana Din 4.-. po ranašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno« Maribor. Grajski trg št. 7, Telefon št 2455. Celje, Strossmayerjeva uL 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. CSR odklanja noue nemške zahteve Službeno češkoslovaško sporočilo o dogodkih zadnjih dveh dni in o vzroku splošne mobilizacije - Tudi Anglija in Francija sta mnenja, da nemški memorandum m osnova za sporazum - Praška vlada v trajnih stikih z londonsko in pariško •___ ^___s— nnnnstila. Pf Praga, 25. septembra. AA. Po češkoslovaškem radiu je bilo danes ob 12.30 objavljeno naslednje poročilo: Sovražna propaganda širi v vseh jezikih najrazličnejše klevete o Češkoslovaški, da bi nas v svetu predstavila kot rušitelje miru. Danes se ta propaganda poslužuje naših mobilizacijskih ukrepov, ki jih označuje kot poskps, da bi se prekinila pogajanja med angleškim ministrskim predsednikom in nemškim kanclerjem v Godesbergu. Ta obrekovanja najkategoričneje zavračamo, ker nimajo absolutno nikake podlage Ves »vet ve, da se mi ne poslužujemo takšnih sredstev, da bi varali javno mnenje, kakor je to navada sovražne propagande proti Češkoslovaški. Ves svet tudi ve, da naše izjave slone edino na neoporečni stvarnosti. Ponovno poudarjamo zaradi češkoslovaškega javnega "mnenja, kakor tudi zaradi javnega mnenja v ostalem svetu, da to, kar hočemo zdaj sporočiti glede poteka dogodkov, predstavlja stvarnost, ki se ne naslanja samo na uradne listine češkoslovaške vlade, temveč tudi na uradna poročila angleške in francoske vlade. Ugotavljamo kot stvarnost, v katero nihče na svetu niti najmanj ne dvomi, da je čsl. vlada v noči od torka na sredo 21. septembra letos uradno pristala na načrt angleške in francoske vlade za resna pogajanja ter odstopitev gotovega dela češkoslovaškega ozemlja, ki je naseljen z nemškim prebivalstvom. Ta pozitivni odgovor je dala češkoslovaška vlada kljub temu, da je pri tem šla preko meja, ki so bile malo prej označene celo od strani sudetskih Nemcev kot primerna osnova za reševanje sudet-sko-nemškega vprašanja. Češkoslovaška vlada je sprejela težke .pogoje na izrecno priporočilo dveh vlad, ki sta prevzeli nase vlogo posredovalca, to je vlade Velike Britanije in Francije, da ČSR ne bi bila obtožena, da je ovirala možnost za vzpostavitev splošnega miru v Evropi in v vsem svetu. Sprejeli smo težke pogoje v soglasju z nasveti za-padnih velesil. Ministrski predsednik Chamberlain je zatem odpotoval h kanclerju Hitlerju s pozitivnim češkoslovaškim odgovorom. Toda čim je predsednik angleške vlade v Godesbersru podal ta pozitivni odgovor, je takoi sprejel čisto nove predloge, ki v veliki meri presegajo tisto, kar je bilo prej dogovorjenega v Berchtesgadenu. Tu se je ponovno manifestirala znana taktika, ki za pogodbeno stranko sestoji v tem, da pri vsakem popustu druge pogodbene stranke postavlja večje zahteve Angleški ministrski predsednik je prinesel iz Godesberga nov osnutek in nove pogoje Nemčije, ki so bili danes dopoldne sporočeni češkoslovaški vladi. Že o priliki sprejema teh novih pogojev je bilo Chamberlainu jasno, da niti angleška niti francoska vlada ne bi mogli priporočati Češkoslovaški, da sprejme nove pogoje, riti da bi dalje svetovali Češkoslovaški, naj ostane pasivna in naj ( se ne pripravi na obrambo. Zaradi tega so v petek 23. septembra oh 18.J 5 francoski in angleški zastopniki v Praei oo uradnem navodilu svojih vlad izjavili češkoslovaški vladi, da I niti Anglija niti Francija ne moreta ' prevzeti nase odgovornosti, ter so svetovali Češkoslovaški, naj se zadrži pasivno. To je pomenilo, da celo velesile niso smatrale novih pogojev za resno osnovo k sporazumu. Češkoslovaška vlada se je sestala v petek ob 20. takoj po tem sporočilu obeh diplomatov ter je prišla do zaključka, da mednarodni položaj absolutno zahteva, da je treba podvzeti obrambne ukrepe za vsako morebitnost. To toliko bolj, ker se je tedaj na naših mejah manifestirala večja aktivnost oboroženih tolp, ki so nosile orožje tujega porekla. Te tolpe so prišle iz tujega ozemlja ter napadale naše osamljene carinarnice in obmejne straže. Češkoslovaška vlada je pred tem ukazala vsem oblastem in organom na meji, da se strogo vzdržijo vsega, kar bi mogli drugi slabo tolmačiti, posebno pa, da se ne poslužujejo orožja niti v primeru velike nevarnosti. Češkoslovaški organi niso niti v enem primeru prestopili meje, ki je bila do malo prej na videz podvržena strogemu nadzorstvu, a je postala zdaj popolnoma svobodna, tako da so mogle tolpe napadalcev izvajati s puškami, strojnicami, ročnimi bombami in drugim orožjem napade s sosednjega nemškega ozemlja na češkoslovaško stran. Če bi bili takšno stanje gledali čisto pasivno, bi se samo po sebi sprevrglo v spopad. Zaradi tega je češkoslovaška vlada prišla do zaključka, da bi njena nadaljnja pasivnost mogla postati vzrok za spopad in da bi se ji nekega dne moglo očitati, da je z nezadostnimi varnostnimi ukrepi dovolila in celo povzročila kršitev miru. Zaradi tega je torej nekaj ur po obisku angleških in francoskih ministrov češkoslovaška vlada sklenila v petek zvečer proglasiti mobilizacijo. Češkoslovaška vlada je storila vse te korake z namenom, da ustvari pogoje, ki bi omogočili, da se pogajanja vodijo v miru in varnosti. Nobeno razumno bitje na svetu res ne bo moglo verovati, da bi mobilizacija male Češkoslovaške mogla za kogarkoli predstavljati nevarnost. Ponavljamo torej — zaključuje na koncu češkoslovaški radio, — da do naše mobilizacije ni moglo priti v nasprotju z nasveti in navodili zapadnih velesil, ker češkoslovaška vlada ni storila nikakega koraka ves čas, kar traja ta konflikt in da o tem ne bi bile zapad-ne velesile obveščene. Propaganda, ki stvar predstavlja v drugi luči, je absolutno lažniva in ne gre niti malo za tem, da bi se ohranil mir, pač pa nasprotno dela na to, da se ta mir krši. vaški dala mednarodna garancija za njen preostali teritorij, ki bi se uveljavila istočasno kakor ostale določbe načrta. To jamstvo je bilo po mnenju zapadno-evropskih državnikov glavni argument, spričo kate- rega je Češkoslovaška popustila. Po memo-randu se nemške garancije obljubljajo v daljni bodočnosti in to še pod pogojem, da pristaneta nanje tudi Madžarska in Poljska. Francoza zopet v Londonu Po dveurni seji francoske vlade sta ministrski predsednik Daladier in zunanji minister Bonnet snoči odletela v London Drevi bo govoril Hitler Berlin, 25. sept. AA. (Havas) Hitler se je sncči' vrnil v Berlin v spremstvu zu-nanjga ministra Ribbentropa, Gobbelsa in nekaterih drugih visokih osebnosti, ki so ga bile spremljale v Godesberg. B rlin, 25- septembra. A A. (DNB) Minister za prona.gando Gobbels je objavil, da bo v ponedeljek 26 septembra ob 8 zvečer govoril kancelar Hitler na velikih manif stacijah ki bodo v Sportpalastu. Ta govor bodo prenašale vse nemške ra-diopostaje Kaj zahtevajo Nemci Prve zanesljive informacije o vsebini memoranda Pariz, 25. sept. p. Po informacijah iz zanesljivega vira je vsebina nemškega memoranda naslednja: 1. Češkoslovaška vojska in policija se morata s 1. oktobrom umakniti iz nemškega področja, ki ga takoj nato okupirata nemška vojska in policija, 2. Nemška vojska in policija zasedeta vse kraje, ki so označeni z rdečo barvo na karti, priloženi memorandu, katerega je Hitler izročil v noči od četrtka na petek ministrskemu predsedniku Chamberlainu. Na tej karti so določene nove meje Češko slovaške, kakor si jih želi Nemčija, 3. V ostalem češkoslovaškem ozemlju se izvrši plebiscit v vseh okrajih, kjer živi po nemških podatkih 30% Nemcev. Ti okraji so na karti obeleženi, po plebiscitu se izvrši izmenjava prebivalstva. 4. Umik češkoslovaške vojske iz sudet-sko-nemškoga področja se mora izvršiti na enak način, kakor je bil leta 1918. izvršen umik nemške vojske iz krajev, ki so bili prepuščeni Franciji. 5. Nemčija bo pristala na jamstva za Češkoslovaško, ki naj bi jih dala poleg Francije, Anglije in Italije, samo če bosta pristali na taka jamstva tudi Poljska in Madžarska. 6. Izmenjava prebivalstva se bo izvršila po organih nemške vojske in policije, a vse operacije bo lahko kontrolirala posebna francosko-angleško-nemška komisija. Memoradnu priložena karta kaže, da zahteva Nemčija poleg krajev, ki so čisto sudetsko-nemški, tudi kraje, kjer so Cehi v večini. Madžarski naj bi se prepustila južna Slovaška, Poljski tešinsko okrožje. Meja naj bi šla tako, da bi mesto Plzen pripadlo Nemčiji. Izven maesta ležeče ško-dove tovarne bi ostale CSR, a škodove rudnike, ki leže zapadno od mesta, bi dobila Nomčija. Češkoslovaška bi bila razdeljena na dva dela, na češkega in na slova-ško-rusinskega. Češkoslovaška nima pravice do utrjevanja svojih mej. Te nove nemške zahteve daloč presegajo koncesije, na katere je Češkoslovaška že pristala na osnovi londonskega načrta. Po londonskem načrtu naj bi mednarodna komisija določila nove meje, in sicer tako, da bi kraji z nemško večino pripadli Nemčiji, oni s češkoslovaško večno pa Češkoslovaški. Po memorandu naj bi Hitler sam določil te meje. Po londonskem načrtu bi se morali poleg razmejitve tudi evakuacija in izmenjava prebivalstva izvršiti po mednarodni komisiji v roku, ki bi bil za to potreben. Po memorandu naj bi evakuacijo, razmejitev in izmenjavo prebivalstva izvršile nemške oblasti ob kontroli mednarodne komisije, iz katere pa je CSR izključena. Po londonskem načrtu naj bi se Ceškoslo- Pariz, 25. sept. br. Francoska vlada se je sestala ob 14.30. Seja je trajala polni dve uri. Udeležili so se je vsi člani vlade, vrhovni poveljnik francoske vojske general Ga-melin in nekateri državni podtajniki. Ob 14 30 je zunanji minister Bonnet pred ministrskim predsedstvom prečital novinarjem naslednji komunike: »Vlada je na svoji seji sprejela na znanje poročili ministrskega predsednika Daladiera in zunanjega ministra Bonneta o mednarodnem položaju in o memorandumu, ki ga jc izročil kancelar Hitler ministrskemu predsedniku Chamberlainu za Češkoslovaško. Vlada je izrazila svoje popolno soglasje z izjavami, ki jih nameravata ministrski predsednik Daladier in zunanji minister Bonnet v Londonu sporočiti angleški vladi.