Skupina Helios
Veliko odprtje stran 31
Lekarna Domžale
Nega kože pri dojenčku
stran 30
Lipa cveti
12. literarno-likovni zbornik Društva Lipa
Intervju
Dober dan, Zlatka Levstek!
GLASILO OBCINE DOMŽALE
28. januar 2011 Letnik LI, št. 1
bilo je praznično
Božično-novoletni dogodki v Domžalah
Občina Domžale in Glasbena šola Domžale
vabita
na proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku, ki bo v torek, 8. februarja 2011, ob 20. uri, v Tomčevi dvorani KD Franca Bernika Domžale
Slavnostni govornik bo Anton Savnik, ravnatelj Glasbene šole Domžale in predsednik Zveze slovenskih glasbenih šol.
V	okviru praznovanja kulturnega dne bo ob 19. uri v Glasbeni šoli Domžale slavnostna otvoritev dvorane Acija Bertonclja (do sedaj mala oz. poročna dvorana).
V	programu bodo sodelovali učenci in učitelji Glasbene šole Domžale, nekdanji učenci, pripovedovalski variete in družina Acija Bertonclja.
Vljudno vabljeni!
OB 66. obletnici
poboja aktivistov
OF NA rudniku pri
Radomljah
Spominska slovesnost
8. januarja je potekala že tradicionalna spominska slovesnost ob obletnici poboja aktivistov OF na Rudniku pri Radomljah. Ob spomeniku padlim borcem se je zbralo lepo število ljudi, ki so se poklonili tistim, ki so 6. januarja 1945 padli v boju proti veliko močnejšemu sovražniku. Tistega dne je namreč tedanji sekretar okrožnega komiteja KPS Kamnik, Edvard Peternel - Tinko, sklical vse okrožne politične delavce.
Stran 5
golfistka ursa orehek
Najboljša slovenska golfistka je Domžalčanka
17-letna Urša Orehek me je v najinem pogovoru prijetno presenetila. Ne le, da je uspešna golfistka, Domžalčanka je tudi ambiciozna dijakinja športne gimnazije, ki zelo rada govori. In takšne sogovornike imamo radi. Njeni uspehi, ki jih je dosegala v minulih letih, so bili podlaga za to, da je postala najboljša golfistka v Sloveniji. Urša je rekorderka kar nekaj slovenskih golf igrišč, pa ne le med mladimi, pač pa tudi v članskih vrstah.
Stran 23
AKCIJA - PVC OKNA IN VRATA,
ugodne cene, vrhunska kvaliteta in hitra dobava. Zimski vrtovi, nadstreški, jeklene konstrukcije in stopnice. Izmere, svetovanje in izdelava načrtov.
041/627 068, 01/540 85 20, WWW.mke.Si
MKE d.o.o. Domžale, Mačkovci 27, Domžale
OBČINA DOMŽALE Občinski svet
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
SLAMNIK, Javno glasilo Občine Domžale, praviloma izhaja na tri tedne in prinaša prispevke o življenju in delu v Občini Domžale. V skladu s 13. členom Odloka o javnem glasilu Občine Domžale Slamnik (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 7/99, 11/99, 2/02, 14/02 in 10/09) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinskemu svetu pripravi predlog za imenovanje odgovornega urednika za dobo štirih let. Komisija je na svoji 2. seji, dne 20. 01. 2011, sprejela sklep, da se objavi
Javno povabilo kandidatom/ kandidatkam za odgovornega urednika/urednico glasila Slamnik
Komisija pričakuje, da imajo prijavljeni kandidati/kandidatke ustrezno izobrazbo družboslovne smeri, dobro poznajo življenje in delo v Občini Domžale ter da imajo izkušnje s področja obveščanja in delovanja javnih glasil.
Izbrani kandidat bo za opravljanje dela odgovornega urednika sklenil pogodbo o delu.
Komisija bo obravnavala prijave s kratkim življenjepisom in vsebinsko zasnovo glasila, ki bodo prispele na naslov: Občina Domžale, Občinski svet, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. S pripisom (odgovorni urednik) do 11. februarja 2011.
OBČINA DOMŽALE OBČINSKI SVET
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
Poziv za predlaganje kandidatov sodnikov porotnikov
Na podlagi poziva Okrožnega sodišča v Ljubljani je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na svoji 3. seji, dne 25. 01. 2011 sprejela sklep, da pozive interesne organizacije in društva ali združenja, ki delujejo v Občini Domžale, da predlagajo kandidate/kandidatke za
SODNIKE POROTNIKE.
Pisni predlog, skupaj z IZJAVO kandidata, mora obsegati: ime in priimek, datum in kraj rojstva, naslov, kjer predlagani dejansko prebiva, naslov pravne osebe, pri kateri je zaposlen, telefonsko številko, kjer je kandidat dosegljiv.
Kandidaturi je potrebno priložiti izjavo kandidata, da pristaja na kandidaturo ter da izpolnjuje pogoje iz 42. člena Zakona o sodiščih, (za sodnika porotnika je lahko imenovan državljan Republike Slovenije, ki je dopolnil 30 let, ki ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, in ki je zdravstveno in osebnostno primeren za udeležbo pri izvajanju sodne oblasti ter aktivno obvlada slovenski jezik).
IZJAVA, ki jo mora podpisati kandidat, je dosegljiva na spletni strani Občine Domžale: www.domzale.si, na vložišču Občine Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale, ali tajništvu Občinskega sveta Občine Domžale. Vaše podpisane izjave pričakujemo do petka, 11. februarja 2011. Dodatne informacije lahko dobite v tajništvu Občinskega sveta, tel.: 7214-561.
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 18. februarja 2011. Rok za oddajo prispevkov je četrtek, 10. februarja 2011, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com.

^ w mmti«
2
iz urada župana
28. JANUAR 20II
Dragi bralci, drage bralke!
Zgodilo se je, da smo tudi mi prehodili našo skupno pot in po 4 letih se mi mandat odgovorne urednice izteka. Urejati tako obsežno glasilo je bila zanimiva, včasih prijetna, včasih pa tudi neprijetna izkušnja. Po prvih korakih, načrtovanih spremembah, sem se danes ustavila nekje na polovici. Po tem, ko smo v prvem letu uredili elektronsko poslovanje glasila, od oddaje prispevkov, lektoriranja do oddajanja v studio, se pravi notranjo reorganizacijo, sem v drugem in tretjem letu načrtovala spremembo na področju pravil, ki urejajo izhajanje glasila. V obsežne spremembe, ki so bile povezane tudi s predlogom elektronske izdaje in v prihodnosti še kakšnim drugim medijem (spletna tedenska informativna oddaja	je
posegla gospodarska kriza, saj bi v začetni fazi zahtevala dodatna sredstva iz občinskega proračuna. Vseeno sem oblikovala predlog spremembe odloka glasila in ga uskladila s svetniškimi skupinami. Vendar pa je po vključitvi vseh predlogov sprememb vsebinsko ostal na ravni veljavnega, zato ga občinski svet v preteklem mandatu ni obravnaval.
V	tem času je bil izpeljan tudi postopek za izbiro novega izvajalca glasila, za celotno storitev - vse od postavitve do oddaje na pošto. Postopek izbire je za nas, ki smo postavljali zahtevo, prav gotovo zaznamovala zahteva po kvaliteti papirja, njegovi belini ^
V	zadnjem letu mandata pa sem z odločitvijo o novem delodajalcu tehtala tudi o moji upravičenosti ostati urednica, predvsem zaradi dostopa do podatkov o delovanju občine in dostopa do drugih vsebin. Ker je bilo to relativno kratko obdobje do izteka tako mojega mandata kot mandata občinskega sveta, sem se želela izogniti politizaciji glasila in se odločila, da ostanem urednica.
Seveda pa tehnični postopki niso bistvo glasila, pomembni so za nemoteno izhajanje in kvaliteto, glasilo pa oblikujete prav vi,_ s svojo aktivno ude-ežbo. Številni med vami to pravico redno uveljavljate v vsaki številki, drugi se zadovoljite z občasnimi objavami ali rednim branjem. Tukaj bi se rada zahvala tako prvim kot drugim. Sodelovanje z vami je bilo prijetno, včasih polno izzivov, z moje strani v lovljenju rokov, z vaše pa svojega koščka prostora. Med urednikovanjem so se spletle tudi osebne vezi, za katere upam, da se bodo ohranile tudi v prihodnje. Menim pa, da je za posebno prijazno in korektno sodelovanje potrebna posebna zahvala. Čeprav prvo srečanje ni bilo ravno spodbudno in so bila pričakovanja, s katerimi sva začeli sodelovati, nejasna, sva se na koncu »ujeli«. Tako pri delu na občini kot pri glasilu. Čudim se nejasni lahkotnosti odgovornih, da je vsakdo zamenljiv, saj menim, da je njen prispevek, tako pri delu na občini kot pri glasilu, nenadomestljiv. Mogoče je to povezano z začetki njenega dela, ko je bila vsebina bolj pomembna kot oblika, rekla bi tudi, da z njeno osebno predanostjo in željo ugoditi vsem ter rešiti težave vseh. Vera, hvala.
Na koncu pa še pogled v prihodnost, pogled na novega urednika. Prosim vas, dragi odločevalci, da uredite njegov status, zadostite tehničnim in prostorskim zahtevam ter zagotovite vse druge pogoje za nemoteno delo. Ne nazadnje ste zato tudi tu ^ Prijetno branje današnje in vseh prihodnjih številk,
Tina Drolc
21. DECEMBRA 2010
Novinarska konferenca Občine Domžale
V Restavraciji Šport Park je potekala tradicionalna novoletna tiskovna konferenca, na kateri sta leto skupaj zaokrožila župan Toni Dragar in podžupanja Andreja Pogačnik Jarc. Župan se je najprej dotaknil nadaljevanja 1. seje Občinskega sveta, ki je potekala 15. decembra 2010. Na tej seji se je najprej imenovala Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Za predsednico je bila imenovana Andreja Pogačnik Jarc (LTD), za člane in članico pa Robert Hrovat (SDS), Marija Pukl (DeSUS), Peregrin Stegnar (NSi) in Peter Verbič (Lista za Domžale). Ob minimalnih redakcijskih popravkih je bil sprejet tudi predlog uprave. Predlagana je bila tudi racionalizacija odborov, kar pomeni, da vsak vodja oddelka pokriva svoj odbor in s tem se bo število odborov
zmanjšalo za tri. Kviaz (Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve) se je na prvi seji že sestal in pozval vse stranke in liste v Občinskem svetu, da do 15. januarja 2011 predlagajo sestavo vseh odborov in komisij. Pozvalo se je tudi za predloge za Nadzorni odbor Občine Domžale, organe Javnega glasila Slamnik in člane Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Naša želja je, da bi na januarski seji že sprejeli sestavo odborov in komisij ter tako po našem poslovniku začeli s pripravo ostalih točk, na začetku predvsem proračuna, urbanističnih in finančnih zadev. Toni Dragar: »V tem trenutku je kot podžupanja imenovana le Andreja Pogačnik Jarc, čeprav imamo po statutu možnost imenovati tri podžupane ali podžupanje. Pogovori
z različnimi strankami so še vedno v teku, vendar moram povedati, da je kandidatov več, kot je podžupanskih mest. V prihodnjem mandatu pa si želim predvsem sodelovanja vseh 31 svetnikov in svetnic, čeprav vsi ne verjamejo, da je to mogoče.« Druga seja Občinskega sveta je bila veliko bolj formalna. Potrdila se je vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2O11, ki je ostala enaka kot v letu 2010. Na isti ravni je ostala zato, ker prevladuje mnenje, da je bolje izterjati, kot pa ustvarjati slabo voljo z višjo vrednostjo in morda izterjati še manj, kot bi bilo mogoče. Zadnja točka dnevnega reda je bil odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2010, kjer so se na seji vodij svetniških skupin dogovorili, da gre za uskla-
ditev stanja, ki nam bo v bodoče koristilo, predvsem ker v letu 2010 nismo izkoristili že odobrenega soglasja Ministrstva za finance na kreditih. V planu je bilo 6.000.000 evrov, izkoristili pa smo le del za investicijo na Karantanski cesti, ni prišlo do nakupa zemljišč na Viru, do realizacije vrtca na Krtini in nismo uspeli kupiti Kovinarja. Zaradi vseh financ, ki bodo potrebne v letih 2011 in 2012, bomo morali še enkrat po, soglasje na Ministrstvo za finance. Želeli smo imeti čisti proračun in to smo tudi javno povedali vsem članom in članicam Občinskega sveta. Na prihodkovni strani smo znižali vse potencialne kredite in na odhodkovni strani izbrisali vse projekte, ki niso bili realizirani. »Naj poudarim, da Občina Domžale še vedno ostaja med najmanj
zadolženimi občinami na prebivalca, saj dolg znaša le okoli 75 evrov na občana,« je povedal Dragar. »Po drugi strani pa smo tretja najmanj razvojno ogrožena občina v Sloveniji po vseh indeksih, ki obstajajo. Za nami so vse občine, s katerimi se radi primerjamo,« je še dodal. Tema rebalansa je bila tudi razvojna strategija. Toni Dragar: »Odločili smo se, da bomo na januarsko sejo vpeljali tudi sklep o ustanovitvi Odbora za razvojno strategijo Domžal do leta 2020 in 2025 ter pozvali vse svetniške skupine, da predlagajo svoje člane, ki bodo lahko z različnih pogledov pripomogli h končni verziji. Nekaj dokumentacije je že pripravljene, svetnikom bomo predstavili, kje smo, jim podali analizo stanja v Domžalah, upam pa, da bo odbor za razvojno strategijo čim prej imenovan. K odboru bom povabil še dva ali tri zunanje strokovnjake in nekaj predstavnikov občinske uprave. Tu govorim s področja družbenih dejavnosti in investicij ter prostora.«
Teja Lapanja
CENTER POŽARNE VARNOSTI DOMŽALE
Novo vozilo za gašenje požarov
»Konec leta 2010 smo se poklicni gasilci v Centru požarne varnost Domžale razveselili nove pridobitve - Gasilskega vozila avtocisterne AC 7000,« pripoveduje Rudi Vol-čini, vodja Centra požarne varnosti Domžale. Skoraj kot Miklavževo darilo so namreč prejeli sodobno tovorno vozilo M.A.N. z nadgradnjo in opremo, ki sta še posebej pomembni. Novo vozilo bo omogočilo, da bodo poslej pri gašenju požarov še uspešnejši, vsi na tem območju pa se bomo tako počutili še varnejše. Šasija vozila je tovorno vozilo M.A.N. z močjo motorja 400 KM in nosilnosti 18 ton, s štirikolesnim pogonom. »Bistvena pa je nadgradnja in oprema vozila,« pravi Rudi Volčini in nadaljuje: »Karoserija namreč vsebuje cisterno za vodo, ki drži 6500 l, in penilo 500 l. Črpalka za vodo je najsodobnejša NH 35 Rosenbauer in ima odlične zmogljivosti tudi za posluževanje avtolestve. Za gašenje sta vgrajena dva navijaka s 50 metri hitre cevi, zmogljiv vodni top na strehi vozila, v vozilu je več kompletov dihalnih aparatov, vlečno
vitlo, zaščitne specialne obleke za vstop v ogenj, potopne črpalke, gasilske armature ^ Vsi sistemi so računalniško vodeni in nadzorovani.« Vozilo bo namenjeno posredovanju pri požarih v operativnem območju Centra požarne varnosti Domžale, prednost pa je velika količina gasilnih sredstev, močna črpalka in zmogljivost vozila. »Tako je velika pridobitev za enoto poklicnih gasilcev in vse ostale gasilske enote na našem operativnem območju,« zaključuje opis vodja centra in še pove, da je bo vrednost izdelanega vozila na koncu znašala 240.000 evrov, oprema pa bo nanesla še dodatnih 40.000 €. Sredstva so tekom treh let prispevali matično podjetje Helios, Občina Domžale in MORS, poudariti pa je treba, da je vozilo plod domačega znanja, ki pa v ničemer ne zaostaja za tujimi izdelki, ravno nasprotno. Centru požarne varnosti Domžale želimo srečno vožnjo z novim tovornim vozilom, čim manj požarov ter čim več preventivnih dejavnosti. Na pomoč!
Vera
Sprejem Luči miru iz Betlehema na občini Domžale
Plamen s sporočilom miru je med nami. Osrednja Slovenija ga je sprejela že v nedeljo, 12. decembra, v ljubljanski stolnici. Nosilka plamena, Neža Krajnik, je v spremstvu članov sodelujočih organizacij prinesla Luč miru iz Betlehema, ki se je nato razširila med zbrane. Pri sveti maši je ljubljanski nadškof in metropolit msgr. dr. Anton Stres navzoče med drugim nagovoril z geslom letošnje akcije Zate imam luč in poudaril, da so lahko tista luč, ki jo prinašamo ljudem v stiski, naša dejanja ljubezni. Spodbudil je k pričevanju sočutja, solidarnosti in medsebojne pomoči, da bi sami postali luč oziroma odsev Luči in bi lahko drugemu rekli: »Jaz sem tvoja luč!« Slovesnemu sprejemu Luči miru iz Betelehema je na Prešernovem trgu sledilo podarjanje plamena ljudem.
Te dni se je plamen širil med ljudmi po Sloveniji, župan Občine Domžale, Toni Dragar, pa ga je sprejel tudi v svojem uradu. Luč miru sta mu prinesli skavtinji Jerneja Topole in Petra Stražar iz skavtskega stega Žmohtne Žabe - Domžale I, ki sta jo sami prejeli pred trgovskim središče Vele.
Čeprav je župan že seznanjen z Lučjo miru, pa sta mu skavtinji povedali nekaj več o njihovem življenju, prireditvah in sodelovanju s taborniki, največ pa sta imeli povedati o Filmskem festivalu Zlata žaba, ki se bo spomladi odvijal že deseto leto zapored. Tokrat pa se je jubilejno zaključila že 20-letna tradicija sprejema in širjenja Luči miru po Sloveniji.
DA SE BOMO LAŽJE ZNASLI
Nova karta občine in načrta mesta Domžale
Tik pred novim letom je v okviru Komisije za turizem Občine Domžale in Kartografije Ljubljana izšel nov zemljevid naše občine (karta občine), v njem pa boste našli tudi mestni načrt ter umestitev naše občine v centru Slovenije. Karta je opremljena s krajšim besedilom o zgodovini in sedanjosti občine, krasijo pa jo tudi številne fotografije najpomembnejših zanimivosti in znamenitosti naše občine. V besedilu, ki je delo Vere Vojska in Igorja Kuzmiča, boste našli tudi krajše opise kulturne dediščine, ki jo je potrebno obiskati, tekst pa je preveden tudi v nemški in angleški je-
zik. Karto občine in mestni načrt, v katerem boste našli tudi imena vseh ulice, ter cest centralnega dela naše občine, pa tudi najpomembnejše telefonske številke, je založila in izdala Občina Domžale, karte in sam projekt je izvedla Kartografija d.o.o., prevod je zagotovila Dvojka d.o.o., oblikovanje naslovnice in predstavitev občine pa je delo Romana Kosa. Fotografijo na naslovnici je prispeval Primož Hieng, ostale fotografije so delo Romana Kosa, Vida Repanška in Uroša Zagožna. Naklado 1.500 izvodov je natisnila Tiskarna Januš.
V.
Seznam prodajalcev na tržnem prostoru v Domžalah v februarju 2011
NAZIV PRODAJALCA	PRODAJNI ARTIKLI	DNEVI PRODAJE
ČERNIVEC ALOJZIJ, Radomlje	mleko iz mlekomata	24 ur na dan
SRČEK D.O.O., Lukovica	vse vrste kruha in peciva ter vse vrste piškotov in testenin	torki, srede, petki, sobote
GLOBOČNIK DUŠAN, Radomlje	salame, klobase, šunke, pršut ipd.	sobote
ZAVOD JERMAN, Vače	pečenice, krvavice, klobase, salame in dimljeni izdelki	srede, petki, sobote
LOBODA ŠTEFI, Domžale	vse vrste zelenjave	petki, sobote
VI-JA d.o.o., Žalec	sveče	četrtki, petki in sobote
SVETLIN NADA IN VIKTOR, Domžale	med in medeni izdelki	sobote
SVETEK FRANC, Ljubljana	vse vrste zelenjave, sadje, kislo zelje, repa in kisle glave	torki, srede, petki, sobote
HAUPTMAN MARTIN, Šmartno pri Litiji	različne vrste zelenjave	sobote
ERKLAVEC VALENTIN, Domžale	različne vrste zelenjave	torki, srede, petki, sobote
SAŠO ŽALJEC s.p., Domžale	sveče: nagrobne, elektronske nagrobne, dišeče in dekorativne	petki, sobote
OCVIRK PETRA s.p., Laško	različne vrste nogavic	5. 2. 2011
PETERKA BREDA, Domžale	pletenine lastne proizvodnje	1. 2., 4. 2., 5. 2., 11. 2., 22. 2., 26. 2. 2011
28. JANUAR 20II
občina Domžale
3
OBČINSKI SVET OBCINE DOMŽALE
Nadaljevanje konstitutivne in druga redna seja Občinskega sveta Občine Domžale
Prva konstitutivna seja OS Občine Domžale
15. decembra 2010 se je ob 16. uri v sejni dvorani Občine Domžale začelo nadaljevanje 1. (konstitutivne) seje Občinskega sveta Občine Domžale. Sejo je vodil župan Toni Dragar, ki je po pozdravu predlagal izvolitev Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo je potrebno imenovati v skladu z 9. členom Poslovnika Občinskega sveta Občine Domžale. Posamezne svetniške skupine so predlagale: za predsednico Andrejo Pogačnik Jarc, LTD; za člane Vero Vojska, LDS; Peregrina (Ine) Stegnarja, N.Si; Petra Verbiča, Peter Verbič - Lista za Domžale; Roberta Hro-vata, SDS; Marijo Majdo Zevnik, SD; Marijo Pukl, SMS in Roberta Rutarja, SMS.
Po glasovanju je Občinski svet sprejel naslednji sklep:
V	Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja se izvolijo:
•	Andreja Pogačnik Jarc /LTD/, Prešernova cesta št. 43, 1230 Domžale - predsednica
•	Robert Hrovat /SDS/, Stritarjeva ul. št. 18, 1233 Dob - član
•	Marija Pukl /DeSuS/, Bistriška c. št. 4, 1230 Domžale - članica
•	Peregrin Stegnar /N.Si/, Turše št. 5, 1233 Dob - član
•	Peter Verbič /Lista za Domžale/, Sr. Jarše, Kamniška c. 11, 1230 Domžale - član
Sledila je uvodna informacija župana Tonija Dragarja o ustanovitvi in pristojnosti delovnih teles Občinskega sveta, o kateri je nato razpravljala Marija Majda Zevnik, SD. Predlagala je nasprotni predlog sklepa, vendar so člani Občinskega sveta sprejeli predlog, dan s strani župana, Tonija Dragarja.
V	nadaljevanju razprave so sodelovali: Anton Preskar, LDS, ma Lovro Lončar, SDS, Marija Maj Zevnik, SD, Anton Preskar, LDS, Roman Lenassi, N.Si, mag. Lovro Lončar, SDS, Robert Hrovat, SDS, ki je podal proceduralni predlog, da bi svetniška skupina SD predlog nasprotnega sklepa preoblikovala v amandmaje zaradi lažje uskladitve predlogov.
Člani Občinskega sveta so nato s 25 glasovi ZA in 3 glasovi PROTI sprejeli sklep o ustanovitvi in pristojnosti delovnih teles občinskega sveta, kasneje pa z 28 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI še sklep, da Občinski svet Občine Domžale zadolži Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, da pripravi predloge za imenovanje članov v posamezna delovna telesa občinskega sveta, kandidatov za člane svetov javnih zavodov, Nadzornega odbora Občine Domžale, organov javnega glasila Slamnik in članov Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Druga konstitutivna seja OS Občine Domžale
Po kratkem premoru se je začela 2. seja Občinskega sveta Domžale, ki jo je prav tako vodil župan, Toni Dragar. Na samem začetku so člani Občinskega sveta s 23 glasovi ZA in 0 glasovi proti sprejeli zapisnik 1. (konstitutivne) seje Občinskega sveta z dne 15. 11. 2010, z 28 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI pa sprejeli naslednji dnevni red: Vprašanja, pobude in predlogi Obravnava in sprejem določitve vrednosti točk za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2011
Obravnava in sprejem Odloka o spremembi Odloka o Proračunu Občine Domžale za leto 2010 -skrajšani postopek
Domžale - Kamnik, predlagal je spremembo statuta CČN Domžale - Kamnik in uvedbo nadzornega sveta zaradi večje učinkovitosti, zanimal se je o podpisu individualne pogodbe z novo direktorico CČN Domžale - Kamnik in o tem, kdo je član skupščine CČN Domžale - Kamnik, imenovan s strani vseh občin lastnic in kdo je član skupščine podjetja Prodnik d.o.o. glede na novo zakonodajo ter kdo ju imenuje. G. Preskar je dal pobudo, da župan in občinska uprava preverita stanje in dogajanje na objektu za predčiščenje gnojevke iz Farme Ihan na lokaciji CČN Domžale, kjer je sedaj nova tabla lastnika z napisom »Petrol«. Dovoljenja naj bi bila izdana izključno za pred-čiščenje gnojevke iz Farme Ihan, ne pa tudi za ravnanje z drugimi biološkimi odpadki. Prosil je, da o tem seznanita Občinski svet na naslednji seji, sicer se bo formirala civilna iniciativa, ki bo zahtevala zaprtje objekta »Petrol« ter prosil za informacije o morebitni zamenjavi lastništev zemljišča v lasti Farme Ihan ali morebitni ponudbi prednostnega odkupa zemljišč in nepremičnin Farme Ihan Občini Domžale. Predlagal je, da Občina Domžale v proračunu za leto 2011 zaradi njihove pomembnosti za občino in mesto Domžale predvidi odkup zemljišč pokopališča Domžale, ki so v lasti domžalskih krajevnih skupnosti, dokler pa se odkup ne izvrši, je predlagal sklenitev nove pogodbe o opravljanju pokopališke in pogrebne dejavnosti med izvajalcem Prodnik d.o.o. in naročnikoma: Občino Domžale in domžalskimi krajevnimi skupnostmi, torej lastniki zemljišč in objektov na pokopališču. Zahteval je javno predstavitev občinskega energetskega programa občinskim
svetnikom na naslednji seji, zanimali pa so ga tudi rezultati občine v letu 2010 na področju energetske sanacije javnih objektov ter kakšna državna sredstva je pridobila oz. se zanje prijavila. Nazadnje so gospoda Preskarja zanimali še podatki o rezultatih na področju zmanjševanja porabe električne energije na javnih objektih, predvsem na področju javne razsvetljave. Besedo je nato prevzel Roman Lenassi, N.Si, ki je predlagal, da se volišče Gasilski dom Domžale zaradi neprimerne dostopnosti za starejše občane na naslednjih volitvah zamenja z drugo lokacijo in kot eno izmed možnih omenil Menačn'kovo domačijo. Petra Verbiča, Lista za Domžale, je zanimalo, kdaj se bodo začela izvajati dela gradnje komunalne infrastrukture - kanalizacije v naselju Krtina - Dolenja vas in kdaj se bodo začela dela za ureditev vodotokov meteornih voda v naselju Hudo v KS Radomlje. Mag. Lovro Lončar, SDS, je postavil vprašanje glede realizacije prostorskega akta za območje trgovine Hofer na Viru in o začetku oz. nadaljevanju postopkov gradnje ceste med banko na Viru in trgovino Hofer oz. v kateri fazi ti postopki so. Uroš Breznik, SD, je predlagal, da Občina Domžale za svetnike in člane delovnih teles organizira posvet z uradno razlago Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Predlagal je še, da se zaradi njene pomembnosti na naslednjo sejo Občinskega sveta uvrsti točka Obravnava in sprejem Pravilnika o merilih in postopku za dodeljevanje mesečnih subvencij za otroke, ki čakajo na vključitev v organizirano predšolsko vzgojo, ki zaradi prekinitve septembrske seje v prejšnjem mandatu ni bila obravnavana. Roka Ravnikarja, SLS, je prosil za odgo-
vore na svetniška vprašanja zadnje seje prejšnjega mandata, za pisno obrazložitev o rezultatih razpisa za dodelitev sredstev za novoletne prireditve ter za informacijo, koliko sredstev so prejeli posamezni organizatorji. G. Ravnikar je dal pobudo za uvrstitev sanacije in razširitve ceste Gorjuša (Dob)-Sveta Trojica v program investicij, pobudo za preučitev možnosti glede označitve poteka prednostne ceste v križišču s Smetarsko cesto in na ovinku pri cerkvi v Dobu, pobudo za preučitev možnosti glede preglednosti pri kapelici na cesti od Tosame in pri vstopu na cesto Dob-Podre-čje ter pobudo za ureditev ovinka pod Močilnikom v Dobu. Roberta Hrovata, SDS, je zanimalo, ali je zadrževalnik varen, ali je z DARS-om dogovorjeno glede upravljanja z zapornicami in ali je narejena študija prioritet zaščite in reševanja v občini Domžale. Dal je pobudo za čimprejšnji pristop k odkupu zemljišča Univerzale, pobudo za pristop k podpisu pogodbe z agencijo, ki se ukvarja s črpanjem evropskih sredstev, in pobudo za oblikovanje skupine za pripravo strategije razvoja Občine Domžale, v katero bi bile povabljene vse svetniške skupine in ki bi sodelovala z ustreznimi
najetimi strokovnjaki, skupaj pa bi nato s konsenzom oblikovali in sprejeli določeno strategijo kot dolgoročno naložbo za več mandatov. Kot zadnja je v tej točko sodelovala Vera Vojska, LDS, ki je opozorila, da je cesta Podrečje-Dob sicer urejena, da pa se še ni uredilo območje okoli kapelice, ki je že ob manjšem deževju v vodi.