« Novinarji so skuhali dobiti od Bonneta več informacij o vsebini memoranda in o njegovem potovanju v London, a v obeh stvareh je ostal zunanji minister skrajno rezerviran. Iz ministrskega predsedstva se je Bonnet odpeljal v zunanje ministrstvo, kjer je imel še kratke razgovore z japonskim, ameriškim in rumunskim poslanikom. Daladier pa se je v vojnem ministrstvu sestal še enkrat z generalom Gamelinom in finančnim ministrom Marchandeaujem. Ob 17. se je tudi Bonnet pripeljal v vojno ministrstvo. Skupno z Daladicrom se je nato odpeljal na bourgetsko letališče, odkoder sta ob 17.30 z letalom krenila na pot preko Rokavskega preliva v London. Uro pozneje sta pristala na hestonskem letališču v Londonu. Pozdravili so ju lord Halifax, sir Vansittart. Cadogan in še nekateri zastopniki angleške vlade ter francoski poslanik v Londonu Corbin. Z letališča sta se odpeljala v francosko poslaništvo, kjer sta ostala vse do 20. ure. Za 21. uro je bil napovedan njun sestanek z ministrskim predsednikom Chamberlamom. zuna-i njim ministrom Halifaxom in drugimi vodilnimi angleškimi državniki. Seja angleške vlade Angleški ministrski svet je zboroval ves dan — Zvečer sta prispela Daladier in Bonnet — čsl. odgovor na nemški memorandum izročen London, 25. sept br. Najboljši dokaz, da se bližajo končne usodne odločitve, je dejstvo, da je angleška vlada že od včeraj v permanenci. Ministrski svet je razpravljal včeraj ves dan, danes pa se je zopet sestal ob po! 11. dopoldne. Navzoči so bili vsi ministri in pritegnjeni so bili tudi glavni referenti zunanjega ministrstva. Dopoldanska seja je trajala do 13. Po seji je predsednik Chamberlain odšel v dvor poročat kralju. Kralj ga je pri-držal na obedu. Ob 15. se je seja ministrskega sveta nadaljevala ter je trajala skoraj do 7. zvečer. Medtem se je v Parizu vršila seja francoske vlade. S seje je francoski min. predsednik Daladier sporočil, da pride z zunanjim ministrom Bonnetom zvečer v London. Na ulicah v bližini Downing Streeta so bile zlasti v opoldanskih in večernih urah zbrane ogromne množice naroda, ki v mrzlični napetosti pričakujejo odločitev. Med sejo ministrskega sveta je ob 18. prispel v Downing-Street češkoslovaški poslanik Jan Masaryk. Sprejela sta ga predsednik Chamberlain in zunanji minister Halifax. Poslanik Masaryk je izročil odgovor češkoslovaške vlade na nemški memorandum. Ko je četrt ure kasneje zapuščal zunanje ministrstvo, ga je množica burno pozdravljala s klici »2ivela Češkoslovaška! Mi smo z vami!« Izvedelo se je, da je češkoslovaški odgovor na nemški memorandum bil istočasno izročen tudi francoski vladi v Parizu. Popoldne se je tudi raznesla novica, da je prišlo med Češkoslovaško in Poljsko do sporazuma in da bo ČSR izročila Poljski nekatere kraje pri Tešinu, ki so naseljeni s prebivalstvom poljske narodnosti. Z ozirom na vesti o madžarski mobilizaciji se je v političnih krogih poudarjalo, da je po informacijah angleške vlade določba pakta Male antante. ki zagotavlja Češkoslovaški pomoč njenih zaveznikov v slučaju neizzvanega madžarskega napada, v polni veljavi. Te vesti so izzvale veliko zadovoljstvo. Globok vtis je napravila oficielna izjava češkoslovaške vlade, da je izvršila mobilizacijo po opozorilu Francije in Anglije, ki ji tudi nista mogli priporočiti pristanka na nove nemške zahteve. Iz tega se zaključuje, da je češkoslovaški odgovor na nemški memorandum v bistvu odklonilen. ČSR vztraja pri svoji Angliji in Franciji dani besedi v pogledu od-stopitve nemškega ozemlja, ne more pa sprejeti zahtev, ki jih smatra za naperjene proti svojemu obstoju. Daladier in Bonnet sta prispela po 19. uri z letalom v London in se ob 20.30 se-staneta s Chamberlainom. Ponoena konferenca London, 23. sept. br. Na croixdonskem letališču, kjer je nocoj ob 18. 52 pristalo letalo z Daladierom, Bonnetom in njunimi sotrudniki iz vojnega in zunanjega ministrstva, se .je že okrog 18. zbrala velika množica ljudi. K sprejemu francoskih državnikov je prišlo tudi nekaj novinarjev. Daladiera so vprašali, ali se je sploh še mogoče nadejati, da bo mir ohranjen. Francoski državnik jim je dejal: »Mi v Evropi moramo vedno upati.« Bil je v ostalom dobre volje in se je nato takoj s Halifaxom, Bonnetom, Corbinom in ostalim spremstvom odpeljal z letališča. Ob 21.20 so se Daladier, Bonnet ter njuni spremljevalci pripeljali na Downings Street. Tam sta jih sprejela ministrski predsednik Chamberlain in zunanji minister lord Ha-lifax. Vsi štirje državniki so se takoj umaknili v Chamberlainov kabinet, kjer se je 10 minut pozneje pričel posvet. Ob 24. uri je konferenca še trajala. Tik pred konferenco sta se Chamberlain in Halifax še enkrat sestala s češkoslovaškim poslanikom Masarykom, ki je bil nato sredi konference zopet pozvan na Dounings Street in je nekaj časa prisostvoval razgovorom. Kakor se je naknadno izvedelo, je poslanik Masaryk na konferenci podal še nekatera pojasnila o stališču, ki ga je češkoslovaška vlada zavzela glede memoranda. Po informacijah iz zanesljivih virov se je češkoslovaška vlada postavila na stališče, da je ultimativni rok, v katerem naj bi se izvršila evakuacija sudetsko-nemških krajev nesprejemljiv in da so prav tako nesprejemljive tudi še nekatere druge zahteve izražene v njem. V tukajšnjih francoskih diplomatskih krogih poudarjajo, da francoska vlada pri še tako skrbnem proučevanju novih nemških zahtev ni mogla najti načina, kako bi bilo mogoče spraviti v sklad novi nemški memorandum in načrt od pretekle nedelje, na katerega je češkoslovaška vlada pristala kot na poslednje, zanjo sprejemljive koncesije. Protiletalska obramba Berlina Berlin, 25. sept. v. Nemška prestolnica je bila do včeraj še dokaj mirna. Danes pa so bili izvršeni tudii v Berlinu vojašk; ukrepi. ki so vznemirili Berljncane ter jiim na mah odkrili resnost položaja. Tekom dopoldneva so se pojavile na berlinskih ulicah in trgih protiletalske baterije ter se postavile na raznih pozicijah. Opazovalci teh baterij so zasedli vse visoke stavbe, predvsem pa zvonike, na katerih eo montirali svoie optične instrumente. Na raznih trgih se nahajajo tudi veliki žarometi in prisluškovalci za letala Moštvo pri protiletalskih baterijah žarometih in prisluškovalcih je v poilni bojni opremi in stanju pripravi jenosti. Dopoldne so bili nalepljeni po berlinskih ulicah tudi letaki z navodili za obrambo civilnega prebivalstva v slučaju letalskega napada. Obenem je odrediilo ministrstvo za letalstvo, da morajo biti člani tako ®vane protiletajlske civilne obrambe stalno pripravljeni na svojih mestih in da ne smejo zapustiti poslopij, v katerih morajo opravljati svojo funkcijo. Dalje je bilo sporočeno Berlinčanom, da bo od nocoj Berlin že delno aatemenjen ter da naj pripravijo v stanovanjih potrebni material za zatemnitev oken. V zadnjih dveh dneh so bili v Berlinu rekvirirani skoraj vsi avtobusi in avtoka-mjont. »Teden pričakovanja« Mussolini v Vicenzi London, 25. septembra. AA. (Reuter.) Iz Rima poročajo: Ministrski predsednik Mussolini je imel danes v Vicenci kratek govor, ki je trajal vsega skupaj samo 7 minut. Med drugim je Mussolini dejal, da se je zdaj za Evropo začel teden pričakovanja. Poudaril je, da Italija ni podvzela nikakega vojaškega ukrepa, da pa naj se nihče nikar ne čudi, če se bo tudi Italija začela pripravljati v primeru, ako bodo druge države še dalje pozivale rezerviste ali zbirale pomorske sile. Zdaj ves svet prizna — je nadaljeval Mussolini — da so se delale o priliki sklepanja mirovnih pogodb napake. Kaj je treba proti temu ukreniti? Treba je popraviti ono, kar ni dobro. Naš rimski poslanik pri ministru Cianu Rim. 25. sept. br. Italijanski zunanji minister grof Ciano je snoči sprejel jugoslovenskega poslanika Kasidolca. Kakor poroča agencija Štefani, sta imela daljši razgovor o mednarodnem položaju. Izmenjala sta sj svoje informacije o najnovejšem razvoju dogodkov v Sredmtjii Evropi. Varnostni ukrepi v raznih državah Pariz, 25. septembra, o. Francoska vlada je razširila svojo mobilizacijo tudi na pomorske in letalske sile in na vsa prometna sredstva. Vzporedno z mobilizacijo v Franciji je tudi Anglija izvedla mobilizacijo pomorskih in letalskih sil. Zatrjujejo, da je tudi Poljska izdala nalog za pojačenje obmejnih čet na poljsko-češkoslovaški meji, prav tako tudi Madžarska. Haag, 25. septembra. AA. (Havas). Vsa Holandija spremlja v največji mirnosti raz voj mednarodnega položaja. Vendar je javno mnenje nekoliko vznemirjeno. Vsa Holandija soglaša v tem, da je treba obdržati nevtralnost. Na meji se vrše pospešeno vse priprave, da bi se zagotovila obramba holandskega ozemlja. V vojaških krogih smatrajo, da so podvzeti vsi potrebni ukrepi za obrambo države. London. 25. sept. AA. (Štefani). Poveljstvo mesta Gibraltarja je objavilo, da so bili izdani >nekk pomorski ukrepi, ^katerih pravega smisla ni potrebno še posebej poudarjati. Ukrepi so docela krajevnega značaja. Pariz, 25. sept. AA. (DNB) Uradni list objavlja danes uredbo, po kateri se zakon o organizaciji naroda za primer vojne nanaša tudi na Alžir. Kaj bo storila Amerika ? Washington, 25. septembra. AA. (Havas.) Stališče, ki bi ga zavzele Združene ameriške države v primeru evropskega spopada, je še dalje predmet političnega razpravljanja. V tem smislu je imel včeraj senator King, član demokratske stranke in eden najbolj navdušenih pristašev one struje, ki je zahtevala, da gredo USA v Zvezo narodov, govor po radiu. Dejal je med drugim, da so Združene ameriške države v mnogočem odgovorne za sedanji položaj na svetu, ker niso podpisale versajske pogodbe in niso pristopile k Zvezi narodov. Dočim se o stališču USA v ameriški javnosti živahno razpravlja, ostaja vlada rezervirana. Washington, 25. septembra. AA. (Havas.) V ameriškem zunanjem ministrstvu poudarjajo, da se smer ameriške zunanje politike ne bo spremenila. Združene ameriške države so še nadalje prepričane, da se češkoslovaško vprašanje kakor tudi vsa druga aktualna vprašanja morejo rešiti s pogajanji. Newyork, 25. septembra. AA. (Havas) »Newyork Times« smatra, da bo Cordell Hull ponovil svoje mnogoštevilne pozive k miru, ki jih je izrekel pred letom dni in so izraženi v šestih točkah. Prevladuje prepričanje, da bo v vsakem primeru vztrajal na tem, da morajo narodi držati svoje obveznosti in urediti medsebojna nesoglasja na miren način in z mirnimi sredstvi, ki se skladajo z načeli mednarodnega prava. »Newyork Times« na kon-su svojega poročila piše: V ostalem se zdi, da so na splošno vsi prepričani, da nas v primeru, če bi vojna nekaj časa trajala, vsaj toliko kot prejšnja, ne bi mogel varovati noben jez pred plimo strasti. »Newyork Herald Tribune« piše, da se je že našla neka stvarna prilika za USA, da dajo svoj prispevek k ohranitvi miru s kakšnim vplivanjem, pozivom ali komentarjem. Takšna prilika more nastopiti in v tem primeru bi jo Roosevelt gotovo izkoristil. VVashington, 25. sept. AA. (Havas) Senator Green se je vrnil s potovanja iz Južne Amerike. Ob tej priliki je dal izjavo časnikarjem, v kateri pravi, da čedalje večji trgovinski