Obravnava in sprejem določitve vrednosti točk za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2011
Uvodno obrazložitev je predstavil Andrej Bokan, vodja Oddelka za komunalne zadeve. Brez razprave so svetnice in svetniki z 28 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI v sprejeli naslednje sklepe:
•	Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča za leto 2011 znaša 0,00154 EUR.
•	Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča za leto 2011 znaša 0,10056 EUR.
• Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Domžale, uporablja pa se od 01. 01. 2011 dalje.
Obravnava in sprejem Odloka o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2010 - skrajšani postopek
Uvodno obrazložitev je predstavila mag. Maja Kavšek, vodja oddelka za finance in premoženje. V razpravi sta sodelovala Anton Preskar, LDS, in Marija Zevnik, SD. Na vprašanja iz razprave sta odgovorila župan Toni Dragar in Iztok Obreza, vodja Oddelka za investicije. Po zaključeni razpravi so člani Občinskega sveta s 26 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI v paketu sprejeli naslednja sklepa: Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2010.
Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2010 začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Domžale. Seja je bila zaključena ob 17.30.
Srečanje ^panov Razvojnega partnerstva središča Slovenije
Domačija Pr'Krač v Dolskem je 11. januarja 2011 gostila župane in koordinatorje občin Razvojnega partnerstva središča Slovenije, ki so se sestali na prvem letošnjem srečanju. Center za razvoj Litija povezuje občine Dol pri Ljubljani, Domžale, Kamnik, Litija, Lukovica, Mengeš, Moravče, Radeče, Šmartno pri Litiji
in Zagorje ob Savi. Za novega predsednika Območnega sveta RPSS je bil imenovan Marjan Šarec, župan Občine Kamnik, podpredsednik pa je postal Franci Rokavec, župan Občine Litija.
Poleg konstituiranja novega Območnega sveta Razvojnega partnerstva središča Slovenije so se prisotni
■ Iru rU! liùJvOli
seznanili še s poročilom o realizaciji letnega programa RPSS v letu 2010, obravnavali so predlog programa dela RPSS za leto 2011 in se seznanili z rezultati delovanja Lokalne akcijske skupine Srce Slovenije. Med najodmevnejšimi projekti v lanskem letu je bila skupna predstavitev na sejmu Turizem in prosti čas
v Ljubljani, Srce Slovenije pa smo predstavljali tudi na mednarodnem turističnem sejmu v Helsinkih ter na vrsti drugih manjših dogodkov v Srcu Slovenije. Izdali smo prikupno otroško knjižico Radovedni vrabček Čivi v Srcu Slovenije ter podprli ul-tramaratonskega kolesarja Hilarija pri njegovem podvigu za ohranitev Zemlje. Skupaj z zadrugo Jarina smo uspeli narediti pomembne korake na področju lokalne samooskrbe Srca Slovenije s hrano ter povezali lokalne pridelovalce hrane z več kot 30 javnimi institucijami in podjetji. V preteklem letu smo uspešno pridobili tudi tri nove evropske rojekte.
letu 2011 bomo izvajali skupne aktivnosti za območje Srca Sloveni-
pVr
je s področja promocije in komuniciranja, pomembno pa bo tudi mre-ženje in povezovanje na nacionalni in evropski ravni - iskanje partnerjev za skupne prijave na različne razpise. Zupani oziroma njihovi namestniki desetih občin, povezanih v RPSS, so se strinjali, da je ena izmed pomembnih nalog Centra za razvoj Litija igrati vlogo učinkovitega povezovalca med občinami članicami RPSS in Ljubljansko urbano regijo. Osnovni cilj povezovanja občin v razvojnem partnerstvu pa še naprej ostaja uresničevanje skupnih interesov, ki so vezani na nove razvojne možnosti ter pridobivanje državnih in evropskih sredstev.
Ana Savšek, Center za razvoj Litija
Strategija za Srce Slovenije
Srce Slovenije na sejmu Alpe-Adria: Turizem in prosti čas 2011
Vprašanja, pobude in predlogi
Anton Preskar, LDS, je postavil vprašanja glede problematike Centralne čistilne naprave (CČN)
Tudi v letošnjem letu Center za razvoj Litija na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani organizira skupno predstavitev ponudbe območja Srce Slovenije. Sejem Al-pe-Adria: Turizem in prosti čas bo potekal od 27. do 30. januarja 2011. V okviru predstavitve območja na največjem turističnem sejmu v Sloveniji imamo namen pod skupno znamko Srce Slovenije v štirih sejemskih dneh povezati ponudnike iz 10 občin Srca Slovenije.
Ponovno bomo pod skupno znamko združili turistične ponudnike, društva, podjetnike in
posameznike, za katere bomo izde-ali skupne promocijske letake ter omogočili promocijo in prodajo turističnih produktov območja. S tem želimo spodbujati povezovanje in sodelovanje med turističnimi ponudniki in ostalimi akterji iz območja. V petek, 28. januarja, bomo ob 14. uri na razstavnem prostoru za župane občin Srca Slovenije pripravili družabni dogodek. Sejem je edinstvena priložnost, da pokažemo novo destinacijo v slovenskem prostoru, ki gradi na konkretnem povezovanju različnih turističnih in gospodarskih akterjev na nov, inovativen, vsebinsko bogat
način. Hkrati je tudi dobra priložnost za izmenjavo dobrih praks, preverjanje lastnih turističnih strategij in spodbuja dvigovanje kriterijev kakovosti ponudbe območja Srca Slovenije. Podrobnejši program dogajanja na razstavnem prostoru Srca Slovenije je objavljen na spletni strani www.razvoj.si. Vljudno vabljeni na sejem Alpe-Adria: Turizem in prosti čas 2011 na Gospodarsko razstavišče v Ljubljano od 27. do 30. januarja!
Ana Savšek, Center za razvoj Litija
Konec preteklega leta smo intenzivno pričeli s pripravami na oblikovanje strategije za razvoj in trženje turistične destinacije Srce Slovenije. V decembru in januarju sta tako potekali dve delavnici, ki sta bili zelo dobro obiskani in zastopani z vseh vključenih občin. Skupaj smo opredelili potenciale, adute, vizijo in ključne razvojne usmeritve za
Nr
turistično območje Srce Slovenije. Na zadnji delavnici v februarju bo predlog strategije predstavljen širši rojektni skupini, vodila jo bo Miša ovak iz podjetja Alohas, ki je tudi sicer sodelovala pri celotni izvedbi strategije.
Mija Bokal, Center za razvoj Litija
4
intervju
28. JANUAR 20II
DOBER DAN, ZLATKA LEVSTEK!
Pesnica, pisateljica, slikarka, predvsem pa srečno in sončno dekle, ki ljubi
»Neke turobne srede oktobra leta 1944 se v Mariboru rodi radoveden, prijazen, ukaželjan deklič, knjižni molj. Otroštvo in puberteto preživi v družbi štirih sester, na fakulteti se potopi v modrino nekih oči. Iz tega se rode trije sončki. Pa služba, delo, dom. A nekaj še manjka. Najde tudi to. Stihi, pesmi. Besede, sprva okorne in toge, postajajo vse močnejše. Izda štiri zbirke pesmi za otroke in v samozaložbi še štiri zbirke pesmi in haikujev. Leta 2000 prišepeta Prišepet z lastnimi akvarelnimi ilustracijami, v leto 2001 se pentljajo Pentljaste. Je članica Haiku društva Slovenije, LIKUS-a in Lipe - Univerze za tretje življenjsko obdobje v Domžalah, kjer vodi literarno delavnico. Pesmi in haikuje objavlja v zbornikih, v Letnih časih, bila je finalistka pesniškega turnirja 2001, sodeluje na maratonih pesnic in pisateljic Slovenije in na literarnih kolonijah Javnega sklada Republike Slovenije za kulturo. Živi v Radomljah, kjer s svinčnikom in čopičem lovi stihe in motive,« je na kratko življenjepis Zlatke Levstek, ki sem ga prepisala s platnic njene pesniške zbirke PENTLJASTE, izdane v letu 2001. Bere se pravzaprav kot pravljica, ki se stalno dopolnjuje, saj v zadnjih letih vedno znova dobiva nove zgodbe, ki jih lahko podrobneje spoznavamo, če beremo njene pesniške zbirke, ki nastajajo znova in znova ter pomembno zaznamujejo Zlatkino življenjsko pot. Če poznamo njeno življenjsko in delovno pot, njene pesmi, tudi delček proze ter v zadnjih letih ilustracije, s katerimi bogati svoje zbirke in vsakoletni zbornik Lipe - Univerze za tretje življenjsko obdobje, potem bi na njeni bogati življenjski poti težko našli leto, v katerem Zlatka ne bi praznovala kakšne obletnice. Lani je tako praznovala 11-letnico svojega vodenja literarnega krožka v Lipi, drugo leto bo dvajset let, odkar je izdala svojo prvo knjigo za otroke, in nato bo skoraj vsako leto obletnica, ko je izšla ta ali ona pesniška zbirka. »Pesmi so v meni./O smehu, nebu,/ obljubah in sanjah,/grmenju, tišini./ Nočejo ven./A roka jih piše./je ena od pesmi iz zadnje zbirke Vonj po cimetu, pred katero so bile: otroške pesniške zbirke Čevelj nogo si obuje, Pred ogledalom, Glavna stran glave je obraz, Zakajske, kasneje pa še Usta so čudna vrata, nato pa so na dan privrele njene izpovedne pesmi, v katerih najdemo ljubezen, najdemo nežnost, veselje nad življenjem, optimizem, včasih tudi delček žalosti in upanja, vse to pa diha tudi iz naslovov pesniških zbirk: Krhke pesmi, Nitke svetlobe, Molčeči kamen ve, Prišepet, Pentljaste, Najini stihi, Kramljam s soncem in v lanskem letu Vonj po cimetu. Ko se sam sprehodiš skozi njene pesniške zbirke, ko ti v srcu (ne v glavi) odmevajo njeni verzi iz vsakoletnih zbornikov Lipe, se kar težko odločiš, kaj bi našo Zlatko Levstek, ki je tudi odlična recitatorka, predvsem pa iskrena prijateljica in priljubljena znanka, vprašal. Pa vendar, zakaj ne bi začeli čisto s klasičnim vprašanjem:
Kdaj si napisala prvo pesem, se je spominjaš?
Prvo pesem, ki se je še spomnim, sem napisala v osnovni šoli: Rumena je kepa/brez glave, brez repa,/po vrtu stopica,/kot služkinja Mica./Za njim se ozira /in sline požira /maček naš stari,/živalci piščanček se pravi. Pa v gimnaziji se spomnim, sem pisala sošolcem pesmi za rojstne dneve, potem pa dolgo nič. Šele pred 25 leti, ko sem najmlajšo hčer peljala k pouku violine v Mengeš, so se usule. In se še kar vsipajo ...
Sprva je bila vsebina tvojih pesmi namenjena otrokom. Zaradi tvojih treh sončkov, ki ti že prinašajo nova sonca, ki jim prav tako namenjaš pesmi, ali zaradi vseh otrok, ki jih imaš rada?
Imela sem čudovito otroštvo, težkim povojnim časom navkljub. Razumevajoča, ljubeča starša, štiri sestre in kup sosedovih otrok, igra in pesem. Nato moji trije otroci. Koliko otroških pesniških zbirk in pravljic smo prebrali. Pesem in igra. In vendar, moje otroške pesmi so namenjene vsem otrokom. Ko so se mi rojevale, so bili namreč moji sončki že najstniki in so tako poezijo svoje mame odklanjali - vsaj v začetku. Danes so pa kar ponosni!
Med tvojimi pesmimi je veliko ljubezenskih pesmi, namenjenih možu. Meni je posebej všeč tale: »V najinem gnezdu/usta rišejo pot do poljuba/oči prižigajo plamene,/ dotik spleta sanje v oblake./Sva drug drugemu/pol dragocene ce-lote./
So mu tvoje pesmi, namenjene posebej njemu, všeč? Ti to tudi kdaj pove?
Z možem se odlično dopolnjujeva, je pa zelo zahteven in kritičen do poezije - še posebej do mojih pesmi in pohvale mu gredo težko z jezika. Morda sem tudi zaradi njegove kritike katero od pesmi spremenila in dodelala. Sicer ga ne moti, da pišem o naju in o njem, pomembno je samo - kako. Skupaj uživava življenje od vsake prve jutranje kavice dalje.
Pa o tvojih treh sončkih bi tudi rekli kakšno besedo. Sama praviš: »Po svojem parku/sem se naho-dila,/nagledala, nagovorila,/ na-objemala,/ napoljubovala,/se na-smejala./ Zdaj po njem sprehajam vnuke,/ sive čaplje in spomine.« Je lepo biti mati, babica? Moji trije sončki so že odrasli. Sin se je ustalil v Ljubljani. Je informatik, zdaj ob dveh otrokih študira fotografijo. Starejša hči je ekonomski tehnik, zaposlena, prav tako živi v Ljubljani. Najmlajša Urška je fizi-oterapevtka, poročena in živi v naši družinski hiši v Radomljah. Ja, zelo lepo je biti mati.
Jaz pravim - najlepše, kar se ti lahko zgodi, je, da se rodiš, si deklič, dekle, ženska, žena, mati in babica in z nasmehom pozdravljaš dneve. Vse to sem doživela in razen prvih dveh še vedno doživljam. Morda je od vsega tega biti babica najlepše. Vnuk Andraž hodi v tretji razred, zanima ga naravoslovje in pravi, da bo znanstvenik, je pa že zdaj izreden risar. Vnukinja Tinkara bo marca stara štiri leta, je prikupno zgovoren de-klič, zelo ambiciozna in hoče v vsem slediti bratu.
Svoja čustva in razmišljanja največkrat izražaš v haikujih, za katere je Jaka Železnikar v predgovoru k tvoji pesniški zbirki Nitke svetlobe zapisal: »Moč haikuja je, da avtorju pusti vso ustvarjalno svobodo kljub svoji strogi obliki, da lahko znotraj univerzalnega do popolnosti izpiše osebno. To moč je Zlatka Levstek izkoristila v največji možni meri.« Zakaj haikuji? Haikuji so me našli nekega poletja na Lentu v Mariboru ob Dravi. Sami so se mi začeli pisati. V treh vrsticah. Zgoščeno, kratko, jedrnato. Ob nečem vsakdanjem se domisliš nasprotja, nečesa iz lastne izkušnje. Kar nekaj let sem štela zloge 5/7/5 in uživala. Malo je več. Izdala sem že tri samostojne zbirke haikujev, pa se mi še vedno kakšen napiše. Všeč so mi. Kar nekaj kolegic iz Lipe sem okužila s to pesniško obliko. Tudi v moji zadnji zbirki Vonj po cimetu se jih je 30 znašlo v poglavju Haiku brez cimeta.
Za svojo ustvarjalnost dobivaš nagrade doma in na tujem, bolj natančen poslušalec Radia Slovenije se bo spomnil, da je katero od tvojih pesmi slišal tudi v Literarnem nokturnu. Kot že zapisano, pa si bila pred desetimi leti tudi finalistka pesniškega turnirja, sodeluješ na drugih prireditvah, si tudi dobra recitatorka, pa ne le svojih pesmi. Katerega sodelovanja na tovrstnih prireditvah se najraje spominjaš?
Očitno imam veselje in tudi nekaj smisla za recitiranje. Treme že dolgo nimam več, nas je pokojni Lojze Kovačič naučil pravilne izgovorjave in branja svojih pesmi na nastopih v Pen klubu v Ljubljani. Ah, tega je že več kot 20 let! Rada berem svoje pesmi, pa pesmi kolegic iz zbornikov na predstavitvah. Vsako leto z Lipo prinesemo malo sonca tudi v domove za starejše v naši okolici, Domžale, Mengeš, Kamnik, jim kaj zapojemo in preberemo kakšno pesem. Najraje pa se spominjam recitala z lanske osrednje občinske prireditve ob dnevu upora v Žejah. Z Janko Jermanovo, ki je tekst tudi pripravila, sva povezali več pesmi s prozo v krasno celoto.
Berem, da uspešno ustvarjaš na slikarskih ex-temporih in v likovnih delavnicah, da je za tabo že več skupinskih, pa tudi samostojna slikarska razstava. Od kod ljubezen do likovnega ustvarjanja? Je enako kot pesmi v tvojih genih, ali si se ga naučila? Pa še, kaj najraje slikaš? Lahko sem hvaležna svoji mami, ki je bila tudi amaterska slikarka in pesnica ter pisateljica otroških iger. Ja, vse to imam v genih, ampak to seveda ni dovolj. Potrebno je izobraževanje in nadgrajevanje. Že deseto leto hodim v Likovno društvo Senožeti Radomlje, kjer je naš mentor akademski slikar Janez Zalaznik. Redno delo, likovne kolonije in razstave, mimogrede mi uspe še kakšna ilustracija za moje pesniške zbirke. Rišemo največ akril na platno, moja ljubezen pa je akvarel. Najraje od vsega pa razlivam barve in se čudim, kaj nastane.
Najbrž ni lahko, pa vendar nam zaupaš svojega najljubšega sloven-
skega pesnika, tudi naslov njegove pesmi. Kaj pa tvoja lastna najljubša pesem, jo lahko deliš z bralci Slamnika?
To pa res ni lahko, včasih bi rekla France Prešeren, ker nisem brala veliko poezije. Zdaj pa pesniške zbirke kar požiram. Predvsem domačih pesnikov. Navdušil me je Dane Zajc - Si videl, pa Tone Pavček z Upočasnitvami, pa Neža Maurer, Erika Vovk ..., vseeno pa bi izbrala Nika Grafenauerja in njegovo zbirko Skrivnosti iz leta 2006. Njegova pesem Poljub je ... prebrati jo moraš, potem veš ...
Hm. Še težje je izbrati najljubšo lastno pesem. Meni so vse ljube, ker so moje. Navadno mi je najljubša tista, ki se mi je napisala zadnja. Mogoče pa vendar, je ta trenutek najljubša ... Pet sestric./Bosih, razposajenih./ Lovi metulje,/trga marjetice,/ prepeva, se objema./Sonce se smeji z njimi./Privid izgine./Nasmehnem se/sivolasim sestram./Na toplem,/ ob cimetovih piškotih,/srkamo čaj.
Ena najodmevnejših oblik, po kateri je naša univerza za tretje življenjsko obdobje postala znana po vsej Sloveniji, je literarni krožek ter vrsta zbornikov. Kaj tebi pomeni sodelovanje v tem krožku? Na nastanek, obstoj in razcvet literarnega krožka v Lipi sem izredno ponosna. Vodim ga namreč že dvanajsto leto, od ustanovitve dalje. Vsako leto smo izdali literarni zbornik, v večini z literati drugih univerz v Sloveniji. Ogromno zaslug za izdajo zbornikov ima predsednica Metka Zupanek, ki je tudi sama dobra pisateljica in je v vseh dvanajstih redno sodelovala. Krožka nekaj let ne vodim več sama. Poleg moje motivacije za ustvarjanje, pišemo namreč na izbrane teme, svoje izdelke prebiramo in o njih debatiramo, izobraževalni del vodi Silva Mizerit, branje in pogovor o prebrani knjigi pa Janka Jerman. Tako smo usklajena ekipa, ki tudi vsaka zase pišemo, zorimo in se plemenitimo kot ostale članice. Nas je že dvajset, spotoma smo imele tudi kakšnega člana, pa smo spet same.
Univerza za tretje življenjsko obdobje, ki ji v Domžalah na kratko rečemo tudi Lipa, je tebi spremenila življenje. V njej si našla veliko priložnosti za bogatitev življenjske poti, hkrati pa tudi priložnosti, da se ukvarjaš s stvarmi, za katere morda včasih nisi imela časa. Dobila pa si tudi veliko prijateljic, znank ... Je za človeka pomembno, da ima prijateljice, znanke, kaj ti pomenijo?
Lipa je res pravi naslov za obogatitev življenjske poti po upokojitvi, za razum, dušo in telo. Literarni krožek, umetnostna zgodovina, pevski zbor in rekreacija - vse to je meni dajalo voljo in veselje do življenja po končani aktivni dobi. Ko pa sem postala babica, sem zaradi babi-servisa morala žal nekaj aktivnosti v Lipi opustiti. Prijateljice, številne znanke in znance človek potrebuje, poleg družine in dobrih sosedov seveda, da lahko zadovoljno živi. Dobra prijateljica je tolažba, če rabiš tolažbo, je smeh, če rabiš smeh, in je tišina, če rabiš tišino ...
Za tabo je že nekaj let takoimeno-vanega tretjega življenjskega obdobja. Vidi se, da si po upokojitvi pravzaprav stopila na vsebinsko še bogatejšo pot, v kateri si našla (in še najdeš) čas za učenje tujih jezikov, za pisanje literarnih del, slikanje, tudi potovanja in še marsikaj bi se našlo. Meniš, da bi morali vsi ljudje, ki vstopajo v tretje življenjsko obdobje, iskati takšne priložnosti, kot si jih našla ti? O tem sem popolnoma prepričana in jim jih toplo priporočam. Sama že več kot deset let aktivno preživljam svoje in cvetim. Zadnjih pet let se učim tudi španščino. Res gre počasi v glavo, a nekaj ostane. Pomembno pa je druženje in urjenje možganov. Potujem tudi zelo rada. Z možem se udeležujeva izletov in potovanj Likovnega društva Seno-žeti Radomlje in seveda naše Lipe. Na kratko lahko rečem: poučno, prijetno, kulturno obarvano in ne preveč naporno.
Si zadovoljna s svojim življenjsko potjo, z življenjskimi potmi svojih najdražjih?
Uživam vsak trenutek, vsak dan posebej. Resnično sem zadovoljna z vsem, kar še lahko delam. Moja življenjska pot gre kar v pravo smer. V sonce, v smeh ... Mož se je lani upokojil, je že član Lipe. Hodi na tečaj nemščine. Družno potujeva in želim si, da bi bila najina skupna jesen še dolgo sončno tretje obdobje.
Ne bom te vprašala, če bi bilo kaj drugače, če bi bila še enkrat mlada, ker vem, da si s svojim življenjem zelo zadovoljna in kot si zapisala: »Hvaležna sem tudi, da sem hčerka, sestra, žena mati, babica, soseda, prijateljica, znanka in seveda pesnica.« Pa vendar, je v tvojem življenju kaj, kar bi, če bi imela možnost, naredila drugače? S sedanjim življenjem sem zadovoljna, tako mi je lepo, da sploh ne bi hotela biti še enkrat mlada. Če pa
bi že bila, bi naredila vse enako. Ničesar ne bi spreminjala. Le nogam bi naročila, naj me še dolgo nosijo, in srcu, naj veselo tiktaka dalje, čim dlje ...
Srečujemo te tudi kot članico drugih društev in organizacij, nastopaš kot recitatorka, skrbiš za vnuč-ke, le kje najdeš čas za vse?
Sem članica društva upokojencev, podpredsednica Turističnega društva Radomlje, delam v Društvu za ohranjanje vrednot narodnoosvobodilnega boja Radomlje, o članstvu v Likovnem društvu Senožeti Radomlje sva že govorili. Sem pa tudi članica Upravnega odbora Lipe, pa na sodelovanje v uredništvu in lektoriranje Radomeljskega ogledala ne smem pozabiti. Dela in nastopov je precej. A vse, kar delam, delam z veseljem, da ni lepo samo meni, ampak tudi drugim. In tako razdajanje mi pomeni največ. Kajti kdor daje, tudi dobiva. Časa je pa itak vedno premalo, kljub temu pa se trudim, da vse, kar obljubim, tudi naredim.
Morda za konec še pesem, ki bi jo namenila bralcem in bralkam Slamnika.
Tale bo pravšnja:
Čas me sipa skozi rešetke življenja. Sprva zavito v vato previdno in počasi. Nato hitreje, golo in voljno. Zdaj pa, ovito v grobe volnene rute s peklensko naglico. Dokler me ne izsipa na obalo vesoljnega morja.
Hvala, draga Zlatka, in naj ti bo življenje tudi v prihodnje naklonjeno.
Vera Vojska Foto: Marjan in Alenka Levstek
28. JANUAR 20II
domžale
5
BILO JE PRAZNIČNO
Božično-novoletni dogodki v Domžalah
Gledališke predstave za otroke in čarovnik Grega
Zveza prijateljev mladine Domžale je v decembru pripravila več predstav za najmlajše in jim tako popestrila veseli december. Gledališko predstavo MAČEK MURI so si v kulturnih domovih v Grobljah in Radomljah ogledali učenci prvega triletja osnovnih šol, za predšolske otroke pa so organizirali predstavo MUCA COPATARICA. Najmlajši
so si lahko ogledali tudi čarovniške
trike ČAROVNIKA GREGA in se pridružili prostovoljcem ZPM Domžale na ustvarjalnih delavnicah, na katerih so lahko s starši, dedki in babicami izdelovali čestitke, praznične okraske, žonglerji pa so jih uvajali v spretnosti z žogicami in baloni.
Praznični ŽIV ŽAV v Češminovem parku z Božičkom in dedkom Mrazom
V prazničnem prednovoletnem času je v Češminovem parku potekal ŽIV ŽAV za otroke. Napovedan obisk dedka Mraza in Božička je privabil veliko otrok, ki so s svojimi starši, dedki in babicami z zanimanjem spremljali dogajanje na odru in ob njem.
Na odru se je odvijal pester kulturni in zabavni program. Prvi dan so oder odprli člani gledališkega krož-
ka OŠ Rodica in s predstavo Rdeča kapica malo drugače dodobra nasmejali občinstvo. Sledil je nastop članov pevskega krožka OŠ Roje, ki so ob spremljavi kitare zapeli nekaj pesmic. Nato je v vlogi snežne vile nastopila Damjana Golavšek in zabavala otroke z zimsko božičnimi pesmicami, ob katerih so otroci tudi zaplesali. Sledil je težko pričakovani prihod Božička, ki je s svojimi sanmi v Češminov park prispel točno ob 18. uri. Otroci so ga z navdušenjem sprejeli, nekateri pa so z njim celo zapeli na odru. Obdaril jih je z bonboni in mandarinami, nato pa se je počasi odpravil proti severnemu tečaju.
Tudi drugi dan je prednovoletni ŽIV ŽAV v Češminovem parku privabil množico obiskovalcev. Otroke je najprej zabaval otroški animator Stan Vilar, ki je zapel nekaj živahnih otroških pesmi, naučil otroke kengurujev ples in pokazal nekaj čarovniških trikov. Sledila je predstava o medvedu Brunu, potem pa se je v daljavi že zaslišal zvok izpod koles kočije dedka Mraza. Otroci so ga veselo pozdravili, nato pa z njim zapeli nekaj pesmic. Dobri dedek Mraz je med otroke razdelil bonbone in mandarine, potem pa se z lepimi željami za leto 2011 počasi poslovil.
Dogajanje v Češminovem parku so popestrile tudi stojnice s prazničnimi ročnimi izdelki in slastnimi dobrotami. Obiskovalci so se lahko pogreli s čajem in kuhanim vinom, se posladkali s palačinkami, tortica-mi in celo jordanskimi baklavami,
nakupili še zadnja novoletna darila v obliki različnih ročnih izdelkov in voščilnic, si naredili domačo zalogo suhomesnatih izdelkov in kmečkih dobrot, seveda pa na pravem ŽIV ŽAVU ne gre brez sladkorne pene, pokovke in balonov.