promet med Nemčijo in Južno Ameriko resno ogroža gospodarske interese USA. Obstoji nevarnost, da se. bodo gospodarski odnošaji med USA in* Južno Ameriko v znatni meri poslabšali. Senator Green je v nadaljnjem izjavil, da mora poživitev nemške trgovine v Južni Ameriki imeti za posledico povečanje nemškega vpliva v tem delu sveta. ---—-i Glej tudi poročila na 3. in 4« %trani Kronika od sobote do ponedeljka Ljubljana, 25. septembra Nedelja Je t splošnem minila brez večjih dogodkov. Razmeroma lepo vreme je množice Ljubljančanov zvabilo, da so šli preživljat evoj weekend v okolico in na Gorenjsko, in tako se je v mestu za 24 ur polegla živahnost, ki smo jo doživljali zadnje dni. Policija je bila ves dan brez opravka, a nenajkrat so morali intervenirati reševalci Ranjenci v bolnišnici Na križišču Gasilske ulice m Celovške ceste v šiški je malo pred 16. prišlo do razburljivega karambola med motocikli-etom in avtobusom. Po Gasilski ulici je privozil natakar Slamičeve restavracije Feliks Kocbek na svojem modociklu, po cesti pa je prihitel avtobus. Kocbek seje s precejšnjo silo zaletel v avtobus, da je poi padcu dobil nerodne poškodbe po nogah in po Obrazu in je padel v nezavest V bolnici so Kocbeku, ki se je kmalu spet opomogel, obvezali rane, nakar je lahko odšel v domačo oskrbo. Dopoldne so morali reševalci na Fužine, kjer se je ponesrečil pleskarski pomočnik Ra jko Renko iz Spodnje Hrušice. Na vrtu neke gostilne je za zabavo scopil na gu-galnico, pa je padel z nje m se poškodoval na vratu. Iz Iške vasi pa so morali davi prepeljati v bolnišnico posestnikove-ga sina Jožefa Japlja. Japelj je v soboto zvečer posedel v neki gostilni pa je prišlo med fanti do prepira in pretepa. Nekdo ga je z noežem sunil v levo pleče, a je upal, da si bo lahko doma izlečil rano. č:z noč pa se mu je stanje poslabšalo, da so morali poklicati reševalce. Iz kulturnega življenja Z nastopom jeseni se je v mestu živeje razgibalo kulturno življenje. Za »Ca/rjem Fjodorjem« smo v soboto v drami doživeli novo premitro, Finžgarjevo »Verigo«, v Skrbinškovi režiji. Gledališče je bilo zvrhano polno, kar priča, da kriza, o kateri je bilo zadnji čas toliko govora, nd odvrnila publike od našega Talijinega hrama. Občinstvo je domače dflo sprejelo s toplimi simpatijami in je igralce ponovno z aplavzom priklicalo pred zastor. Kolektivna razstava akad. kiparja Borisa Kalina v Jakopičevem paviljonu je bila dopoldne spet deležna izredro številnega obiska. Dosedanji uspeh nazorno izpričuje, da je prepad med umetniškim tvorcem in publiko, o katerem od časa do časa čujemo toliko tožba, lahko premostiti, če umetnikovo delo ostaja blizu življenja in resnice, živahen promet je bil ves dan tudi v plesni dvorani Kazine, kjer razstavlja popularni Kondor svoje karikature. Karikaturist, ki je v Ljubljani — kljub dejstvu, da je v svojem jedru popotnik v umetnosti — dodobra pognal korenine, ima stalno tudi polne roke dela, da iz zanimivejših obrazov izlušči človekovo bistvo in značaj. Povratek naših visokošolcev iz Prage V nedeljskem jutru na vse zgodaj se je vrnila v Ljubljano skupina naših visokošolcev članov Jč lige, ki je bila pred 18 dnevi odpotovala na študijski izlet po češkoslovaški. Mobilizacija je zatekla naše visokošolce v čeških Budjejevicah. Kazalo je že, da se bodo morali vrniti domov 2 velikim ovinkom čez Rumunijo, toda posrečilo se jim je še potovati čez bivšo Avstrijo. Njihova vrnitev je gotovo bila veliko olajšanje staršem, ki so bih zarsdi svojih najdražjih že v skrbeh. Izlet sam, sprejem med brati Čehi in Slovaki ter dogodki zadnjih dni, ki so jim bili naši visoko-šolci žive priče, — vse to ja moglo le še bolj utrditi vezi, M nas že tako dolgo vežejo a severnimi brati, ki preživljajo zdaj tako usodne dneve. Vrnitev naših rudarjev na Westfalsko Z nocojšnjim brzovlakom ob 21. uri se je iz Ljubljane vrnila v Nemčijo druga skupina letošnjih westfalskih izletnikov. Na ljubljanskem kolodvoru se je zbralo 160 mož jn žena, fantov in deklet. Preživeli so 3 tedne oddiha v najrazličnejših krajih na domo- vih svojcev, pa tudi na potovanjih po Jugoslaviji. Med njimi je kakšnih trideset Nemcev, ki so vsi preživeli krasne dneve v Jugoslaviji, da ne morejo prehvaliti lepot Bleda, Jadrana in bosanskih mest Vse so si ogledali, povsod so bili prijazno sprejeti, nič jih ni brigala visoka politika, a ko so prispeli v Ljubljano, jih je tu popolnoma presenečene zatekel razplet usodnih dogodkov. Vendar se vsi izletniki vračajo v Nemčijo s prepričanjem, da bo nemara le še mogoče ohraniti mir in da bo svkie-denje ob letu še prisrčnejše, kakor je bilo letos, ko sta prišli v Ljubljano zapored dve veliki skupini naših rojakov in je obakrat bilo z njimi precejšnje število njihovih nemških prijateljev. Ko se je vrnila pred štirimi tedni prva skupina iz Jugoslavije v Nemčijo, je znani publicist in novinar Gerhard Kili objavil r več uglednih poruhrskih dnevnikih daljše poročilo, v katerem je poudarjal, da se je iz majhnih začetkov razvilo vsakoletno ro- manje naših rojakov v staro domovino v ■talno ustanovo. Zlasti navaja, g, za predsednika nadzornega odbora g. Vazzaz, v častno razsodišče pa za predsednika g. Haszlakiewicz in za prisednika g. Šinkovec. Izvoljeni so bili še delegati za župno skupščino, nakar je bdi predlagan dosedanji trgovec, da se mu za požrtvovalno delo dodeli oditkovanje. Starešina dravske župe inž. Pengov je v imenu župe s toplimi besedami poedravil vse članstivo in izpregovoiril nekaj vzpodbuja-jočih besed mlademu pokolenju, ki naj mu danes bolj kakor kdajkoJi prej velja opomin: »Bodimo pripravljena!« Tekma modelov Jadralnih in motornih letal na ljubljanskem letališču KA$TEL D.D. ZAGREB dobiva se v vseh lekarnah Reg.br. 15426/38- Ljubljana, 25. septembra Ljubljanski obiastni odbor Aerokluba »Naša krila« je danes popoldne priredil na letališču nagradno tekmovanje modelov jadralnih Ln motornih letal, katerega so se kot tekmovalci v veiikem številu udeležili zvečine ljubljanski modelarji, člani podmladkov »Naših krik z ljubljanskih gimnazij. s svojimi jadralnimi modeli pa so prispeli pod vodstvom predsednika g. Pošla tudii štirje člani najmlajšega podmladka, šele pred nedavnim ustanovljenega v Kranju. Kljub solnenemu vremenu je srečnim poletom močno nagajal dokaj krepek veter, ki modelom ni dal. da bi pokazali svoje skrajne sj>osobnosti. Toda številno občinstvo, med katerim je bilo posebno mnogo mladine, med katero si zadntfe čase prj nas pridobiva čedalje več in obsežnejših sim- patij vse, kar je v zvezi z letalstvom, je vendarle prišlo na svoj račun in redarska služba je imela kar polne roke dela. da /e brzda'a intenzivno zvedavost ki je pritiskala nekoliko preblizu k tekmovalcem in članom komisije. Redno po napovedanem času je tekmovanje otvoril predsednik oblastnega odbora g. dr. Orel s kratkim nagovorom na tekmovalce v katerem je posebno poudaril našo dolžnost, da posvečamo modelarstvu vso potrebno pažnjo po vzgledu modernih držav, ki so že zaroda j spoznale važen pomen modela rs tva za napredek letalstva. V svojem govoru je dr. Orel izrazil iskreno željo, naj bi tudi naša država in v njej Ljubljana ne zaostajali v tem pogledu, temveč naj bi se uvrstili z znanjem in z uspehi v krog dru- Rekordi plavača žižka žižek je na I500 m dosegel v Trstu svetovni rezultat Trst 25. septembra. V Trstu so končno pristali, da se izvrši mednarodni plavalni miting na bazi dogovora sporeda za meddržavni dvoboj in da bo italijanski savez plačal vse stroške, ki jih je imela naša reprezentanca. Tržaški časopisi so medtem objavili, da bo na sporedu le meddržavni dvoboj v waterpolu in skokih. Zastopniki jugoslovenskega saveza so proti temu protestirali, nakar so se funkcijonarji italijanske federacije opravičevali, da so to povzročili tržaški novinarji brez vednosti saveza. Končno so se sporazumeli, da je Italija dolžna revanš za Bled v L 1939 in sicer pod enakimi pogoji, kakor . so bili dogovorjeni za Bled. Jugoslovenski delegati so zagrozili, da so cd tega dvoboja odvisni nadaljnji prijateljski stiki med obema savezoma. Sklenjeno je bilo, da se sedanje dvodnevno srečanje službeno imenuje »Mednarodni plavalni dvoboj v Trstu s sodelovanjem jugoslovenskih in italijanskih plavačev, waterpolistov in skakačev«. Sinoči ob 21. se je v kopališču »Auso-nia« začelo tekmovanje, na katerem so razen najboljših jugoslovenskih plavačev iz Dubrovnika, Splita, Sušaka in Ljubljane, sodelovali tudi naiboljši plavači, skakači in waterpolisti italijanskih klubov. Gledalcev je bilo največ 1000. čemur so bile krive časopisne vesti Med gledalci so bili naš generalni konzul in konzul v Trstu, zastopnik prefekta, športni inšpektor fašistične organizacije Jeger, predsednik italijanske plavalne federacije dr. Bitetti in drugi. Vreme je bilo ugodno, morje mirno, kar je omogočilo odlične rezultate, s katerimi je zlasti zadivil član Juga in naš ožji rojak Branko 2ižek. Plavalne tekme so prinesle iugoslovenskemu plavalnemu športu izreden uspeh. Med drugim se je z Mihovilovičem ojačeni Vikt.oriji posrečilo v waterpolu premagati italijansko reprezentanco. Rezultati so bili v mnogem rekordni. Vodstvo naše reprezentance, kakor tudi savezni upravni odbor bo na prihodnji redni glavni skupščini JPS predlagal, da se priznajo za rekorde vsi rezultati, doseženi v morskih bazenih, zlasti v tržaškem. Zaradi tega so vsi naši plavači nastopili v predpisanih trikojih. Tehnični rezultati so bili naslednji: 1500 m prosto: 1. Žižek (Jug) 19:48.9!! 2. Baica (Jug) 21:06.7, 3. Balla (Vojvodina) 21:08.4, 4. Schipizza (Fiumana) 21:23.5, 5. Ogno (Lazio Rim) 21:56.9, 6. Mini (Viktorija) 22:06.1. Žižkov čas je znatno boljši od jugosL rekorda Balle 22:19.8, ki so ga tudi vsi naši plavači znatno prekosili. Žižek je dosegel čas, ki je za 7 sekund boljši od letošnjega evropskega prvaka na isti progi! Vodil je takoj od starta in obrnil pri 100 m v 1:09.3, 200 m v 2:27. Nekaj časa mu je bil za petami Ogno, ki sta mu z malim presledkom sledila Balla in Schipizza. Po 1000 sta se Balla in Baica sigurno potisnila na 2. in 3. mesto. Žižek je stalno po-večaval razliko in je na cilju pustil vse, razen Baice in Balle, nad 100 m za seboj. Njegov rezultat je fenomenalen. V teku plavanja je Žižek zboljšal celo vrsto naših rekordov. Vse čase je merilo predpisano število sodnikov. Na 400 m je dosegel 5:07.8, na 500 m 6:28.4, na, 800 m 10:32.5 in na 1000 m 13:14.8. 100 m prosto: 1. štakula (Jug) 1:01.5, 2. Lisardi (Lazio Rim) 1:02.5, 3. Luciani (GSS Milano) 1:02.7, 4. Vittori (Fiumana) 1:03, 5. Defilipis (Viktorija) 1:04.1, 6. Potočnjak (V) 1:04.2. 