Silvestrovanje v Športnem parku v Domžalah
Tudi letos je bilo poskrbljeno, da so Domžalčani in Domžalčanke lahko pričakali prihod novega leta v Športnem parku v Domžalah, kjer jih je zabaval ansambel Leteči muzikanti, glasbeno dogajanje pa so popestrili člani mlade skupine Imset. Čeprav je zunaj pritiskal mraz, se je zbralo lepo število obiskovalcev. Prvi na prizorišču so prejeli topel
šal, posladek, plastenko vode in kuhano vino. Silvestrovanja sta se udeležila tudi podžupanja Andreja Pogačnik Jarc in župan Toni Dra-gar, ki je nekaj minut pred polnočjo tudi nagovoril navzoče, jim zaželel srečno v novem letu, odštel zadnjih 15 sekund starega leta in nazdravil prihodu novega. Rajanje se je nato ob zvokih melodij ansambla Leteči muzikanti in skupine Imset nadaljevalo še kar nekaj časa. Upamo, da so predstave za otroke in praznični ŽIV ŽAV s stojnicami, vsemi nastopajočimi, idilično vasico na hribu ter prihodom Božička in dedka Mraza vsem občankam in občanom, zlasti pa otrokom, pričarali posebno praznično vzdušje. In da smo prispevali k lepšemu in bolj veselemu praznovanju ob prihodu novega leta 2011! Se vidimo decembra!
OB 66. OBLETNICI POBOJA AKTIVISTOV OF NA RUDNIKU PRI RADOMLJAH
Spominska slovesnost
Nadaljevanje s strani 1
V bunkerjih nekdanje okrožne tiskarne se je zbralo okoli 30 tovarišev in tovarišic, da bi se dogovorili o nadaljnjem delu in nalogah do konca vojne.
Takrat pa jih je obkolil sovražnik in le nekaj se jih je uspelo rešiti. Večino je sovražnik postrelil, s tem pa je partijsko okrožje izgubilo številne predane tovarišice in tovariše. Njim v spomin in čast vsako leto poteka spominska slovesnost, ki jo izmenično organizirata občinski organizaciji za vrednote narodnoosvobodilnega boja iz Domžal in Kamnika.
Za letošnjo slovesnost so poskrbeli člani Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja iz Domžal. V uvodnem delu slovesnosti je navzoče pozdravila predsednica domžalskega Združenja, Marija Majhenič.
Obe organizaciji za ohranjanje vrednot NOB sta v spomin na padle položili venca, člani MPZ Radomlje so zapeli nekaj partizanskih pesmi,
k doživetemu kulturnemu programu pa so prispevale še recitatorke Lipe ter pevka in kitaristka Silva Kosec. Slavnostni govornik je bil tokrat domžalski župan Toni Dragar, ki je poudaril pomen slovenskega upora in partizanskega vojskovanja za razvoj slovenskega naroda in se poklonil žrtvam.
Opozoril je na strašne posledice, ki jih povzročajo vojne, in si zaželel, da bi ljudje v prihodnosti živeli v miru, svetu brez vojn, nasilja in lakote. Prav je, da spomin na ljudi, ki so se borili v imenu slovenskega naroda in mu tako omogočili razvoj, živi. In dokler imamo organizacije, ki skrbijo, da se Slovenija spominja njihovih plemenitih in požrtvovalnih dejanj, se nam ni treba bati, da bi spomni nanje potonili v pozabo ^
najpomembnejši slovenski cerkveni dostojanstvenik
Kardinal dr. Franc Rode ni več prefekt kongregacije
za redovnike
Papež Benedikt XVI. je v torek, 4. januarja, sprejel odstop kardinala dr. Franca Rodeta, potem ko je že 23. septembra 2009 dopolnil 75 let in je moral po Zakoniku cerkvenega prava papežu ponuditi odstop z mesta prefekta Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega delovanja ter za njegovega naslednika imenoval nadškofa v Brazilii, glavnem mestu Brazilije, to je Joao Braz de Aviz. Takojšnja prekinitev te funkcije je bila malo verjetna, ker je Rode malo pred 75 rojstnim dnevom začel »apostolsko vizitacijo«, to je preiskavo življenja ameriških redovnic na najvišji ravni. Kongregacija, ki jo je vodil Rode, velja za enega najzahtevnejših segmentov vatikanske strukture, saj med drugim usmerja in nadzoruje način življenja redovnikov in redovnic ter drugih posrednikov med Cerkvijo in ljudstvom. Dr. Francu Rodetu po odstopu ostajata položaj kardinala in članstvo v še drugih kongregacijah, kot so kon-gregacijah za škofe, za evangelizaci-
OB 20-LETNICI NOvOLETNEGA viDEOMEHA
Hala Komunalnega centra se je tresla
Televizijska oddaja Novoletni Vi-deomeh je 12. decembra v dvorani domžalskega komunalnega centra praznovala 20-letnico. Tudi nasploh je december za legendarnega voditelja, scenarista in pevca Boris Kopitarja že vrsto let napornejši od drugim mesecev, zlasti zaradi njegove zimzelene prireditve Novoletni Videomeh. Prav zaradi okroglega jubileja je Boris Kopitar pripravil veličastno prireditev, še imenitnejšo in pestrejšo od vseh prejšnjih. V goste je povabil imenitne glasbenike in vsi so nastopili v živo. Prišel je legendarni Lojze Slak s svojimi Fanti s Praprotna, Adi Smolar, Modrijani, ki so nastopili z Eldo Viler, Veseli Begunjčani s 15 članskim otroškim zborčkom Aljažki in Ansambel Toneta Rusa, najbolj priljubljena pevka Tanja Žagar, jodlarka Tina Drolc, ki smo jo spoznali v oddaji Slovenija ima talent, skupaj z Gregorji, Ansambel Čeponi, pa harmonikarski orkester Roka Švaba, Domžalske ljudske
pVe
evke in Jaka Šraufciger. Novoletni ideomeh je torej poskrbel tako za vrhunsko glasbo kot za smeh. Boris pač ve, kako se streže tem stvarem in je dejansko edinstven. Šlo je torej za Novoletni Videomeh, kot ga še ni bilo. Vse je bilo idealno, najbolj pa sta mene osebno navdušila prav voditelj Boris Kopitar in nenadkri-ljiva pevka Tanja Žagar. Prav tako legendarni pisatelj Ivan Sivec je med drugim zapisal, »da bodo ob sobotah še naprej na televiziji Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem, ki so med najboljšimi oddajami z domačo glasbo ^ ponovitev pa je v povsem neprimernem času, ob torkih dopoldne zato bi bilo od televizije pričakovati, da bi Kopitarjeve Spomine uvrstila v spored v torek zvečer, po televizijskem dnevniku Tako gospod
Ivan Sivec.
Pa naj še kdo reče, da smo Slovenci »kar tako«.
Ivan Kepic
Velika planina v jaslicah
Brez jaslic v božičnem času enostavno ne gre. Praktično v vsakem domu najdemo od najbolj enostavnih do nekoliko bolj zahtevnih primerkov. No, Janez Pavli nam je letos zopet postregel z božično mojstrovino na svojem domu. Jaslice z motiviko širne Velike planine so letos ponujale posnetek bajtarske planine s cerkvico Marije Snežne in z vsemi značilnimi detajli prelepe Velike planine. Neskončno število vloženih ur in energije je Janez tokrat posvetil pre-
lepim jaslicam, ki so jih prišli pogledat in občudovat mnogi obiskovalci od blizu in daleč. Janez Pavli, zaradi svoje neutrudne delavnosti in marljivosti na vseh področjih, lani tudi dobitnik nagrade Občine Domžale, pravi, da bo tudi konec letošnjega leta pripravil nekaj unikatnega v pravem božičnem duhu, zato si na koledarjih okrog božiča 2011 le označite obisk pri njem. Verjemite, ne bo vam žal.
Pato
jo, za katoliško vzgojo in bogoslužje, pa še papeškega sveta za kulturo. Dr. Franc Rode je v Vatikanu delal v pa-peškem svetu za kulturo do 5. marca 1997, ko ga je papež Janez Pavel II. postavil za ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita. Prav tu pa se je začela njegova kalvarija. V veselem pričakovanju prihoda v rodno Slovenijo pa je na žalost skusil mrzlo prho. Nehote kadar pomislim na to, se mi poraja latinski pregovor: Gaudia principium nostri sunt saepe doloris, kar pomeni veselje je često začetek naše bolečine, kar kot nalašč velja za kardinala Rodeta. Kakor za Jezusa veljajo apostolove besede: v svojo lastnino je prišel in njegovi ga niso sprejeli, veljajo podobno tudi za Rodeta, saj vemo, da je postal begunski sin, ki je novo domovino našel v Argentini ter se prek Pariza, kjer se je med študijem bogoslovja pustil očarati svetovljanstvu, kakor je med drugim poudaril Vladimir Jerman v Slovenskih novicah v soboto, 8. januarja, in se leta 1965 vrnil v Slovenijo. Prvo službo je opravljal pri Sv. Jožefu v Celju. Služboval je tudi v Šentjakobu ob Savi, kjer je odnesel eminenten vtis. Tam sem ga tudi kot šentjakobski faran osebno spoznal.
Po sedmih letih vodenja ljubljanske nadškofije pa ga je poljski papež Janez Pavel II. povabil v Rim in ga imenoval za prefekta Kongregacije za redovnike. Nemški papež Benedikt XVI. mu je leta 2006 podelil še kardinalski biret. Že ti vabili zgovorno pričata o Rodetovi sveto-vljanskosti.
Kardinal Rode je ob odpoklicu z mesta prefekta Kongregacije za redovnike izjavil: »Danes je bil moj korak prek Trga sv. Petra lahkotnej-ši, ker sem odložil težko breme,« kakor je poročala Družina. Spoštovani gospod kardinal in dragi prijatelj, dovolite še nekaj osebnih besed. Res ste v rodni Sloveniji celih sedem dolgih let doživljali napade in čisto manipulacijo, ki je bila morda še najtrša in najnestrpnejša v pretvarjanju vaših besed. Kjerkoli so mogli, so vas napadali, govorili so celo, da ogrožate vero v Sloveniji zato pa sem bil toliko bolj vesel, da ste bili na Rodici oz. v Grobljah, ko ste obhajali zlatomašni jubilej, tako čudovito sprejeti, da so človeka zalivale solze, saj so ljudje naravnost drli in se naravnost prerivali pa vzemite to za piko na i. Želim vam, da si le odpočijete od naporne službe, naj leta mirno vam teko: čas je vendarle naredil svoje in Bog je dal svoj blagoslov; naj po vas VAŠA EMI-NENCA obil no blagoslavlja našo in vašo predrago domovino Slovenijo, vam pa prisrčna hvala za vse tudi v imenu somišljenikov ter spoštovanemu gospodu dr. Blažu Jezeršku za vse potrebne informacije.
Ivan Kepic
6
domžale
28. JANUAR 20II
DRUSTVO NARODNIH NOS DOMŽALE
Nova predsednica Marta Flis
Na začetku se vprašajmo, kakšen pomen _ima danes izraz »narodna noša«. Še pred desetletji so ga uporabljali strokovnjaki, ki so opisovali slovensko kmečko nošo in je bil v tem primeru izraz »narodni« istoveten z izrazom »ljudski« tudi na drugih področjih kmečke kulture. Od konca 19. stoletja pa pogosteje uporabljamo »narodni« v pomenu »nacionalni«, torej je »narodna« noša »nacionalna« noša, ki pa nikakor ni istovetna s kmečko nošo, kakršno so nosili kmetje na slovenskem v 19. stoletju.
In kako gleda etnolog na narodne noše?
V njej gleda določen pojav, ki ga opredeljujemo v času in prostoru, ko obravnavamo določene družbene skupnosti, ki za izražanje svojih hotenj in za dosego določenih ciljev uporablja nekatere elemente starejše kmečke kulture, ki se pač najočitneje kažejo v noši.
Slovenska narodna noša se je začela oblikovati pred približno 100 leti. Nekako v sredini 19. stoletja se je začela kmečka noša vedno intenzivneje spreminjati in se vedno hitreje približevati mestni noši. V zadnjih desetletjih 19. stoletja pa je začela
tudi mestna in trška gospoda navzven izpričevati svojo pripadnost slovenskemu narodu s tem, da se je oblačila za razne slovesne priložnosti v narodno nošo, ki je bila prisotna na raznih shodih, politični in cerkvenih. Različne noše so se izoblikovale v povezavi z zgodovinskim razvojem slovenskega ljudstva in imajo v tem razvoju tudi ustrezno mesto in funkcijo, ugotavlja Marija Makarovič, ko poglobljeno obravnava nošo najprej slovenskega kmeta, ki je doživljala v raznih obdobjih svoj razvoj, odsevajoč poteze posameznih stilnih obdobij. Z namenom pojasnitve nekaterih nejasnosti v zvezi z društvom narodnih noš Domžale sem novi predsednici, Marti Flis, postavil nekaj vprašanj, na katera je rada odgovorila.
Gospa Marta, najprej me zanima, kdaj je bilo ustanovljeno Društvo narodnih noš in s kakšnim namenom?
Društvo je bilo ustanovljeno leta 2000. Ustanovila ga je Olga Pavlin, in sicer v želji, da se ljubitelji narodnih noš in ohranjanja kulturne dediščine združujejo, se med seboj družijo ter slovensko narodno nošo predstavijo tudi v tujini. Članica
društva sem že osem let, predsedni-štvo pa sem prevzela leta 2010, torej od lanskega leta. Članov nas je 120, imamo tudi otroke, vendar članarino pobiramo od odraslih, moram pa reči, da so vsi člani zelo aktivni in sem ponosna nanje. Naj se že kar na začetku pohvalim, da sem za narodno nošo navdušila tudi svojo nečakinjo.
Zanima me, kdo vas je navdušil za narodno nošo in kako ste doživljali veselje z vsem, kar je v povezavi z njo?
Po končani srednji šoli me je za narodno nošo navdušila teta Betka, nekajkrat mi jo je posodila, nato pa sem si jo kupila sama, in sicer gorenjsko narodno nošo. Vse skupaj se je začelo pravzaprav z dnevi narodnih noš v Kamniku in ko smo bili v društvu, so se vrstile razne prireditve. Skoraj ni prireditve, kamor narodne noše ne bi bile povabljene. Z narodno nošo sem bila tudi v Ameriki, sicer pa nas povabi godba, prisotni smo na povorki za 1. maj, prvo soboto v avgustu smo povabljeni na Beljaške dneve v Avstrijo, to so cerkveni dnevi Beljaka, potem smo v Trzinu na Florjanovem sejmu, tudi podoknica za Vilarjevo Maro se ni zgodila brez nas, mednarodni čebelarski dnevi v Lukovici ne minejo brez narodnih noš, dobro nas pozna tudi oddaja Na zdravje, skratka, prisotni smo na vseh prireditvah.
Kakor vidim, vas članstvo v društvu in njegovo vodenje kar dosti obremenjuje. Ali vam kdo pri tem
pomaga?
Veliko m
PGD HOMEC - ANDREJU ULCARJU OB NJEGOVI 40-LETNICI
Presenečenje za poveljnika
V petek, 17. decembra, smo gasilci PGD Homec pripravili posebno presenečenje poveljniku Andreju Ulčarju za njegovih 40 let. Kot se spodobi za pravega gasilca, smo pripravili gasilsko presenečenje - društveno vajo na njegovem domu, seveda brez njegove vednosti. Priprave na dogodek so potekale ves teden in seveda v popolni tajnosti. Pripraviti je bilo potrebno načrt prihoda na kraj, izvedbo vaje, pripravo pisma ter ostale podrobnosti. V petek zvečer je Andreja na kraj dogodka pripeljala njegova žena Marta, ki ga je odpeljala s službene zabave. Tam je že bilo pripravljeno poveljniško mesto in vodja vaje Tone Kosec je dal takoj povelje za izvoz z gasilskimi vozili na Andrejev dom, saj je v garaži zagorelo 40 svečk. Pripeljali smo se z dvema voziloma in opravili vajo na
objekt - garažo. Po končani vaji smo poveljniku prebrali tudi pismo, ki ga je spesnil naš pesnik Toni Žekar,
slovensko društvo »Slovenija« ruti
Kulturni dan, materinski dan, izleti in turnirji
Kot navadno so naši prijatelji v Švici - Slovensko društvo Slovenija Ruti, s katerim nas povezuje več desetletno uspešno sodelovanje, leto zaključili z občnim zborom, na katerem so ugotovili, da so tudi v letu 2010 nadaljevali z uspešnim delom, hkrati pa so prijetno srečanje izkoristili tudi za sprejem programa dela, ki ga nameravajo uresničiti v letu 2011.
Leto bodo začeli s kulturno prireditvijo, ki jo bodo namenili največjemu slovenskemu pesniku dr. Francetu Prešernu. 12. februarja namreč načrtujejo slovesnost, s katero bodo obeležili slovenski kulturni dan. Na njej bodo sodelovali tudi učenci slovenske dopolnilne šole, prireditev pa je posebej pomembna zaradi krepitve slovenskega jezika in ljubezni do domovine. Materinski dan, ki ga vsako leto namenjajo ženam in ma-
teram, bo letos 9. aprila, svojih mamic in babic pa se bodo posebej prisrčno spomnili najmlajši. Društvo bo poskrbelo za organizacijo prireditve, ki bo zanesljivo zelo dobro obiskana. Cilj izleta, ki ga organizirajo vsako leto v juniju, člani in članice Slovenskega društva Slovenija Ruti še izbirajo, zanesljivo pa v juliju ne bo manjkal dobro organiziran piknik društva, ki ga bodo združili z obiskom planin. September bo namenjen pikado turnirju, leto pa bodo zaključili z miklavževanjem in občnim zborom društva. Seveda pa bo vmes še veliko priložnosti za druge, manjše slovesnosti in srečanja, ki krepijo dejavnost društva. Našim prijateljem v Švici želimo uspešno leto 2011.
V.
likovno društvo petra lobode
Osemintrideseto leto
Veliko mi zaradi obremenjenosti pomaga teta Betka, ki je podpredsednica društva, in prav tako gospa Olga, kot bivša predsednica. Naj v tej zvezi povem še to, da sva bili s teto Betko leta 2005 v Ameriki pri slovenskih izseljencih. Prav zaradi Olgine preobremenjenosti z Menačn'kovo domačijo sem prevzela vodenje društva, vendar poudarjam, brez Menačn'kove domačije. Na podpredsednico se lahko obračate glede včlanitve ali udeležbe na raznih prireditvah in podobno. Sedež društva je: DNN, Cankarjeva 9, Domžale, sama pa sem dosegljiva na telefonski številki 031/871-682 ali majj@siol.net.
Gospa Marta, kaj bi še povedali našim interesentom?
Narodna noša je dediščina naših staršev in starih staršev. Prej nisem omenila, da so na prireditve vabljeni tudi predstavniki drugih narodnih noš, ne samo gorenjske. Če kdo želi prisostvovati aii kakor koli sodelovati, nas lahko pokliče. Sama se udeležujem le nedeljskih prireditev, kakor je bila na primer zlata maša kardinala Rodeta, ker sem sicer zaposlena. Kadar sem v narodni noši, se zelo dobro počutim, saj sem tako rekoč v središču dogajanja. Naši predniki so bili ponosni na to in s tem želim nadaljevati. Narodna noša ima neprecenljiv pomen za dvig slovenske narodne zavesti, ki nam je včasih manjka. To bi okvirno bilo vse.
Ob koncu se vam lepo zahvaljujem za prijeten razgovor, lepo se imejte še naprej in svoje navdušenje čim uspešneje prenašajte na druge.
Ivan Kepic
Obisk članov Likovnega društva na mednarodni razstavi »Extempore 2010« v Piranu
Likovno društvo Petra Lobode v Domžalah z letošnjim šolskim letom 2010/2011 stopa že na 38-letno slikarsko-študijsko pot. Rojstno leto društva je 1973. Gotovo je to dokaz vsega članstva, da smo že dozoreli in smo v kondiciji in da res s srcem pripadamo našemu Likovnemu društvu. Res je, da se je tudi nad našim društvom nekajkrat pojavil nenadni vihar in nas hotel razpihniti. Občutek imam, da nas je ravno pripadnost društvu in naše skupno vzdušje še bolj strnilo pri iskanju barvnih lepot naše Slovenije. Zato gremo skromno in tiho po tej lepi slikarski poti, ki nas slikarsko in notranje bogati in lepša čas. Zavedamo se, da služiti umetnosti ni tekmovanje, kdo bo v javnosti prvi ali glasnejši, ampak je odkrivanje tistih skrivnosti, ki človeka plemenitijo in so za vse enake.
Danijel Lovro Fugger, mentor
Akademski slikar - specialist
Šolski center Rudolfa Maistra Kamnik in Društvo Sožitje Mengeš
V torek, 7. decembra 2010, so za dijake ŠCRM, Gimnazije in Srednje ekonomske šole pripravili odličen enourni nastop glasbeniki skupine Strune in plesalci skupine Face Društva Sožitje Mengeš (Društvo Sožitje Mengeš združuje osebe z motnjo v duševnem razvoju občin Trzin, Mengeš, Domžale, Lukovica, Moravče in Komenda). Zaplesali so tudi plesalci z gibalno oviranostjo iz
CIRIUSA Kamnik, ki plešejo v Plesnem klubu Zebra.
V	glasbeni skupini Strune igrajo odrasle osebe z motnjo v duševnem razvoju, ki z mentorico Stanko Kač ustvarjajo glasbene melodije na lesenih instrumentih Ullvilla.
V	plesni skupini Face plešejo prav tako odrasle osebe z motnjo v duševnem razvoju. Njihova mentorica je plesna učiteljica Petra Škofic z
mednarodno licenco za delo z otroki, mladostniki in odraslimi s posebnimi potrebami.
Petra Škofic je tudi mentorica mladostnikom z gibalno oviranostjo v Plesnem klubu Zebra.
Mag. Tatjana Novak Ravnateljica Srednje ekonomske šole Kamnik in predsednica Društva Sožitje Mengeš
V Dobu počastili sv. Ambroža
predsednik društva Tone Pavlič pa mu je izročil darilo. Seveda pa se vse skupaj ni končalo samo z vajo, temveč smo se skupaj s slavljencem odpravili v prostore gasilskega doma, kjer so nas čakale dobrote, za katere je poskrbela Andrejeva žena Marta, ki je ves čas sodelovala pri pripravi tega dogodka.
Miha Ulčar
arjev
ža so počastili tudi čebelarji Čebelarskega društva Domžale, v farni cerkvi sv. Martina v Dobu. Vso organizacijo je prevzela ena izmed treh delujočih čebelarskih družin, ki delujejo v Čebelarskem društvu Domžale. Izmed omenjenih treh čebelarskih družin je s Krtine, ki jo vodi predsednik Marjan Koderman. Prav on in ostali člani ČD Krtina so prireditev do sedaj že nekaj let zapored organizirali in preko mesečnega strokovnega časopisa Slovenski čebelar povabili čebelarje iz bližnje in daljne okolice v Dob. 12. decembra 2010, ob 9.30, so se pred farno cerkvijo začeli zbirati prvi čebelarji iz raznih oddaljenih krajev, čebelarske prapore so s seboj prinesli člani čebelarskih društev iz ČZG Cerklje, ČD Cerklje, ČD Moste Polje, ČD Kamnik, ČD Mengeš, ČD Lukovica, ČD Domžale, ter iredsedniki iz krajevnih skupnosti Krtine, Dob in Vir. Povabilu se je odzvala tudi predstavnica Občine Domžale Vera Vojska. Farani so v cerkvi pričakali gospoda župnika z ministranti, praporščake in čebelarje. Ob bitju desete ure v cerkvenem zvoniku so vstopili skozi zadnja vrata farne cerkve. Sv. mašo v po-
častitev zavetnika čebelarjev, škofa sv. Ambroža, in za vse pokojne čebelarje je daroval dobski župnik Jure Ferlež. Med pridigo je povedal, da je bil škof sv. Ambrož v duhovnem smislu oče vernikom, varuh prave vere, kakor so tudi čebelarji očetje čebelam, ki jih varujejo, z njimi čutijo, jih spremljajo, zanje skrbijo in so zanje odgovorni. Sv. Ambrož je bil član cerkve in na to združenje zelo ponosen. Tudi čebelarji se združujejo v družine, društva in zveze, da bi se med seboj pri znanju in delu s čebelami podpirali, dopolnjeva-
li in izmenjevali svoja znanja. Poudaril je, da današnji praznik na tretjo ad-ventno nedeljo, ki je dan veselja in ga iščemo prepoceni, če rečemo, da je veselje doma pri Bogu, ni zgolj pobuda k čebelarjenju in prošnjam za blagoslov, temveč najprej spodbuda za lepo sožitje z naravo in varovanje naravnega okolja, vse kar nam je podaril Bog.
Po končani sv. maši so čebelarji in njihovi družinski člani vernikom pred cerkvijo ponudili raznovrstno medeno pecivo in napitke, ki so jim kar dobro teknili. Na stojnici pa je bilo mogoče kupiti med in ostale čebelje pridelke.
Viktor Svetlin, ČD Domžale
28. JANUAR 20II
društva
7
12. LITERARNO-LIKOVNI ZBORNIK DRUSTVA LIPA, UNIVERZE ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE
Lipa cveti
»In pela bom o spominih,/ki dišijo iz vseh kotov/jutra, dneva in večera,« so besede Silve Mizerit, ene od 42 avtoric in avtorjev 12. literarno - likovnega zbornika z naslovom Lipa cveti Društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki ga je omenjeno društvo imenitno predstavilo konec decembra v Knjižnici Domžale. Njihov tradicionalni literarni večer je tudi tokrat v knjižnico privabil številne obiskovalce, ki so prisluhnili odlomkom proze, pesmim, prijetnim komentarjem slikarke Mojce Vilar o ustvarjalkah, ki so ilustrirale zbornik in tudi sicer sodelujejo v likovnem krožku, ter recitatorkam. Še posebej pa je v lep venec vse predstavljeno ta večer ob pomoči Pevskega zbora Lipa Domžale, ki ga vodi Lidija Aparnik, re-citatork ter kitaristke in pevke Silve Kosec spletla povezovalka Silva Mizerit.