7. Kurtini (V) 1:04.9. Stakula je sigurno zmagal in obrnil 50 m v 28 sek. Vsi jugoslovenski tekmovalci so še juniorji! a 200 m prsno: 1. Cerer (Ilirija) 2:52.2, 2. Grkinič (V) 2:57.7. 3. Bertetti (Triestina) 3:01.2, 4. Graziani (Dopolavoro Venezia) 3:01.6, 5. Kon (V) 3:01.9. Cerer je plaval ležerno in razen prvih 50 m in finiša ves čas v klasičnem sgogu. Junior Kon je velik talent. Skoki z deske: Po obveznih skokih je vodil Ziherl (Ilirija) z 51.74 točkami, sledili so Foschini (Triestina) 48.50, Pribošek (I) 45.50, Keržan (I) 41.30, Nicrstro (Lazio) 40.44. Danes dopoldne ob 10.30 so bili še poljubni skoki, vendar to*ke še niso izračunane. Kaže, da bosta Ziherl in Keržan zasedla šele 2. in 3. mesto in sicer v prvi vrsti zaradi pogrešnega sojenja naših sodnikov, zlasti Farela, ki je Ziherla mnogo slabše ocenjeval, kakor italijanski sodniki. 4 X 100 m prosto: 1. Italija (Gambetta -Buf Torino, Vittori - Fiumana, Luciani -GSS IVPiano. Lisardi - Lazio) 4:11.5, nov italijan&ik rekord! 2. kombinirano A moštva (Defilipis, Žižek, Ciganovič, Stakula) 4:17.1, boljše od ju?osl. rekorda, 3 komb. B moštvo (Kurtini, Potočnjak, Mini, Cerer) 4:23.4, 4. komb. C moštvo (Baica, Balla, inž. Marčeta, Strucelj) 4:29.1 tfli drla t, IJu' ee Jb modelarMvo luiflu do zavidljivo visoke stopnje. Takoj nato so tekmovalci začel; spuščati v zrak svoje modele, ki so pokazali, da nikakor ne zaostajajo za tistimi, ki so nam jih pred nedavnim na istem letališču pokazali člani mednarodne tekme. Izmed obilir oe modelov — tekmovalo je vsega 17 tekmovalcev, od katerih je večina poslala v borbo po več jadralnih modelov, štirje pa modele motornih letal — so se že takoj po prvih letih izločili nekateri nepremagljivi favoriti, ki bo nepogrešljivo vzdržatli konkurenco vse do kraja tekmovanja. Zal so marsikateri zaostajali za njimi zaradi nagajivega vetra, ki v jadraJstvu povsem pristransko po muhastih simpatijah pošilja tega ponosno visoko v zrak. drugega pa nemiio potisne v tla. Toda pravila tekmovanja so taka, da je treba vzeti v poštev muhavost prijatelja vetra in komisija, v kateri sta merila časovno trajanje vzdržljivosti modelov v asraku med drugima načelnik sekcije modelarjev g. pr~»f. Ovsenik in član kluba g. Svetozar Hribar, je morala marsikdaj neusmiljeno zastaviti uro, ko se je model komaj po kratkem utripu v zraku onemoglo vmil na zemljo. Po triurnih uspelih in neuspelih podvigih v zrak ee je komisija umaknila za »zeleno mizo«, seštela časovne uspehe in po kratkem posvetovanju razglas'la izjd tekmovanja ler razdelila nagrade, ki jih je tekmovalcem podaril oblastni odbor. Za prvo in drugo mesto v skupini modelov jadral je Wiedcrwollen prejel prehodno nagrado; bronastega orla na kamenitem podstavku jn pa brezplačen polet nad Ljubljano, za tretje mesto v isti skupinj pa Medvedšek Save Mi kiča »Zgodovino jugoslovenskega letalstva«. V skupini modelov motornih letal si je prvo in drugo mesto osvojil Petek, Samoprodaja za Ljubljano: FRANC GOLOB — LJUBLJANA Samoprodaja za Maribor: PINTER I LENARD — MARIBOR ki Se bo za prvo nagrado brezplačno pope- ljai z letalom na Sušak in nazaj, kot drugo nagrado pa je prejel Ličen kovinast modelček aeroplana. Tretje mesto v tej skupini ja komisija prisodile spet Medvediškn in ga nagradila z brezplačnim poletom nad Ljubljano. Druga »Zgodovina jugosloven-skeiga letalstva« je bila pripojena navdušenemu prijatelju »Naših kril« invalidu g. Snoju, ki je dosegel najboljši uspeh s svojimi modeli izven konkurence. Tekmovanje, ki je brlo vseskozi spremljano od občinstva z velikim zanimanjem, je zaključil dr. Orel z zahvalo vsem tekmovalcem. ki naj jih današnji uspehi vzpodbudijo k nadaljnjemu marljivemu delu pri modelarstvu. Umoril je gostoljubnega mlinarja Po dolgem iskanju prijet roparski morilec Zagreb, 25. septembra V slavonski vasi Subocki grad pri Da-ruvaru je bil umorjen stari mlinar Javo šejatovič. Dolgo so iskali morilca, zdaj je vendar tudi tu prišla resnica na dan. Sredi poletja je prišel k staremu mlinarju šejatoviču mlad tujec, prosil je za hrano in stanovanje. Stari mlinar, ki je prebival na samoti, je bil dale« naokoli znan kot velik dobričina. Usmilil se je tujca in ga vzel pod streho. Lepo ga je pogostil in mu odkazal sobico, kjer ee je tujec lahko takoj vlegel k počitku, stari mlinar pa je prenočeval v drugi sobi, kjer je shranjeval moko. Naslednje jutro so kmetje, ki ec prišli v mlin po moko, našli starega, dobrega mlinarja umorjenega. Imel je strašno rano na glavi, stanovanje pa je bilo popol- [ noma izropano. Orožniki so vsenaokrog, ' tekali sumljivega potepuha. Zdaj so izvedeli, da se skriva v daruvarskem in ga-rešničkem okraju. Razposlane so bile patrulje in ena izmed njih je vlovila sumljivega tujca v vasi Vukovju. Potepuh je 22ktni Milan Bosar. Pri prvem zasliševanju je mladi zločinec tajil umor. Ko pa so ugotovili, da je suknja in obleka, ki jo nosi na sebi, last pokojnega mlinarja, je umor priznal. Sredi noči je s kiro udaril mlinarja po glavi, nato pa je z ostrino sekire še nekajkrat tresnilpo truplu, ker nikakor ni bil gotov, da je starec že mrtev. Potem je pobral, kar f našel primernega. Mladi morilec nikakor ne obžaluje svojega dejanja, marveč »• izgovarja: »Tako je pač hotela usoda!« Živ izkopan iz ogromnega plazu Dramatično reševanje ponesrečencev pri iirodarjevu »Jutro« je poročalo o strahoviti nesreči, ki se je primerila pri Brodarjevu, pri gradnji nove ceste. Na kraju, kjer je kot žrtev roparskega morilca padel inženjer Ba-der, se je po eksploziji mine zrušila velikanska skala, ki je povzročila ogromen plaz. šest delavcev je ostalo v ogromni gmoti in ni bilo upanja, da bi katerega izmed njih živega izkopali. In vendar se je zgodil čudež. Oseminštirideset ur po katastrofi so spravili na dan delavca Camila Baorja in sicer živega. Takoj po strašni nesreči so oblastveni organi ugotovili, da je odkopavanje šestih zasutih združeno z veliko nevarnostjo. Sre-ski načelnik je izdal nalog, da delavci prekinejo odkopavanje. ker tudi strokovni tehnični oddelek iz Prijepolja ni mogel jamčiti, da ne pride do nove nesreče, ako se odkopavanje nadaljuje. Skupina delavcev, prijateljev in sorodnikov zasutih pa se ni mogla kar zlepa pokoriti naredbi sreskega načelnika. Na lastno pest so sklenili, spraviti trupla nesrečnih delavcev izpod plazu. Ko so jih orožniki odganjali, so odkopači trdili, da čujejo izpod plazu klicanje na pomoč. Abis Pašič in Radule Kršikapa sta na lastno odgovornost organizirala skupino tridesetih delnvcev, ki so začeli vneto odkopavati. Delali so pozno v noč. Nabavili so si mine in začeli razstreljevati kamenje. Do ene ponoči so vžgali 12 min in popolnoma razdrobili največje skale. Tedaj se je izpod plazu začul votel glas: — Ne streljajte več, odkopavajte, jaz sem živ! Ječanje se je nadaljevalo. Delavci so * silno vnemo razrušili veliko skalo in odkopavali zemljo in kamenje. Ob treh zjutraj so znova začuli ječanje. Razpoke med zrušenimi skalami so bile tako velike, da je zakopani delavec dobro čul, kako se reševalci pogovarjajo. — Pašič, dvigni mi skalo z ust! je velel zakopani delavec izpod velike skale. Ob polpetih zjutraj so delavci spravili čamila Baorja na dan. Našli so ga stoječega med dvema velikima skalama, ki sta se stikali nad njegovo glavo in mu tako rešili življenje. Seveda pa je bil ča-mil poškodovan po vsem telesu. Brž je prihitel sreski zdravnik in nudil rešencu pomoč. Prišel je tudi sodnik, toda čamil Baor ni mogel povedati nobene podronob-sti, kako se je nesreča zgodila. Z avtomo-iblom so ga prepeljali v sarajevsko bolnišnico. Ostalih petih ponesrečencev še niso našli. Lepe dragocene nagrade za našo Same (K jutrišnji premieri »Filma Ljubljanske dame bodo vesele novice, da ee bo od jutri naprej prevajalo v Ljubljani eno ^najlepših in najrazkošnejšili filmskih del sedanjosti »Film lepote in mode«. Ta film, ki se je drugod imenoval z modnim imenom »Zadnji krik«, je izdelan v pre-lestnih, živih, naravnih barvah po novem sistemu »plast ikokr«. V njem nastopajo najlepša dekleta Amerike v njem bomo slišali melodije najslavnejših jazz-kapel, Napaka je bila, da so postavili Cigano-viča, ki za prsni crawl nima treninga. Defilipis je zgubil za malenkost, Žižek je "a prvih 50 m zaostal za 5—6 m, a je v finišu zmanjšal na dolžino telesa. Ciganovič je do 80 m zmanjšal razliko na pol dolžine, a je nato popustil in zaostal za 7—8 m, s čemer je bila štafeta izgubljena. Viktorija : reprezentanca Italije 4:3 (1:1) Sledila je še waterpolo tekma. Viktorija je nastopila v postavi Mihovilovič, Marčeta, Polič V., Grkinič, inž. Marčeta, Polič B., Kurtini. — Italijansko repre^ zentanco so sestavljali: De Angelo (Rari Nantes Napoli), Bulgarelli (isti), Valle (Rari Nantes Firenze), Marioni (Covagnaro Genova), Raspini (RN Firenze), Goggioh (isti), Ogno (Lazio Rim). Viktorija se je prva znašla in je po Poliču dosegla vodstvo. V lepem napadu je Raspini izenačil. Po odmoru so bili Italijani v začetku v premoči in je Goggioli postavil na 1 : 2. Viktorija je imela dobre prilike, a je slabo in netočno dodajala. Grkinič, ki je bil najboljši od v^eh, je nato spravil v moštvo sistem in je Polič izenačil. Isti igralec je povišal na 4 : 2. Tik pred koncem je Goggioli dosegel končni rezultat 4 : 3. Dunajski sodnik v. Patuzzi je sodil ležerno in je igro prekinjal brez potrebe. V odločilnih trenutkih je večkrat znatno oškodoval Viktorijo. Tekmovanje se nadaljuje v nedeljo ob 21. z naslednjimi točkami: 3 X 100 m mešano, 100 m hrbtno, 400 m prosto, 4 X 200 m prosto, skoki s stolpa, waterpolo. V štafetah Italijani bržkone ne bodo nastopili, ker nimajo kompletnih moštev. lepote in mode« v kinu Unionu) in kar ie za naš ženski evet najvažnejše. ▼ njem bomo videli najnovejše modne kreacije najrazkošnejžih damskih saIoiuw onkraj luže V divni simfoniji barv bo pre-dočena našim ženam lepota današnjo mode in marsikatera naša dama si to pri pogledu na di\ no, razkošno razstavo ustvarita model in sliko svojega bodočega plaisča, kostuma klobuka itd. »Film lepote m de« — tako smo krstili film v Ljubljani — je bil deležen vsepovsod velikega priznanja in ogromnega uspeha v vseh velemestih, kjerkoli je bil igran. Damski svet a je to izredno razstavo mode ogledal v tako ogromnem številu kakor noben drug film. Pri rnm tem pa ima film tudi dobro vsebino — seveda ljubavno, ki se zapleta. :t» srečno konča, tako kakor je to v filmih takega žanra obieajino. Prepričani smo, da bo film tudi v Ljubljani očaral vse r.a^jjta™^ ki istotako po svoiih modnih toaletah ne zaostajajo za svojimi tovarišcami po velikih evropskih