»Iskrene čestitke, spoštovane avtorice in avtorji, za vaš prispevek, da bo življenje v naši občini prijaznejše,« je zborniku na pot zapisal Toni Dragar, župan Občine Domžale, ter svoj nagovor zaključil z besedami: »V veselje nam je, da Lipa cveti. Vmes je veliko prijaznih besed namenil avtorjem knjige v Knjižnici Domžale ter poudaril pomen Univerze za tretje življenjsko obdobje, predstavil pa tudi nekatere aktivnosti, ki bodo v prihodnje pomenile
še več možnosti in priložnosti za življenje starejše generacije v naši občini in povezavo ter sodelovanje vseh generacij, posebej pa je zaželel, da bi bili prav vsi v občini v tretjem življenjskem obdobju ustvarjalni. Sledile so predstavitve posameznih avtoric in avtorjev, katerih kratki življenjepisi so objavljeni tudi v knjigi Lipa cveti. Tako smo prisluhnili spominom in pesmim ustanoviteljice društva, ki je naši Univerzi za tretje življenjsko obdobje dala dušo in jo uspešno vodi, Metki Zupanek, dr. Velimir Vulikić, za katerim je že več kot deset knjig, je v svojem tekstu V Domžale po nevesto obudil spomine na naše mesto in njegove ljudi včeraj. Stanka Sotlar se predstavlja z Zgodovino, ki se ponavlja, Iva Ogorevc pred nami razgrinja spomine Z najinih poti, Lidija Konda pa v prozi obuja spomin na otroštvo in tudi današnje dni. Beremo pesmi Mimi Vresovnik, ki je že izdala pesniško zbirko Začarana v Sinjini, Ive Rejc, ki v pesmi Slovo med drugim pravi ... A spet bo zjutraj sonce vstalo/ in nekomu toplo zasijalo. Pesnica je Zdenka Perna-rič, ki se želi izpopolniti tudi v slikanju, pa Cecilija Prelovšek, ki piše predvsem haikuje, haikujske pentlje in krajše prozne sestavke, Gabrijela Ozvald, ki je med drugim zapisala ... A čustev se ne da usmerjati/ in valovanja duše ne umirjati./ Ljube-
zen pride včasih kar čez noč,/ želiš jo ali ne, več noče proč/. Pesnica Helena Ogorelec pravi: ... vračam ti kar odmerjaš meni/kot mačka se zvijem v klopčič/ in predem in predem/o tem da nimam veliko/ in o tem da večkrat zamudim/ko me presvetli trenutek dajanja/ in tako samo dobivam dobivam/ in povem vam, to je čudovito. Medtem ko si Joži Kokalj samosvoja utira strugo željam, ciljem in sanjam, pa je Danica Kocijančič avtorica izpovedne proze, zelo uspešno pa se loteva tudi verzov. Jožica Kenk - Šubic z veliko zagnanostjo ter neizmerno ustvarjalnostjo piše svoje »mavrične pesmi« in »mislice«, kritični in kar malce nagajiv je Marijan Sle-vec, Silva Ocepek je že izdala samostojno pesniško zbirko Pesmi pisan šopek, za Silvo Mizerit pa so že štiri zbirke: Tihe poti, Naj bom reka, Odmevi trenutkov in Pobegle daljave. Berem dela Nade Lomov-šek, ki si bo za šestdeseti rojstni dan podarila knjigo o svoji življenjski poti, pa pesmi Zlatke Levstik, vsa leta prizadevne voditeljice literarnega krožka, tudi likovnice, ki med drugim pravi: Dolgo sva skupaj./Še tli iskrica/pod pepelom./Pravi trenutek/pritakneš dotik./Zagori. Pesmi Anice Kvas so izraz njene duše, opazovanja, čutenja, pa se vseeno včasih čudi, ali so res njen izdelek. Največja ljubezen Marije Koplan Flerin so njeni odrasli otroci in vnuki; v svojih poglobljenih pesmih pa Janka Jerman med drugim pravi: »Žeja me po miru in tišini/po razumevanju med ljudmi,/žeja po slogi in po ljubezni,/po zaupanju,/a svet nori in se v hudobiji vtaplja,/ človek človeku grozi./ Žeja me,/a ne najdem izvira,/kjer bi se napila. Marija Jenc zna biti v svojih verzih zelo kritična, medtem ko Jožica Grad o sebi pravi, da je samosvoja
in ljubiteljica vsega lepega, Milenka T. Geiser pa v pesmi Maska pravi ... Moj dom/je moje kraljestvo,/ moja kletka,/zatočišče pred točo,/je moja samost/in svoboda. Andrejo Gabrovšek je sodelovanje v krožku opogumilo, da sedaj pokaže pesmi tudi tistim, ki to želijo, Marija Do-dič pa vsak dan spoznava, kako polno in bogato je to življenje. Članice likovnega krožka so ob tej priložnosti pripravile tudi razstavo svojih umetniških del. Njihova mentorica Mojca Vilar je na kratko predstavila: Ivo Petek, Ireno Osol-nik, Binco Lomšek, Nušo Lojen, Veroniko Jesenšek, Gusti Medved, Miro Jarc, Vlasto Janžekovič, Tončko Grilj, Angelco Dolžan, ki je opremila naslovno stran zbornika, Bredo Cerar, Zinko Brečko, Jelko Bakula, ki se predstavlja tudi s pesmimi, in Joži Anžin. Avtorice in avtorji pa so se v zborniku posebej spomnili tudi pred kratkim umrle Anice Gladek, ki je zapisala ... Vse manj je drobnih veselj,/vse manj je razkošnih hotenj, vse se zliva v sončni zahod,/v cesto čez morje,/ kjer ni človeških zmot. Lipa cveti, v vseh letnih časih, in razveseljuje vse, ki so vanjo položili svoje besede, svoja čustva, svoje spomine, svoje ljubezni, tudi žalosti in veselja. Lipa cveti in nas vabi, da se za trenutek ustavimo ob njej, jo vzamemo v roke in se sprehodimo od besede do besede, se zaustavimo ob pesmih, proznih tekstih ali čudovitih likovnih izdelkih ter se v mislih pridružimo avtorjem in avtoricam, ki nam s svojo ustvarjalnostjo polepšajo dneve ali nas le spomnijo, da je tudi za nas nekje spomin na ljubezen, na otroštvo, mladost, ki čaka, da najde odmev v pesmi, prozi ali sliki. Poskusite!
Vera Vojska
čebelarji aktivni tudi ob koncu leta
Ambroževa maša, prijetno novoletno srečanje, občni zbor družine
Domžalski čebelarji so pridni enako kot njihove najzvestejše pomočnice - čebelice, za katere vzorno skrbijo. To potrjuje njihova organizirana pot proti stotemu rojstnemu dnevu, na kateri so številne aktivnosti. Prednost ima sicer skrb za čebele, za naravo, za pridelovanje zdravega medu slovenske kakovosti, za kar nova znanja in izkušnje pridobivajo na rednih izobraževanjih, pa tudi na obiskih drugih čebelarjev ter v strokovni literaturi, pri tem pa vedno najdejo tudi čas za prijateljevanje, za druženje, izmenjavo izkušenj pa tudi popularizacijo in predstavljanjem svojega dela ljubiteljem medu in čebel.
Tako je Čebelarska družina Krtina, ki poleg čebelarskih družin Homec in Domžale, oblikuje Čebelarsko društvo Domžale, ki je v decembru izvedlo tradicionalno akcijo medeni zajtrk v vrtcih in šolah, v farni cerkvi sv. Martina v Dobu ob godu njihovega zavetnika Ambroža pripravila že 6. tradicionalno Ambroževo mašo, čebelarsko srečanje, pravzaprav pravi medeni dan. Čebelarska družina Krtina je bila med prvimi v Sloveniji, ki na tak način predstavlja čebelarjenje ter se priporoča svojemu zavetniku sv. Ambrožu. Nedelja se je začela s sv. mašo, v okviru katere so čebelarji predstavili svoje delo in pridelke, o njihovem pridnem delu ter pomenu čebelarstva za naravo
in ljudi pa je govoril tudi dobski župnik g. Jure Ferlež. Številne obiskovalce so pridne čebelarke in čebelarji po maši pogostili z izdelki iz medu, ki so jih pripravile predvsem čebelarke, ki jih v naših društvih ne manjka. Obiskovalci so bili nad kakovostjo in lepoto medenega peciva prijetno presenečeni, saj marsikdo še ni okusil tako dobrih, predvsem pa zdravih medenih izdelkov, kot tokrat pred dobsko cerkvijo, kjer je bilo mogoče dobiti tudi nasvete, kako si z medom in medenimi izdelki izboljšati zdravje oz. vplivati, da se zmanjšajo možnosti bolezni. Dobro delo čebelarjev, predvsem pa kakovost njihovega medu so pohvalili tudi vsi trije predsedniki svetov krajevnih skupnosti, ki jih pokriva Čebelarska družina Krtina, Jurij Milanovič, Janez Avsec in mag. Lo-vro Lončar, predsednik Čebelarskega društva Domžale, Janez Mihelič, nad številnimi aktivnostmi družin in društva kot celote pa je bil navdušen tudi tajnik Čebelarske zveze Slovenije, Anton Tomec. Lahko zapišemo, da je čebelarski poklon zavetniku sv. Ambrožu zelo uspel in da je Čebelarska družina Krtina s tovrstno slovesnostjo ponovno veliko prispevala k popularizaciji čebelarstva, predvsem pa uporabi pravega medu slovenske kakovosti.
Še pred novim letom je Čebelarsko
društvo Domžale pod vodstvom Janeza Miheliča pripravilo prvo, pa niti slučajno zadnje novoletno družabno srečanje vseh čebelarjev in čebelark ter njihovih prijateljev. Srečanje se je odlikovalo z visoko udeležbo povabljenih, predvsem pa s prijetnim druženjem, kjer ni manjkalo niti načrtov za delo v letu 2011 niti želja po srečnem, zdravem in medenem letu 2011. Naj medi!
Prve dni novega leta je Čebelarska družina Krtina pripravila tradicionalni občni zbor v Dobu krajanov v Žejah, ki je bil namenjen pregledu opravljenega dela v letu 2010, predvsem pa so se čebelarji in čebelarke dogovorili, kako bodo s svojimi prijateljicami - čebelami čim uspešneje delovali v dobrobit ljudi in narave tudi v letu 2011.
Vera
KRAJEVNA organizacija društva izgnancev DOmžALE
Pestro in prijetno
Letošnje novoletno srečanje članov in članic Krajevne organizacije Društva izgnancev Domžale, ki združuje nekdanje žrtve druge svetovne vojne z območja občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, je minilo v prijetnem druženju, ki je sledilo občnemu zboru, katerega se je tudi letos udeležilo kar nekaj predsednikov krajevnih organizacij društva izgnancev iz Slovenije in avstrijske Koroške. Med blizu 150 navzočimi sta bila tudi župan Občine Moravče in predsednica Društva izgnancev Slovenije 1941-1945, Ivica Žnidaršič.
Ob pregledu dela, ki ga je podal Jožef Kveder, predsednik krajevne organizacije, smo se z minuto molka poklonili umrlim v letu 2010, spregovorili pa o opravljenih aktivnostih v tem letu. Poseben poudarek je bil dan prijetnim druženjem, ki lepšajo dni vseh članov in članic, veliko besed pa je bilo namenjenih tudi vprašanjem, povezanim z napori, da bi se začela obravnava problematike gmotne škode v pristojnih organih Vlade in Državnega zbora RS. Pri tem je bilo posebej izpostavljeno, da poslanci niso sprejeli predloga
obravnave problematike vprašanj o vojni odškodnini, poudarjeno pa, da je pobudo za tovrstno obravnavo predlagal samostojni poslanec mag. Franc Žnidaršič. V letu 2011 bo organiziran seminar za vodstva krajevnih organizacij, ki bo posebej namenjen ohranjanju doseženih pravic ter aktivnostim za uveljavitev pravice do vojne odškodnine. Načrtovana sta tudi seminar in tečaj za prostovoljce, ki bodo razvijali oskrbovalne programe za pomoč ljudem na domu, posebna skrb pa bo namenjena krepitvi vseh oblik solidarnosti in še večje skrbi za nekdanje izgnance in druge žrtve vojne, ki se znajdejo v stiski. Občni zbor, ki so ga z lepim petjem popestrili ljudski pevci iz Blagovice, je bil tudi priložnost za plačilo članarine in naročnine za Vestnik, ki ju vsi člani in članice, ki tega še niso storili, lahko plačajo vsako sredo med 9.30. in 10.30. uro, v prostorih Združenja za vrednote narodnoosvobodilne borbe Domžale, na Ljubljanski cesti 36.
Vsem še enkrat želimo veliko prijetnih trenutkov.
D. I.
medobčinsko društvo
INVALIDOV DOmžALE
Želimo vam veliko zdravja in sreče ter osebnega zadovoljstva
Medobčinsko društvo invalidov Domžale, v katerega okviru se združujejo invalidi in podporni člani iz občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, bo tudi v ietu 2011 nadaljevalo svoje aktivno delo za boljše počutje in pestrejše življenje svojih članov in članic, ob tem pa ne bodo pozabili niti na blaženje njihovih socialnih stisk.
Leto 2010 bodo ohranili v posebej
prijetnem spominu, saj so praznovali prvih 35 let aktivnega dela, za katero jih je Občina Domžale nagradila s posebnim priznanjem, za vse njihove članice in člane pa ostaja nepozabna jubilejna slovesnost v hali Komunalnega centra v Domžalah. Če pogledamo na kratko po njihovih dejavnostih, ugotovimo, da ob programu socialno zdravstvene dejavnosti, dejavnosti za krepitev zdravja ter ohranjevanje zdravja za najtežje invalide, posebno skrb namenjajo športni dejavnosti, programu izletov, družabnim srečanjem osamljenih in željnih druženja s sebi enakimi, ob vseh teh aktivnostih pa posebno skrb namenjajo težkim invalidom in vsem tistim, ki so pomoči še posebej potrebni. »Tako kot doslej, bodo tudi v letu 2011 naši poverjeniki skrbno spremljali člane in članice, za katere so zadolženi, ter nas opozarjali na to, kako bi jim lahko pomagali,« nam je v pogovoru povedala predsednica Medobčinskega društva Domžale Vida Perne, ki je posebej opozorila tudi na pomembno delovanje Komisije za socialna vprašanja, ki jo vodi Helena Weith. Ta komisija namreč obravnava vse prošnje, ki jih pošiljajo njihovi člani in članice za enkratno pomoč socialno šibkim in težkim invalidom ter jim na osnovi Pravilnika o dodeljevanju denarnih pomoči tudi odobrava pomoč, s katero lažje preživijo. Posebej se vodstvo društva trudi, da se organizirajo obiski članov in članic, ki praznujejo okrogle jubileje, posebno skrb pa so najstarejšim invalidom namenili tudi ob pravkar minulih praznikih, ne pozabijo pa tudi na pozornost ob smrti njihovih članov in članic.
Lepo urejeni prostori jim omogočajo organizacijo meritev krvnega sladkorja, holesterola, trigliceridov v krvi in merjenje krvnega tlaka, kar
izvajajo vsako prvo sredo v mesecu, od 15. do 17. ure, in vsak prvi petek, med 9. in 11. uro. Ob torkih, med 18. in 19. uro, v društvenih prostorih pripravljajo tudi rekreacijo za zdravo življenje za telesno ovirane člane, ki so na berglah, vozičkih, uporabljajo hojce, medtem ko je rekreacija za telesno aktivne člane ob četrtkih, med 9. in 10. uro. Vse člane in članice, ki bi želeli še bolj poskrbeti za svojo rekreacijo, pa vsak ponedeljek, med 17. in 18. uro, ter ob petkih, med 19. in 20. uro, vabijo v telovadnico Osnovne šole Roje.
Športne aktivnosti so zelo dobro obiskane. Člani in članice lahko izbirajo med bowlingom, balinanjem, pikadom, šahom in streljanjem. Več informacij o terminih športnih aktivnosti lahko dobite v prostorih društva ali pa na tradicionalnem koledarju, ki so ga ob pomoči sponzorjev, katerim se lepo zahvaljujejo, izdali ob zaključku leta 2010. Kot vsa leta doslej bodo tudi v letu l2011 posebno skrb namenili ohranjevanju zdravja za najtežje invalide, ki bodo lahko obiskali eno od naslednjih zdravilišč: Radenci, Terme Ptuj, Šmarješke Toplice pa tudi Simonov zaliv, v katerem so tudi apartmaji Zveze delovnih invalidov Slovenije, v katerem vsako leto za svoje zdravje poskrbijo tudi številni člani in članice Medobčinskega društva invalidov Domžale.