mestih. Uprava kina Uniona je sklenila pni tej priliki nagraditi svoje obiskovalce pri t»tn filmu z izbranimi in dragocenimi nagradami in to izključno le z modnimi darili. \se vstopnice pri filmu »Film lepote in mode« bodo zato oštevilčene in po od igran ju tega filma bodo številke žretane. Nihče naj zato svoje vstopnice ne zavrže, ker se bodo darila izročila le proti predložitvi izžrebana številke. Darila pa so naslednja: Krasen damski jesenski plaši. (pargU model, nakuplijen in razstavljen pri tvndki Fr. Lukič, Stritarjeva ulica). Elegantna bluza, (nakupljena in ljena pri *vrdki »Mola«, Tyrševa cesta). Ženski modni čevlji (nakuplje®5 in stavljenj pri tvrdki »Peko«, Šelenturgon* ulica). • _ Damski dežnik, (nakupljen m razstavljen pri tvrdki St Vidmar, Prešernova ulica). Damski klobuk, (najnovejši model sato* na T. Nosan. Miklošičeva cesta). Našim damam ▼ Ljubljani je tedaj kin® Union pripravil dvojno veselje in sicer s tem. da bodo videle in uživaJe film, kd jili popelje v kraljestvo najlepše, razkošne mode, polet tega pa bo marsikatera deležna še nagrade, ko bo prejela darilo, seveda le v tem primeru, če ji bo žreb naklo-nje®. >JXJTRO c, ponedeljska Izdaja 3 Ponedeljek, 25, IX. 1938 Uspeh v Varšavi Jugoslavija: Poljska 4:4 Naše moštvo je ▼ Varšavi pred 35 Usod gledalci pred-vedlo prav dobro igro — Gole so zabili Wolfl Z, Kokotovič in Welker Tudi v drugi tekni za prehodni pokal našega kralja se Poljakom nI posrečilo rsmagati, čeprav so igrali tokrat doma. Kaše moštvo je nudilo tisočerim gledalcem prav dobro igro, pri čemer je v odločilni meri vplivala enotnost, kar pa je razumljivo, ker je našo reprezentanco sestavljalo nič manj kakor devet igralcev tCr rad jonskega. Lešnik, o katerem se je poročalo, da Je ostal doma, je dobil v zadnjem trenutku dopust, s čimer je naše moštvo znatno pridobilo na prodornosti. Zi nekoliko več sreče bi lahko Jugoslavija beležila lepo zmago, toda napad ni znal izkoristiti številnih prilik, ki so se mu nudile, na drugi strani pa je bila naša obramba precej nezanesljiva. V splošnem neodločeni Izid ustreza igri. Varšava, 25. septembra Na igrišču »Legie« je bila danes pred 35.000 gledalci ob najkrasnejšem vremenu odigrana druga meddržavna tekma za pokal Nj. VeL kralja Petra U. Prvo tekmo, ki je bila odigrana v Beogradu, so dobili Jugosloveni s 3 : 0. Današnji tekmi je prisostvovalo mnogo odličnih predstavnikov Poljske, a tudi naš varšavski poslanik dr. Stanoje Kojič z osebjem poslaništva. Tekma se je pričela ob 16. Po običajnih pozdravih in po odigran ju obeh himen, je švedski sodnik Eklund dal znamenje za pričetek igre. Stranski sodnik na eni strani je bil Jugosloven Pcdubski. Jugoslavija je nastopila v naslednji postavi: Glaser, Hiigl, Matošič, Lechner, Jazbin-šek, Kokotovič, šipoš, VVolfl, Lešnik, An-tolkovič, Welker. Poljska: Madejski, Sczepaniak, Galecky, Gura, Korban, Piec I., Pjontek, šerfke, \Vilimovsky, Vodarž, Piec H. Poljaki so od vsega začetka diktirali precej oster temno, in so z lahkoto prodirali. tako da so kmalu prišli v vodstvo % 2 :0. Naša obramba je bila namreč precej nesigurna in so zato morali krilci igra- ti preveč defenzivno ter vsled tega ni bilo zveze z napadom. Polagoma so se pa naši znašli in v 31. min. je VVolfl znižal na 2:L Lešnik je zabil drugi gol, ki ga pa sodnik zaradi očitnega off sidea ni priznal. V drugem polčasu se je naše moštvo še bolj razgibalo. Takoj je jssrodnciralD na igrišču in diktiralo tempo. Opažati je bilo, da je bolj homogeno. Zlasti so se dobro razumeli med seboj igralci Gradjanskega, ki jih je bilo 8 v moštvu. V 5. min. je prodrl Welker prav do kazenskega prostora, kjer ga je zrušil nasprotni branilec in sodnik je diktiral enajstko, kar je bila pa nekoliko prestroga kazen. Kokotovič je z razantnim strelom izenačil na 2:2. Izvrstno sta se med seboj razumela Welker in VVolfl, ki sta prvič d^bitirala v državni reprezentanci. Naše moštvo je bilo v lahni premoči, le obramba je bila nesigurna in ker se Hiigl in Matošič nista znašla, je Pjontek zvišal na 3:§. Spet je prodrl Welker, a branilec je v zadnjem hipu rešil Isti igralec je bil kmalu nato spet pri žogi in topot se mu je nasmehnila sreča: močno je streljal in spravil na 3:3. Poljska publika je začela protestirati proti domačemu moštvu. V 25. min. je Welker dodal Woiflu. ta je prenesel Lešniku in sam tekel proti golu. Lešnik mu je takoj žogo vrnil in je VVolfl spravil Jugoslavijo v vodstvo s 4:3. Žeje kazalo, da bo Jugoslavija zmagala, a v 41. min. se je Poljakom le posrečilo po Vodaržu izenačiti na 4:4. Tega gola je bila spet kriva neodločnost obrambe. Jugoslavija je danes predvedla dobro, borbeno, požrtvovalno in povezano igro, nekoliko slabša je bila le obramba. Prav gotovo je, da je imela danes Jugoslavija priliko za zmago. Odlično sta s,- obnesla v moštvu oba novinca Welker in Wolfl. Naše moštvo je zapustilo dober vtis in je bilo prisrčno pozdravljamo. Prvenstvo LNP Podsavezni I. razred prinaša s slehernim kolom presenečenja. V ljubljanski skupini je tokrat šlo še vse po paporni formi Morda je malce presenetila precej visoka zmaga Marsa nad Jadranom, toda slednji nikakor ni v lanski formi in ni mogel računati na uspeh. Izredno visoko zmago je beležil Kranj, ki je na lastnih tleh prav nevaren nasprotnik. V maribor-skupini so se spet ponovili presenet- vi izidi. Slavija je letos izvrstna in je ikra t, čeprav številčno okrnjena, odvzela Mariboru točko. Prav lep uspeh je dosegel Rapid, ki je v Čakovcu pustil eno samo točko. V Celju je srečanje Atletiki : Celje odpadlo. V naslednjem poročila: Kermes : Svoboda 2:1 (2 JO) Igra ni bila na posebni višini. Nasprot->'£>, bilo je mnogo nabijanja brez vsakega smisla in ©ta bili v tem pogledu enaki oibe moštvi Svobodaši so partijo zgubili s precejšnjo smolo. Vratar jim je f spremenil pohlevno žogo v avtogol, enajstko pa je streljal Kabiht visoko pod cbla-e. Rezultat bi se torej lahko glasil tudi riarobe, še najbolj pravično pa bi bil izražen z 1:1. Z boljšim startom, so postregli šiškarji. Potem pa so imeli nekaj več sreče in so |xrišfl še v prvem polčasu z 2:0 v vodstvo. Do odmora so tudi še nekam zaigrali, vsaj podrejeni niso bili na terenu. I^otem pa se je vse razen ožje obrambe e'esu1o in so ae dogodki prenesli v območje njihovega kazenskega prostora. Deloma je tedaj držala, obramba situacijo, deloma je bil nasprotnikov napad v znatni meri jalov. Tako so se iz afere izvlekli še s £K>zitivnim rezultatom, ki ga vsaj v drugem polčasu niso zaslužili. Najboljšega moža so imeli v vratarju Oblaku, ki mu gr0 tudi v veliki meri zasluga, da je moštvo odneslo obe točki. Svobodaši eo začeli precej slabo in so končali kot gospodarji na terenu. Sicer so tudi tedaj, ko so imeli igro v rokah, mnogo grešili. Predvsem imajo šibek napad, Id ni znal iz mnogih situacij pred nasprotnikovim golom izbiti niti ene stvari razen tistega Plečkovega gola, ki je bil edina uspešna zaključna akcija. Saj v tem napadu ni strelca. Na desno krilo so vse premalo igrali, če Je pa Rogelj na levem krilu dobil še tako uporabno žago, jo je gotovo pokvaril, ker mu je dribling oči-vidno namen in ne sredstvo; še en tak mož je v moštvu, vratar, ki rad paradira in zaradi tega so zabeležili šiškarji svoj prvi uspeh. Sicer je bila igra do odmora precej izenačena. Z avtogolom svobodaškega vratarja so prišli Hermežani v vodstvo. Drugi zgoditek pa je dosegel zelo efektno Ferjan po prav dobri Erženovi pripravi. Par stvari so imeli Svobodaši pred šišen-Bikimi vrati toda so jih zapravili. V drugem polčasu se je igra razvila v vse bolj enostransko borbo na, hermežanski polo-\ici. Iz mnogih situacij je naposled Ple-šlro le odločno poalal proti mreži in znižal iia 2:1. Sodil je g. č "mernik bolj šibko. Dopu-E-til je preostro igro. Mars : Jadran 5:2 (2:1) Tmovčani so morali tudi tokrat izvleči serijo žog iz svoje mreže; toda če smo v poročilu prejšnje nedelje morali ugotoviti, cla so po vsej pravici zaslužili težak poraz, jim je treba v tem primeru priznati, da se jih je držala v veliki meri smola. Rezultat je po poteku igre vsekakor zelo visoko izražen. X razgibani, sicer pa odprti igri so pri- šli Poljanci do prvega uspeha: ne toliko po svoji zaslugi, kot vse bolj po veliki krivdi Jadranovega vratarja; prav po nepotrebnem mu je izpadla povsem nedolžna žoga iz rok, ki jo je najmlajši iz nogometnega rodu Trčkov potisnil preko črte. Kmalu nato se je Trnovčanom nasmehnila sreča — redka izjema, ki se ni več pojavila — in je Marn s kota streljano žogo z glavo zaokrenil v poljansko mrežo ter izenačil. Težka taktična napaka Jadrano-ve obrambe je postavila Marsovce ponovno v vodstvo. Oba branilca sta startala na levo krilo, čigar center je nepokriti Žigon neovirano pretvoril v drugi gol za svoje moštvo. Seveda se Trnovčani še niso vdali, toda poljanska obramba je bila trša od trnovske. Po izenačeni igri sta šli moštvi v odmor z majhnim naskokom enega gola za Poljance. Hladnokrvno je takoj po odmoru Doberlet izkoristil slabost nasprotnikovih branilcev in povišal na 3:1. Sicer je potem Jadran nenehoma napadal, toda brez vidnega uspeha. Marsovci so igrali taktično dobro: branili so vsi! Iz prodora je Doberlet, ka-Kor se v taki igri rado dogaja, postavil na 4 :1. Najlepši gol v igri pa je zabil Ja-dranaš šavs; tedaj je bilo 4 :2. Tik pred koncem pa je bi) Doberlet zopet uspešen in je postavil končni rezultat 5:2. Sodil je dobro g. Macoratti. Kranj : Kovinar 12:3 (4:1) Kranj, 25. septembra V Kranju sta se srečala dva gorenjska kluba. Jeseniški gost je bil visoko poražen, vendar se mora priznati, da takega poraza ni zaslužil, ker je igral dosti dobro. Domači nasprotno, so imeli izreden dan in se jim je posrečilo vse. Levji delež na dvoštevilčnem rezultatu ima napadalna vrsta z levim krilom Deličem na čeki, ki je sam zabil 8 golov. Izvrsten je bil tudi bivši igralec Ljubljane Jež, ki je 6pravil v napad kombinacajsko igro. Jeseničani so se borili do konca požrtvovalno in so svoje gole dosegli le zaradi nepotrebnega igračkanja domače obrambe. Sodnik KlipstSdter je sodil površno. Železničar : Mara 5:1 (2:1) Maribor, 25. septembra železničar je tudi v svojem drugem nastopu spravil obe točki zasluženo pod streho. Njegovo moštvo je bilo boljše v vsakem pogledu. Na višku j? bila ožja obramba, v krilski vrsti se je odlikoval Eferl, dočim ostala pomagača nista toliko ustrezala Duša napada je bil Pavlin, prav dober pa tudi Roniak, ki imata po-gla/vitno zaslugo na visoki zmagi. Desno krilo je bilo prepočasno, a tudi vodja napada ni zadovoljil. Mura je igrala požrtvovalno, poznalo pa se ja pomanjkanje odličnega Kukanje, ki je duša svojega moštva Enajstorica gostov ni bila homogena in se je zlasti opažala precejšnja vrzel med obrambo in napadom. ker so krilci samo branili. Napad je bil slab in gre edini njegov gol na ro-vaš napake nasprotne obrambe. Igra je bila fair. Gole za. domače so dosegli Pavlin 3, Ronjak in štifter po enega, za Muro Bošina. Sodil j? dobro g. Vrhovnik. Maribor : Slavija 0:0 Ta rezultat je popolnoma nepričakovan. Igra, ki sta jo nudili obe moštvi, je bila od začetka do konca napeta in zelo dramatična. Slavija je od 32. min. prvega polčasa igrala le z 9 igralci. Njen vratar in srednji krilec sta bila namreč poškodovana in sta morala zapustiti igrišče. Vratar Drašbaher je v 25. min karamboliral s Ti fcrrjem in j« ddbfl tako hudo poškodbo na I glavi, da so ga morali z rešilnim avtom prepeljati v bolnico. Srednji krilec Perlek je moral v 32. min odstopiti zaradi poškodbe na nogi. Od tega trenutka dalje se je razvila huda borba. Kljub okrnjeno-sti se je Slavija branila tako dobro, da ji Maribor ni mogel zabiti gola. Pri Slaviji so bili vsi brez izjeme dobri in zaslužijo vso pohvalo. Maribor, ki je nastopil v nekoliko izpremenjeni postavi, ni mogel niti nasproti devetim igralcem doseči zmage in se je moral zadovoljiti z delitvijo točk. Bil je sicer stalno v napadu, zaradi taktično slabe igre pa ni bilo številčnega uspeha. Igra je bila prepletena z raznimi neprijaznostmi. Sodnik Kopic je sodil že boljše. V predtekmi rezerv je Maribor porazil Slavijo 8 : 2. V dopoldanski mladinski tekmi je Rapid premagal Železničarja 2 : 1. ČSK : Rapid 1:1 (0:0) Cakovec, 25. septembra. Tudi ta Izid Je presenetljiv in pomeni za Mariborčane lep uspeh na vročih ča-kovških tleh. Rapid bi celo lahko zmagal, a je imel izrazito smolo. Cakovec je igral tehnično dobro, vendar je bil njegov napad premalo odločen, a je tudi v nasprotnikovi obrambi naletel na nepremostljivo oviro. Rapidovo moštvo je v celoti zadovoljilo. Sodil je prav dobro Veble iz Celja. Ljubljana: Orijent 8:0 (4:0) Sušačani so moštvo, ki bi po svojem znanju sodilo v naš podsavezni prvi razred. Naleteli so na razigran ljubljanski napad in tako so odnesli z igrišča točo zgoditkov, ki naj bi bila nekaka osveta za nedavni poraz 2:4 kombiniranega be-lo-zelenega moštva na Sušaku. Belo-zeleni so nastopili z napadom v novi postavi. Zabil je sedem komadov — enega iz ena j stke je dosegel Pupo — in bi s te strani njegovo delo bilo zadovoljivo. Spojki sta igrali narekovan W-sistem in sta svojo nalogo odigrali dovršeno. Pri tem je bil Dare v levi spojki tudi kot re-alizator zelo uspešen, zabil je tri komade, dočim se je Sercer na desni spojki zadovoljil s samim konstruktivnim in pripravljalnim delom Krili, Janežič na desnem, Drago na levem, sta bili prodorni in sta uspešno prenašali igro. Srednja vrsta je delala skoroda brez napake. Imela je pred seboj šibkejši nasprotnikov napad, ki je bil v drugem delu igre celo okrnjen. Tako se je lahko vsa posvetila svojemu napadu, ki je neprestano držal igro v nasprotnikovi polovici. Pupo se je razvil v dobrega srednjega krilca, ki ima smisel za plasma, poleg tega pa zadnje čase tudi zelo točno podaja napadu. Vodišek je bil na svoji običajni višini, marljiv in koristen. Levega krilca sta po en polčas igrala Sočan in Klemene; oba sta bila nekoliko šibkejša od ostalih dveh krilcev. Obramba ni imela pravega dela. Eno samo priliko je dala nasprotniku. Pogačnik sploh ni dobil žoge na gol. Med gosti ni bilo niti enega igralca, ki bi presegal povprečnost naših prvorazrednih igralcev. Videti je bilo srednjega krilca, vsaj v začetku igre, ki se je pokazal v precejšnji robaiosti. Čim ga je sodnik ukrotil, se je tudi ta uvrstil med ne-znatnost ostalih tovarišev. Spočetka je ožja obramba uspešno čistila in odbijala, vratar je parkrat ubranil nekaj žog v stilu, ki je kazal, da ume svoj posel. Čim več pa se je nabiralo žog v mreži, tem bolj je tudi obramba popuščala. Žrtev robato-sti, ki so jo Sušačani že takoj od začetka vnesli v igro, je proti koncu prvega polčasa postal njihov srednji napadalec, katerega je sodnik več kot upravičeno poslal v garderobo. Ob samem začetku je Dare otvoril serijo zgoditkov s krasno plasiranim strelom. Po desetih minutah je potem Pupo iz enajstke dosegel 2:0. Potem so se šele gostje nekoliko opogumili in uprizorili par napadov in so mimogrede imeli prav lepo priliko, ki jo je upropastila leva zveza. V 35. min. je zaključil prijetno kom-binacijsko igro Miro s tretjo žogo v mrežo. Par trenotkov pred koncem je isti igralec postavil na 4:0. V reprizi je takoj v prvih minutah potegnil in preko vse nasprotnikove obrambe s plasirano žogo zaključil svojo serijo zgoditkov. Šesti gol je z glavo zopet dosegel Dare: Se sedmi gol gre na njegov račun, potem je poslednjega, osmega dosegel še Janežič. Sodil je dobro g. Macoratti. Gledalo je zadevo okoli 500 ljudi. Ostale nogometne tekme Beograd: BSK in Jugoslavija komb.: Kie-pesti (Budimpešta) 3:2 (2:1). Temešvar: Reprezentanca Temešvara: reprezentanca Beograda 3:1 (1:1). Bukarešta: Nemčija : Rumunija 4:1. 40.000 gledalcev. Tekmi je prisostvovalo več članov rumunske vlade. Stranski sodnik je bil tudi Jugoslovan Popovič. Juniorsko prvenstvo v Ljubljani: Ljubljana : Reka 7 ; 2, Svoboda : Hermes 2 : 1, Mars : Korotan 7 : 0, prvenstvo IL razreda: Mladika : Adrija 13 : 0, Moste : Korotan 2 : 2. Hrastnik : Laške 2:0 (2:0). Ma igrišču pri »Skalni kleti« je bita II. razredna prvenstvena tekma med Hrastnikom jm Laškim, ki se je končala z zasluženo zmago Hrastniika. V prvem polčasu je bila igra izenačena, po odmoru pa je imel Hrastnik več od igre. Obe moštvi sta predvajali tipično drugorazredno igro. Hrastničani so bili požrtvovalnejšj in boljši v startu. Obe obrambi «ta bili dobri, napada pa nista imela strelcev. Sodil je objektivno g. Pre6ineer. Srednješolsko plavalno prvenstvo Ljubljana. 25. septembra Izredno lepo jesensko vreme je omogočilo ljubljanskemu plavalnemu podsavezu, da je danes izvedel v kopališču Ikirije srednješolsko plevalno prvenstvo. Ob 14. se je zbralo na kopališču okolj 300 srednješolcev, njih staršev in profesor iev. Med gledalci smo opazili ravnatelja mestne ženske gimnazije dr. Antone Bajoa. Tekmovanja se je udeležilo 5 ljubljanskih zavodov in sicer I. drž. real. gimn. s 15 plavači, III. drž. realna s 14, klasična s 5, ženska mestna gimnazija s 7 plavalkami in II. državna reaL gimn. z 2 plavalkama. Vsega je nastopilo 42 plavačev in pla-vačic. Moško srednješolsko prvenstvo si j« pridobila HL dt& veoL gbne, no (fanlje): Nastopilo 10 tekmovalcev v 2 predtekih 1. Binder (III) 1:25.4. 2. Biber (I) 1:29.4, 3. Rabič (ki.) 1:32.9, 4 Lasič (III). 5. Hofman (I). 6. Kerševan (III). 100 m hrbtno (fantje): 1. Pestevšek (III) 1:21.9 2. Bohinjc (I) 1:31.1. 3. Grešak (ki.) 1:32, 4. Tinan (III) 1:33.1, 5. Vodopivec (I) 1 *371 50 m prosto (dekleta): 1. Fine II. 33.8, 2. Werner (ž. m.) 43.8. 3. Vidmar (i. m.) 45.7 4. Bezjak (ž. m.) 48.6. 5. Filipi (II). Fran Dolenc f Skofja Lo*a, 25. septembra. Iz Preddvora nad Kranjem je nocoj prispelo v Škof jo Loko žalostno sporočilo, da je ondi v svoji vili umri velemdustrijec g. Franjo Dolenc st. Smrt ga je rešila trpljenja, bolehal je že štiri leta za vnetjem rebrne mrene. Skofja Loka je izgubila z njim enega svojih najpopularnejših predstavnikov. Bil je dolgoletni starosta Sokola, podpornik vseh narodnih m dobrodelnih društev. krušni oče mnogih sirot Poznala ga je vsa Slovenija. Ob krati vzornega družinskega glavarja žalujejo vdova, dve hčerki, sin in edina sestra gospa Jerica, vdova Hu-badova. Uglednega pokojnika bomo v torek popoldne spremili k večnemu počitku. Časten mu bodi spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! 100 m prosto (fantje). Tekmovalo je 8- pla^ vačev v 2 predtekih. 1. Pelhan 2. Hudmitk (III) mrtvi tek 1:10.2. 3. Heraog (III) 1:13.4 Lavrenčič (III) 1:20.3, 4 x 50 prosto (dekleta: 1. žen. mestna 3:20.8, 3 x 100 mešano (fantije): 1. ITI. dra. r. g. 4:07.9, 2. klasična 4:19.8, 3. I. drž. real. 4:26.6. 4. III. dra. real. 4:30.5. 5. I. drž. real. aicim. 4:46.7. 4 x 50 prosto (fanije): 1. drž. real gimn. 2:03.1, 2. III- drž. reaL gimn. 2:11.8. 3. III. drž. real. gimn. 2:19 5. 4. ki. 2:21.5, 5. I. drž. real. gimn. 2:21.9. Waterpolo III. drž. real. gimn: I. drž. real. gimn. 5:0 (3:0). Gole so dali: z Pestevšek ter Lavrenčič, Heroog in Binder " ^ _B_S. Glej tudi 2. stran čsl. vojska je zavzela svoje Značaj čsl. mobilizacije — Tudi nemški obvezniki so se v ogromni večini odzvali pozivu — Disciplina in odločnost vladata v republiki • Praga, 25. septembra, v. Češkoslovaška vojska je zasedla v polnem obsegu vse utrjene postojanke na mejah češkoslovaške republike. Te utrdbe so bile zgrajene v teku zadnjih petih let pod vodstvom in po navodilih francoskih vojaških strokovnjakov. ki so gradili Maginotovo linijo. Češkoslovaške obmejne utrdbe niso zgrajene v obliki enotne obrambne linije, nego na sistem utrjenih oporišč, ki leze drugo poleg drugega in segajo globoko v zaledje ter tvorijo pravo šahovnico. Utrdbe segajo le na nekaterih krajih neposredno do meje. Večinoma se prično s prvimi oporišči za strojnice šele 5 do 10 km za državno mejo. Tako so n. pr. češke utrdbe šele južno od He-ba in Liberca, čemur je tudi pripisati, da se je češkoslovaška vojska deloma umaknila iz obmejnih predelov. Posebno močne so utrdbe okoli Kladska (Glatza), kjer so že od davnih časov sem vpadale tuje vojske na Češko. Velike trdnjave so zgrajene tudi v okolici Grulicha. Poleg tega je močno utrjen tudi gorski hrbet, ki se vleče med Moravsko in Češko. Prve utrdbe so pričeli graditi Čehoslovaki takoj po svetovni vojni na madžarski meji, poslednje pa šele zadnje leto na avstrijski meji. Ker se nahajata glavni središči češkoslovaške oboroževalne industrije v Plznu in v Brnu, ki sta strategično izpostavljeni mesti, je vse pripravljeno za prenos vojaške industrije v planinske kraje na Slovaškem. Od včeraj so vse utrdbe popolnoma zasedene in pripravljene za obrambo. Tovarne vojne industrije so v polnem obratu. Mnoge strojne tovarne so se preobrazile za izdelavo vojnega materiala. Praga, 25. septembra. A A. (Havas). Čsl. tiskovni urad odgovarja na obtožbe, s katerimi se je nemško časopisje vrglo proti Češkoslovaški v zvezi z mobilizacijo. To poluradno poročilo pravu da je bila mobilizacija elementarni varnostni ukrep v trenutku, ko milijon in pol nemških vojakov, oboroženih z najmodernejšim orožjem, manevrira ob čsl. meji. V ostalem ne postavlja ČeSkoslovaška nikakih teritorialnih zahtev. Ona se samo brani in s to obrambo služi miru. Praga, 25. septembra. AA. (Havas). Praški radio demantira nemška poročila o mobilizaciji na Češkoslovaškem. Rezervisti so prispeli na svoja mesta v največjem redu. Radio poroča, da so bile začasno prekinjene vse telefonske in brzojavne zveze z inozemstvom, izvzemši za primere, za katere je bilo izdano dovoljenje. Snoči je bila Praga v temi. Mobilizacija se nadaljuje v največjem redu, prebivalstvo pa je ohranilo popolno disciplino. Tešin, 25. septembra. AA. (Havas). Člani angleške kolonije, ki 90 »noči odpotovali iz Prage, ao prispeli danes zjutraj s posebnim vlakom v Tešin. Ker vlaki ne smejo preko meje. so morali ti člani angleške kolonije tam izstopiti in iti peš dalje. Ti Angleži se vračajo preko Stockholma in Norveške v Anglijo. Veliko število tujih časnikarjev je tudi zapustilo Češkoslovaško, ker ne morejo neposredno poročati v London in Pariz. Praga. 25. septembra. AA. (ČTK). Češkoslovaška združenja bivših bojevnikov so sklenila ustanoviti novo organizacijo, ki se bo imenovala Centrala zveze rezervistov in bivših bojevnikov Češkoslovaške. Nova organizacija je že objavila proglas, ki pravi, da bo češkoslovaško prebivalstvo ostalo do smrti zvesto predsedniku dr. Benešu ln predsedniku vlade Sirovemu, kakor tudi vsej češkoslovaški vladi. Tešin, 25. septembra. AA. (Havas). Železniški promet med Poljsko in Češkoslovaško je preikinjen. Prekinjen je promet na mostu čez obmejno reko Olse. Pat poroča, da so Čehoslovaki onstran meje postavili barikade in da so most zaprh t dvakratnimi vrvmi Na poljski strani ze prepovedano vsako-snjur približati so nevta B9& kdfcfm^ft tem mestu so Poljaki postavili straže z nasajenimi noži na puški. Praga, 25. sept. br. Noč ie v obmejnih krajih potekla povsem mirno. Le na Mo-ravskem so se pripetili štirje manjši incidenti. pri katerih pa ni bilo človeških žrtev. V Pragi so bile tudi snoči manifestacije, pri katerih je sodelovalo zelo mnogo ljudi. Praški listi poročajo danes tudi o velikih manifestacijah za Češkoslovaško, ki so jih priredili v prijateljskih državah, tako v Angliji, Franciji, Rumuniji, Belgiji, Norveški, Bolgariji itd. V zunanje političnem pogledu je bila danes morda najvažnejša avdienca poljskega poslanika Patka pri prezidentu republike. Govorila sta o noti z dne 21. t. m., s katero je poljska vlada zahtevala, da bi se sedaj uredil tudi problem poljske narodne manjšine na Češkoslovaškem. Veliko pozornost so vzbudile vesti, ki prihajajo iz obmejnih krajev in ki se nanašajo na koncentracijo nemške vojske na nekaterih mestih onstran meja. Tako poročajo o koncentraciji nemške vojske južno od Budjejovic in v Sieziji. UkinJenje nemško-avstrijske carinske meje Berlin, 25. septembra. Z odlokom prometnega ministra nemškega rajha se z veljavnostjo od 1. oktobra dokončno ukinja nemško-avstrijska carinska meja. Zato bo od L oktobra naprej v Veliki Nemčiji ves blagovni promet prost carine. Izdani so bili ukrepi za zaščito gospodarstva v Avstriji pred močnejšim gospodarstvom v starem rajhu. Nemške carine na uvoz avstrijskega blaga v Nemčijo so bile ukinjene takoj po »anšlusu«, ostale pa so v veljavi Številne carine pri uvozu nemškega blaga v področju Ostmarke. S 1. oktobrom se ukine pobiranje teh carin. Obenem bo uveljavljena tudi pri uvozu preko mej Ostmarke nemška carinska tarifa in bodo prenehale veljati določbe prejšnjih trgovinskih pogodb Avstrije z drugimi državami. Kralj Boris pri Hitlerju Berlin, 25. septembra. AA. Bolgarski kralj Boris, ki je zdaj na poli skozi Nemčijo, je danes obiskal Hitlerja. Strahovit orkan v Ameriki je zahteval 600 žrtev New Tork, 25. sept. o. Strahovit orkan, ki je divjal v zadnjih dneh na vzhodni obali Amerike, je zahteval 600 človeških žrtev. Ravno toliko ljudi se je izgubilo in je njih usoda neznana. Bilanca strahotnega besnenja hurikana je porazna: 60.000 ljudi je brez strehe, celokupna škoda pa znaša okrog 250 milijonov dolarjev. Neprizadeta je ostala samo Florida. Orkan je najbolj prizadel 5 zveznih držav. Guvernerji teh držav so imeli sejo, na kateri so razpravljali glede obnove prizadetih krajev in glede pomoči, ki jo je treba nuditi prebivalstvu. Orkan je zahteval največ človeških žrtev na Coney Islandu, kjer je bilo 284 mrtvih, v državi Massachusetts 177, v Conecticutu 66. v New Hamshire 13, v državi New York 61, v Vermontu 5, v New Jerseyu 3 in v Quebecu v Kanadi 3. Oblastva so proglasila obsedno stanje na Coney Islandu, kjer so bili posamezni kraji popolnoma opustošeni. Vremensko poročilo Zemunsko vremensko poročilo: Po večini jasno v vsej državi. Zjutraj megla v centralnih ter po severnih krajih. Precej oblačno v južnem in zahodnem delu. Temperatura se je nekoliko dvignila. Najnižja je bila v Plevlju (2), najvišja v Vranju (32 stopenj Celrija). Zemunska vremenska napoved: Po veš čini jasno in zjutraj megleno po vsej dr-' IU ho hI mina *J0TKO'*, JjeuecfeTJsEs feSafe Ponedeljek, 26. IX. 1938 ČSR se želi sporazumeti s Poljsko Poljska vlada pa je čsl. predlog odklonila Varšava, 25. septembra. AA. (Reuter). Tu uradno poročajo, da je tajnik poljskega poslaništva v Pragi opozoril češkoslovaško vlado, da poljska vlada še vedno čaka na svojo noto od 21. t. m. Tajniku poslaništva so odgovorili, da je češkoslovaška pripravljena se pogajati s Poljsko glede njenih teritorialnih zahtev v tešnski šleziji. Tudi agencija Pat poroča, da pričakujejo v Varšavi pritrdilen odgovor čsl. vlade. To poročilo o načelnem pristanku Češkoslovaške na pogajanja glede teritorialnih vprašanj je bilo objavljeno tudi po poljskem radiu ob 15. V vsej državi so to poročilo z zadovoljstvom sprejeli. Praga, 25. sept. br. Danes opoldne je poseben kurir odpotoval z letalom v Varšavo in tam izročil prezidentu Moččiskemu pismo prezidenta dr. Beneša, v katerem je ta izrazil glede na poljsko noto z dne 23. t. m., da je češkoslovaška vlada načelno pripravljena pogajati se o poljski zahtevi za ureditev probema poljske manjšine v spodnjem Tešinu in okolici. Ko je agencija Pat ob 15. v Varšavi objavila to vest, so se tam demonstracije ljudskih množic nenadno spremenile v manifestacije za sporazum s Češkoslovaško. A že uro kasneje je zastopnik poljskega zunanjega ministrstva izjavil novinarjem, da poljska vlada ne more sprejeti pogajanj s Češkoslovaško o tešinskem vprašanju v obliki, kakor jo je predlagal dr. Beneš v svojem pismu. Poljska vztraja pri svoji zahtevi, da se tešinski problem uredi povsem na enak način, kakor bo urejeno sudetsko-nemško vprašanje. žalosten nastop miss Jugoslavije Izvoljena je bila v Pariza in je v Kodanju slabo odrezala Mesno svarilo Madžarski Pikre besede našega polslužbenega glasila — M^sfori pa vendar mobilizirajo Beograd, 25. septembra, d. V beograjskih diplomatskih krogih je vzbudil veliko senzacijo članek nedeljskega »Vremena«, v katerem odločno zavrača madžarske zahteve po reviziji češkoslovaških mej. »Vreme« ugotavlja, da so pričele rasti na Madžarskem zadnje dni zahteve od dne do dne. »Končno so dosegle svoj vrhunec z zahtevo po skupni meji med Madžarsko in Poljsko, preko neke avtonomne Slovaške in Podkarpatske Rusije. Madžari, ki postavljajo take zahteve, očividno mislijo, da so zaključili zmagovito vojno, po kateri se deli plen. Madžarski slučaj najboljše dokazuje, kako težko .je kontrolirati pamet, ko se pojavijo prvi znaki smodnikovega dima. Mi mislimo, da bodo ostale želje Madžarov samo želje tudi za bodoče čase in to tem bolj, ker si ne moremo misliti, da bi bile to želje uradne Madžarske. Budimpešta, 25. septembra. AA. (Havas). Po sestanku Hitlerja ter Imredyia ! in Kanye v Berchtesgadnu je Madžarska pospešila priprave za narodno obrambo. Trije letniki rezervistov so bili poklicani ppd orožje. Večji del rezervistov, ki so sodelovali na zadnjih velikih manevrih, so obdržali pod zastavo. Zdaj ima Madžarska 160.000 vojakov pod orožjem. V Budimpešti vlada mir. Prebivalstvo ni razburjeno. Sestanek Stojadinovič-Comnen Subotica, 25. septembra. AA. Ko se je romunski zunanji murster Comnen danes dopoldne vračal iz ženeve preko Su-botice v Bukarešto, se jc sestal s predsednikom ju gosi-------- "'fV Milanom Stojadinovičem. Zadnje siadt londonskega in pariškega tiska Pariz, 25. septembra. AA. (Havas). Glav ni smisel komentarjev današnjega jutranjega francoskega časopisja je ta. da težave, ki so zdaj nastale zaradi Hitlerjevega memoranduma, niso omajale trdne odločnosti francoske in angleške vlade. »Journal« pravi, da glede sedanjega položaja ne more biti nesporazumov, Stvar sudet-skih Nemcev je rešena. Obstoji nada, da svet ne bo ponovno doživel vojnih strahot. Sedaj se vodi akcija za pomirjenje. Francija in Anglija sta šli v svoji pomirljivosti dal je, kakor se je prej smatra,'o za možno. Tudi Čehoslovaki kažejo voljo, da sodelujejo pri delu za rešitev F/vrope. Ce se ne bi mogla preprečiti vojna, bo Francija složna in močna. ?Oeuvre« poudarja v svojem uvodniku, da je Chamberlain v teh težkih časih vsekakor mnogo storil, da bi se ohranil mir. Velika Britanija in Francija sta zavzeli stališče budnega čakanja. Varnostni ukrepi, ki jih je včeraj odredila francoska vlada in ki so se izvršili v nrru in redu. kažejo, s kakšno odločnostjo se francoski narod pripravlja na bodoče dogodke. »Republi-que« smatra, da je važno, da sta VeFka Britanija in Franc;ja v sedaniem trenutku zastavili vse svoie sile. da se prepreči oborožen spopad. Vladi obrh velesil sta po-k?~?li vso svoio dobro voljo in vso silo svojega duha. Malo je podobn h naporov . v svetovni zgodovini. Nemčija bo morda' I vendarle popustila spričo modrih nasvetov Velike Britanije in Francije. London, 25. septembra. AA. (Reuter). »Sunday Times« objavlja članek, v katerem poudarja, da še vedno obstoja nada. da bo vendar še mogoče ohraniti mir. Poudarja pa, da to zavisi od tega, v koliki meri bo Nemčija dostopna za razne argumente. čehoslovakom ni mogoče odrekati pravice do nacionalnega obstoja. Češkoslovaška lahko nudi dragoceno pomoč, da se izognemo vojni, Nemčija pa se mota zavedati svoje težke odgovornosti. Pričakovati je, da bo Hitler vendarle svetu dokazal, da je realen politik. Današnji »Sundav Times« pravi v članku o političnem položaju med drugim tole: Oblaki, ki so se zgrnili nad mednarodnim nebom, so spet temni, dogodki pa hit-, s takšno brzino da drugega prehitevajo. List dalje pravi da bo po sestanku angleškega parlamenta položaj razčiščen in da bo pojasnjeno tudi to. kar je ostalo dozdaj še nejasno. Omenjeni časopis 'udi pravi, da Nemčija zdaj že ve, da ji je su-detsko-nemška pokrajina, zagotovljena po mirni poti. Ce Nemčija ne zahteva dru-ge?a kot priključitev sudetsko-nemških krajev raihu n obstoji nikak vzmk oborožen spopad ve*. 8 II Maribor, 25 septembra. Idealno lepa septembrska nedelja. Maribor je ves zaživel po ulicah in na promenadi. Vsepovsod pa si opazil ogromno zanimanje za politične dogodke. Ljudje so vprav grabili po časopisih in je bila tudi druga »Jutrova« izdaja, ki je prispela v Maribor z dopoldanskim potniškim vlakom, takoj razprodana. V središču vseh razgovorov je slej ko prej Češkoslovaška jNektecilne poklone za Vaš izredni izgled boste prejeli, ako se boste posluževali KHASANA rdečila za ustne in za lice. KHASANA daje obrazu lepoto in mladostno svežost, ne da bi se slutila njega uporaba. Obe sta odporni proti slabemu vremenu, vodi in poljubom. Za diskreten ton: Superb, za živahnejše učinkovanje: Corail ali Car-min, za zagoreli izgled: Khasana-Soleil. KHASANA Letošnji Umetnostni teden bo od 4. do 10. decembra. Tudi letos bo v okviru tega tedna slikarska razstava, literarni in koncertni večer ter posebna dramska predstava v Narodnem gledališču Pri tej predstavi se bo vprizorilo kakšno od ocenjenih del Če bi takšnega ne bilo. pa primerna slovenska drama. V okviru Umetnostnega tedna bodo tudi letos razpisane posebne nagrade in je banska uprava tudi letos dovolila podporo 15 000 din. Predvidene so v vsaki stroki po dve nagradi in sicer prva po 2-000 din, druga pa po 1.000 din. V poštev prihajajoča literarna, likovna in glasbena dela se morajo predložiti v določenem terminu in sicer literarna do 4. novembra. specialno dramska in ck^dbe pa že do 15. oktobra t. 1. Sinoči so bili Mariborčani ob državnem mostu in Glavnem trgu priča prevozu obeh zloglasnih razbojnikov Jožeta Kodra in Melhiorja Pintariča, ki so ju včeraj peljali na mesto polskavskih razbojništev Ker so se proti večeru zbirali na mariborskem glavnem kolodvoru ljudje v veliki množici, da bi videli drzna rokovnjača, so orožniki ob vrnitvi z obema razboinikoma izstopili že na tezenski postaji, nakar so oba spravili na tovorni avto in ju skozi mesto prepeljali v tukajšnje sodne zapore Še dve prometni nesreči Ljubljana, 25. septembra Reševalci so danes imeli precej opravka. kakor že nekaj nedelj ne Ob 17 55 so bili poklicani v Kamnik Posestnik Janez Rotar iz Črnuč 36 se je vozil tam okrog s svojim motociklom. Vštric kamniškemu kolodvoru pa ga je zagrabil neki avto in ga vlekel nekaj metrov s seboj Rotar je obležal s precej hudimi notranjimi poškodbami Ljudje so poklicali avtoiz-voščka. da bi poškodovanca odpeljal v Ljubljano, toda pri Duplici je že prihitel naproti reševalni avto, ki je ranjenca prevzel in ga odpeljal v bolnišnico. Ob 19.28 so morali reševalci pohiteti v Kožarje. Delavka Marija Knafličeva se je bila vozila s kolesom, pa je po klancu nizdol zdrvela v ograjo in obležala Dobila je precej hude notranje poškodbe in leži v bolnišnici. Zagreb, 25. septembra Svet hoče imeti svoio zabavo z lepimi dekleti in tako se vsako leto vršijo volitve posameznih lepotnih kraljic, nakar se izvoljene lepotice sestajajo v kakem velikem evropskem središču in občinstvo izvoli miss Evropo. Letos je bila zaključna volitev v danski prestolnici Kodanju. Sodelovala je tudi misteriozna miss Jugoslavija. O volitvi evropske lepotne kraljice, pri kateri je bila naša država po nepotrebnem izpostavljena velikemu posmehu, poroča znani naš novinar, ki stalno prebiva v Kodanju, g. Franjo Pakaci v današnjem »Jutar-njem listu« takole: Zgodilo se je, da jc finska dežela, kj je že dvakrat dala miss Evropo, zmagala tudi tokrat. Tretjič je finska kraljica lepote postala miss Evropa. In da takoj povemo: popolnoma upravičeno. M'ada Finka gospodična Sirkka Salonen jc bila s polno pravico takoj v pričetku tekmovanja favoritka. Krasno dekletce. Sveža, vitka, krasno rasla, visoka, svetla kakor svetloba severne noči. prirodna v nastopanju in hoji. kraljevskega zadržanja, polna neodoljive dražesti. Njeno izvolitev je pozdravilo številno občinstvo z največjim navdušenjem. Popolnoma drugačna pa je bila predstavnica naše države. Moram takoj poudariti, mi ni niti malo ugodno, ko moram pisati tudi o tem. Prebivam na Danskem že skoro 10 let. pa se ne spominjam da bi se bil kdajkoli znašel v tako neprijetnem položaju. kakor snoči pri izvolitvi miss Evrope. V družbi trinajstih mladih, krasnih deklet je bila tudi štirinajsta To je bila miss Jugoslavija. Ko smo jo videli, smo si želeli rajši pogrezniti se v zemljo, kakor doživeti to sramoto Tako imenovana miss Jugoslavija 1938 se imenuje Olga Dmjanski. Pravi sicer, da je doma nekod iz Srbije, toda ne mara točno navesti svojega rodnega kraja. Ko bi bila v družbi povprečnih vrstnic. Je gotovo nihče ne bi posebej opazil kot lepotico. Zdaj pa si zamislite, kako sc je snoči znašla v družbi trinajstih pravih lepotic. Disharmonija je bila očitna Konfcransje je pozdravil vsako lepotico posebej, vsako je predstavil občinstvu, ki je več ali manj odobravalo in ploskalo. Ko pa sc je pojavila naša miss, ni zaploskala niti ena roka. Nasprotno. občinstvo je pomilovalo devojko, ki nikakor ne bi bila smela sodelovati pri tem tekmovanju. Velik del občinstva je odkrito pokazal svojo veselost. Naša država je bila izpostavljena zasmehovanju. Neugodno je, da moram o vsem tem pisati. Toda povedati jc treba, ker se nc more dopustiti, da se naša država na tak način izpostavlja posmehu. Kako pride do tekmovanja dekle, ki je manj kakor povprečne lepote, upognjene, košate postave, dekle absolutno nepravega tipa za takšno tekmovanje. kako more naenkrat nastopiti pod imenom naše države in izzvati neugodne komentarje in posmeh desettisočev ljudi v tujini? Kdo je odgovoren za lo našo blama-žo? Kdo je izvolil gospodično Olgo Dinjan-ski za miss Jugoslavijo in kje je sploh bila izvoljena? Ona sama seveda ne more b:ti v polni meri odgovorna. Morda sploh sama niti ni kriva, kajt' katero dekle si ne bi želelo iti na brezplačno potovanje po lepi Danski, kjer lahko preživi nekaj p-ijetnih tednov. Toda kdo jo je poslal? Kdo ji je omogočil, da nastopa v imenu naše države in da je torej nekakšna uradna predstavnica značilne lepote naših deklet in ženaJ Ona*sama ni mogla in ni hotela izčrpno odgovoriti ra ta vprašanja. Priznala pa je. da sploh ni bila izvoljena v Jugoslaviji, marveč v Parizu, kjer stalno prebiva. Ni jasno, s kak- šnim poslom se bavj v Parizu, a kakor pripovedujejo, jo je v Parizu izvolil nekakšen komite in ona je bila popolnoma prepričana. da je v polnem pravu, ko je v Kodanju nastopila v svojstvu najlepše žene Jugoslavije. Ne more nam biti vseeno, kako sodi javnost v nam prijateljsko naklonjeni državi, kjer provajamo med drugim tudi živahno tujsko prometno propagando in poudarjamo posebej rudi rasno lepoto in dražest naših žena. pa dobi občinstvo po živem primeru čisto drugačno sodbo Ali naj bi r.e bili sploh sodelovali pri tem tekmovanju, ali pa bi bili mora1, prisioini činitelji poskrbeti, da pride na tekmovanje dostojna predstavnica. ki morda nj bi predstavljala res najlepše Jugoslo\ anke. vendar ne bi bila tako globoko pod povprečnostjo. Kar sc tiče miss Evrope, je treba poudariti, da je osemnajstletna Sirkka Salonen tip nove žene. Nikoli ne uporablja šminke in pudra, kar najbolj dokazuje, da imamo pred seboj mlado, športno vzgojeno dek'e z izredno dražestnim prirodnim zadržanjem in nastopanjem. Lepa Sirkka je sveža kakor kaplja rose. Ruž. ki obroblja njena usta. polna belih zob je edino lepotilno sredstvo, ki ga porablja. Gotovo doslej še nikoli ni bila izvoljena nobena miss Evropa brez šminke in pudra a nobena od njih morda sploh ne bi bila izvoljena brez teh pripomočkov. Zdaj utegre biti letošnja izvolitev miss Evrope klic za vojno žena proti lepotičju. MEDNARODNI JEZIK »Kaj je prav za prav espcranfo?« »To je svetovni jezik.« »In kje se govori?« »Nikjer na svetu.« Službe išče Aaka eeseda pai ; dave, 4 din; za Jifro ali daianir naslova *t din; naimaoii' 17 din Mlad močan fant sposoben vsakega ročnega dela, išče primerno službo. Ponudbe pod »211etnik« na ogl. odd. Jutra. Beseda 1 Din davek . Din: za šifro aH daja aie naslova 5 Din Naj manjši znesek 17 0:c mM ENO VEČBARVNE JUGOG&ANKA mmmui Državna razredna loterija Ker je spremenjeni loterijski načrt v preteklem 36. kolu s svojimi zanimivimi spremembami naletel na veliko odobravanje pri kupcih srečk, ker so bile vse srečke, vzete od strani pooblaščenih prodajalcev in njihovih preprodajalcev, razprodane, je Državna razredna loterija ta isti načrt pustila v veljavi tudi za nastopajoče 37. kolo srečk. Srečke I. razreda 37. kola so gotove in dane v prodajo 13. septembra tega leta v 100.000 celih srečkah z žrebanjem in to: I. razred 12. oktobra 1938 leta II. razred 10. novembra 1938 leta III. razred 9* decembra 1938 leta IV. razred 13. januarja 1939 leta V. razred od 11. do vključno 22. Sebruarja v Beogradu in od 27. februarja do vključno 9. marca 1939. leta v Sarajevu. Cena srečk za vsak razred je sledeča: ena cela srečka din 2oo.—, polovica srečke din loo.—, četrtina srečke din so.—. Skupna vrednost vseh dobitkov znaša din 64,991.000« V tem kolu je osem premij in to po 2*000.000.--, l,ooo.ooo.—, 3 po 500.000.—, 1 po 400.000.— in 2 po 300.000,—. Poleg teh premij pa je tudi ogromno število dobitkov in sicer po 200.000.—, 40.000.—, 15.000.—, IOO.OOO.—, 35.000.—, 12.000.—, 8o.ooo.—, 30.000.—, lo.ooo.— 60.000.—, 25*000.—, itd. 50.000.—, 20.000.—, V najsrečnejšem primeru z možno združitvijo premije in dobitka v V. razredu lahko zadenete na eno samo srečko Din 3,200.000. i Za izplačilo dobitkov jamči država kraljevine Jugoslavije. Srečke lahko dobite pri pooblaščenih prodajalcih in njihovih preprodajalcih srečk, ki so skoro v vsakem večjem kraju. Pobližja navodila z loterijskim načrtom in splošnimi pravili dobite na zahtevo brezplačno pri vseh pooblaščenih prodajalcih srečk. Z nakupom srečk državne razredne loterije pomore vsak posameznik poleg osebnih koristi, ki jih je lahko deležen, narodnemu gospodarstvu, obrtništvu, industriji in invalidom, ker se razdeli čisti dobiček od prodaje srečk v gori navedene svrhe. Kupujte srečke državne razredne loterije! Žrebanje se vrši 12. oktobra t. 1. — Največji dobitek v najsrečnejšem slučaju Din 3,200.009 Cena srečk: cela din 200, polovična din 100, četrtinska din 50. Priporoča se Glavna kolektura državne razredne loterije »Vrelec sreče«, Alojzij Planinšek Ljubljana — Beethovnova 14 Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani. 0501010100020202060407020002020100010201061108050605060508100201000108010001020107010702071100020201060502010200020000100001000202020011000110110505090407050501000107050201050000020000000908010001