Omenimo še, da bodo tudi letos nadaljevali sodelovanje s pobratenim Društvom invalidov Izola, pripravljali skupne akcije z drugimi društvi ter Zvezo delovnih invalidov Slovenije, ob tem pa organizirali vrsto izletov in dejavnosti za ohranjanje zdravja. Obiskali bodo zanimive in znamenite kraje v Sloveniji in v tujini, ob prazničnih priložnostih tudi prijetna družabna srečanja, saj vedo, koliko njihovim članom in članicam pomeni prijetno druženje, predvsem pa skrb za vse. »Želimo vam zdravja in sreče ter osebnega zadovoljstva v letu 2011,« je ob zaključku povedala predsednica Medobčinskega društva invalidov Domžale, Vida Perne, ter se iskreno zahvalila vsem sponzorjem za sodelovanje v letu 2010.
Vera
različnih pa pripravi
8
društva
28. JANUAR 20II
OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI
Veterani vojne za Slovenijo slovesno
dvignili zastavo
26. decembra že dvajseto leto praznujemo dan samostojnosti in enotnosti. Člani območnega združenja
veteranov vojne za Slovenijo smo tudi tokrat, kot že skoraj desetletje, opravili svečani dvig zastave ob pomniku osamosvojitvene vojne v parku ob stavbi naše občine. To dejanje opravljamo pol ure pred začetkom prazničnega koncerta Godbe Domžale v HKC, katerega se tudi udeležimo. Ker je to ob zgodnji večerni uri, je v zimskem času običajno že tema. Saj ne, da bi se veterani vojne za Slovenijo bali teme, vendar smo bili nemalo presenečeni, ko smo se znašli v parku v skoraj popolni temi. Na občinski zgradbi je reflektor, ki sveti na omenjeni pomnik, vendar če ta ni prižgan, običajno ne sveti. Seveda, če bi bil dan, nas to ne bi pretirano motilo.
Ampak, veterani ne bi bili veterani, če ne opravili svoje naloge. V častni povorki smo prinesli zastavo, jo obesili na drog ob pomniku (to opravilo se je sicer malce bolj zavleklo, saj razumete - tema, mraz, veter in tudi veterani smo dvajset let starejši in s kratkim nagovorom obeležili praznični dan. Zbranih nas je bilo ravno za poldrugi občinski svet, katerega člane smo ob tej priliki pogrešali, tudi župan je bil sicer tokrat upravičeno odsoten, in tako smo, kakšni sebič-neži, vso temo v parku imeli čisto zase, z nikomer je nismo delili. No, tudi po novem letu reflektor na občinski stavbi še ne žari. Kot bi nekako poudarjal odnos naše družbe do dogodkov izpred dveh desetletij, ki so tako usodno zaznamovali našo novejšo zgodovino. Mar ni več ponosa živeti v državi, ki nam je edina dana?
J. Gregorič
Osemdesetletniki v Ihanu
V	KS Ihan smo povabili vse krajane, ki so stari osemdeset let ali več. Glede na to, da je takih v KS triinpet-deset, se jih je zbrala slaba polovica, kar je za prvo srečanje zadovoljivo. Po pozdravnem nagovoru smo jih prepustili ubranima glasovoma Urške in Vanje, ki sta jih odpeljala daleč proč od vsakodnevnih tegob in skrbi. Dvoglasno sta peli stare slovenske ljudske napeve. Na koncu smo postali kar majhen zbor, toliko glasov je namreč pritegnilo mladima dekletoma.
V	nadaljevanju je bilo prijetno opa-
PREDSTAVILI SMO SE UČENCEM OŠ DOB
Z opozorili in predstavitvami želimo preprečevati nesreče
zovati in poslušati njihovo kramljanje, saj se nekateri med njimi niso srečali že » celo večnost«. Nekateri so bili videti še dokaj mladostni, polni energije, drugi spet malo manj, večini pa je odsevala vedrost v očeh. Ravno vedrina in optimizem sta tisto, kar jim pomaga skozi marsikdaj enoličen vsakdan. Na koncu so nam zaigrali še hišni (Mganovi) godci, plesali tokrat še nismo, kdo ve, morda pa prihodnjič, ko se ob letu osorej zopet snidemo.
J. Gregorič
Pri društvu paraplegikov ljubljanske pokrajine smo se na eni od sej Upravnega odbora odločili, da bomo učencem na osnovnih šolah predstavljali našo organizacijo in naše življenje ter jih opozarjali na nesreče, ki so nas pripeljale na invalidski voziček. Sodelovanje nadvse uspešno poteka, če pa bomo z našimi opozorili in predstavitvami pred morebitno nesrečo rešili samo enega učenca, bo namen že dosežen. Pred novoletnimi prazniki smo se na OŠ DOB pri Domžalah predstavili učencem in učiteljem sedmega, osmega in devetega razreda. Na treh delavnicah, ki so trajale po eno šolsko uro, so spoznali celostno poslanstvo našega društva. Na prvi delavnici so Mirjam, Rok in Robert s projekcijo slik predstavili splošen utrip društva ter delo in življenje naših članov. Učence in njihove razrednike so seznanili z izvajanjem socialnih programov (osebna asistenca, prostovoljno delo, pomoč v stiski, srečanja itd.), predstavili pa so tudi poškodbe in obolenja hrbtenjače, njihove vzroke in hude posledice, ki jih te pustijo. Opozarjali so predvsem na prometne nesreče, razne padce in skoke v vodo, ki so najbolj pogost vzrok naše izredno težke oblike invalidnosti. Številne fotografije pa so te dogodke tudi nazorno pokazale. Druga delavnica je učencem in njihovim mentorjem predstavila našo interesno in kulturno dejavnosti. Alenka in Marija sta prikazali praktično izdelovanje ročnih izdelkov, ki jih izdelujejo naše članice v okviru Aktiva žena. To so različne voščilnice, okrasne šatulje, poslika-ve itd. Po navodilih Alenke in Marije so se v teh spretnostih učenci
Društvo vojnih invalidov Domžale delovno vse leto
Letošnje leto se sicer bliža h kraju, dela društva pa nikakor ne zmanjka. V društvu želijo red in biti na tekočem potrebno je sprotno reševanje. Veliko je medsebojnega usklajevanja in dogovarjanj, tudi na terenu. Za boljše uspehe dela je potrebno razumevanje med člani društva, kakor tudi veliko medsebojno sodelovanje z ostalimi društvi v občini. Člani so prisotni na vseh prireditvah, srečanjih, obletnicah, izletih, obiskih članov po domovih za starejše občane,
težke invalide. Ti so deležni pogovorov in skromnega darila, ki se ga tako razveselijo. Srečanje z njimi je prijateljsko, stisk rok nepozabno. Člani društva se udeležujejo kome-moracij, pogrebov za svojimi člani s praporom, poslovilnim govorom, seveda, če svojci to želijo. V okviru društva delujejo sekcije za šport in rekreacijo: balinanje, pikado, streljanje z zračno puško, šah, ples in ribolov. Da so ekipe bolj spoznavne, imajo drese, kadar tekmujejo z osta-
limi društvi. Seveda je društvo odvisno od najema športnih objektov, ker svojih ne premore, finančnih sredstev za to dejavnost pa je malo. Preko leta društvo skrbi za kolesarjenje, planinarjenje, kopanje v Termah Snovik v Tuhinju in v domu upokojencev hotel Izola. Društvo trenutno nima lastnih prostorov za dejavnost za delovaje in ima najete prostore.Tudi za to so potrebna dodatna finančna sredstva. Teh pa zopet primanjkuje. Društvo vojnih
ŠTUDENTSKI KLUB DOMŽALE
Pozdravljen zakon, zbogom klub!
jVe
tudi sami poskusili in si izdelali svoj spominek. Naš uveljavljeni slikar Silvo, ki je štipendist elitnega svetovnega združenja slikarjev, ki slikajo z usti ali nogami, pa je pokazal kako nastajajo likovne umetnine, če slikar zaradi svoje težke gibalne oviranosti poteze vleče s čopičem v ustih. Prav vsi so ga z občudovanjem opazovali. Njegovo ustvarjalno pot in ročne spretnosti naših članic je predstavil Jože. Obisk tretje delavnice v telovadnici pa je učencem prinesel veliko sprostitev. Predsednik društva in odličen športnik Gregor Gračner jim je najprej predstavil vse športne panoge, v katerih tekmujejo naši športniki, nato pa so se nekateri učenci pomerili z našimi igralci namiznega tenisa in košarkarji. Kaj hitro so ugotovili, da ni tako enostavno poganjati voziček in hkrati voditi žogo ter po možnost doseči še koš.
Šolo, ki jo vodi ravnateljica Barbka Drobnič,je ob našem nadvse lepem in gostoljubnem sprejemu predstavila njena pomočnica Damijana Križnik Vrhovec in pripomnila, da šolo trenutno obiskuje 450 učencev, usposablja pa jih 43 učiteljic in štirje učitelji. Med njimi tudi pobudnik tokratne predstavitve, športni pedagog in dober poznavalec košarke na vozičkih, Milan Lukan. Učenci, pedagogi in predstavniki društva smo enotnega mnenja, da je bila predstavitev na njihovi šoli zelo poučna in koristna. Mladi so spoznali naše življenje, hkrati pa spoznali tudi kako dragoceno je to življenje, ki nam je dano, da ga živimo.
Jože Globokar DP ljubljanske pokrajine
Vzdušje po vstopu v novo leto je tudi letos polno pričakovanj, novih ciljev in mladostnega zagona. Pred Študentskim klubom Domžale pa e težko leto, mogoče celo zadnje.
nje: zakaj? Odgovor: Zakon o malem delu.
Študentski klubi po vsej Sloveniji so nosilci lokalnega študentskega in mladinskega obštudijskega dogajanja, zaradi česar so zelo pomembni za svoje lokalne skupnosti. Tak je tudi Študentski klub Domžale. Tradicionalna Kopalkanja in Brucovanja z brezplačnimi vstopnicami, Kosta-njVinoGlasba zabava z zastonjskim pečenim kostanjem in kuhanim vinom, večdnevni kulturni festivali Dnevi kulture (DNK) z najrazličnejšimi prireditvami, ne pozabimo enodnevnih in tedenskih smuk za vsak študentski žep, ugodnih športnih aktivnosti in vseh ostalih študentskih popustov, ki so lahko tolikšni ravno zaradi študentskega dela, s katerim lahko klub svojim članom sofinancira vse te dejavnosti, in tudi prostor, kjer lahko člani brezplačno brskate po internetu, berete časopise ali si le ogledate odličen film. Študentsko delo mnogim študentom omogoča sam študij, lokalnim organizacijam, kot je Študentski klub Domžale, pa predstavlja pomemben finančni (so)vir. Zakon o malem delu naj bi uredil študentsko delo, ker naj bi bil »napaka v sistemu«, v resnici pa ga ukinja in zanemarja pomembnost študentskih klubov za lokalno skupnost.
Edini način za ohranitev (zaenkrat) naše pravice je referendum! Za razpis le tega bo potrebno zbrati 40.000 podpisov. Naloga bo težka, a se bomo skupaj borili do konca. Študentski klub Domžale se lahko pohvali z uspešnim delovanjem na lokalni in državni ravni in v vseh teh letih smo ogromno doprinesli domžalski in okoliški mladini. Tako pot bi radi tudi nadaljevali, zato vas prosimo, da si v prihajajočem januarju vzamete 10 minut, se sprehodite do Upravne enote Domžale (ali katere koli druge upravne enote) in oddate svoj podpis za referendum, da bomo lahko rekli:
ZBOGOM, ZAKON O MALEM DELU! POZDRAVLJEN, ŠTUDENTSKI KLUB DOMŽALE!
Ekipa ŠKD-ja
invalidov Domžale je prostovoljno, samostojno, neodvisno, neprofitno in nestrankarsko. Spomladi 2010 je praznovalo 15 let delovanja. Tudi v zrelih letih ponuja društvo lepe trenutke svojim članom, da bodo uspešni v kondiciji, zdravju, prijateljstvu. Ob koncu pa še stisk roke z obljubo, da se v prihodnje, v letu 2011 zopet srečujemo! Do takrat pa vse dobro, veliko dobre volje! Srečno!
Jože Novak
CENTER za mlade domžale
Dan za »pravljično čarobnost«
Center za mlade Domžale ob različnih priložnostih, med katere spadajo tudi prazniki, skuša z vključevanjem mladih popestriti njihovo življenje. Tudi zaključek oz. začetek novega leta je taka priložnost in tako so 28. decembra 2010, točno opoldne, z otroki pričakali »novo leto« na prijetnem silvestrovanju, kjer je bilo največ veselja z njihovo pripravo. Za vsako praznovanje so namreč potrebne priprave. Najprej je bilo treba poskrbeti za silvestrsko mizo, na katero so otroci postavili svečnik in čudovito oblikovane pogrinjke, ob katere so postavili prav posebne koktejle v kozarcih, okrašenih s sladkorjem in limono, sijali pa so v lepih barvah. Tudi brez piškotov ni šlo. Okrasili so jih s sladkorjem, mrvica-mi, manjkalo ni niti zvezdic in srčkov, pomagali pa so si tudi z barvami. Otroci so svoji domišljiji pustili prosto pot in nastali so unikatni piškoti. K lepo okrašeni silvestrski mizi pa spada tudi lepa urejenost vseh, ki so silvestrovali. Fante so dekleta polepšala z unikatnimi metuljčki, rožice v laseh pa so polepšale dekleta. Tako se je praznovanje lahko začelo. Namesto s šampanjcem so si točno ob 12. uri mladi, v čudovitih kozarcih, nazdravili z brezalkoholno pijačo, pojedli okrašene piškote in se posladkali kar z dvema božično-no-voletnima tortama, manjkalo pa ni niti glasbe, plesa in srečolova, kjer so vse srečke zadele. Vsak otrok pa je povedal tudi želje za prihajajoče novo leto. Med njimi ni manjkalo želja, da se čim večkrat dobijo na tako prijetnih srečanjih.
In tovrstnih srečanj tudi v letu 2011 v Centru za mlade Domžale ne bo manjkalo, je povedala Lili Jazbec, direktorica, ki je bila z izvedbo projekta Pravljična čarobnost zelo zadovoljna, saj so srečni obrazi otrok pokazali, da je projekt dosegel svoj namen. Vsem bralcem in bralkam Slamnika želi čim več pravljičnih čarobnih dni v letu 2011.
V.
spomenik braniteljem slovenske zemlje
Pod svobodnimi zvezdami
Med vožnjo po Vipavski dolini ste zagotovo že opazili greben, ki se dviguje južno od doline in jo ločuje od Krasa. Najzahodnejši slovenski vrh v tem grebenu je Cerje, neugledna vzpetina, ki bi jo komaj opazili, če ne bi bili pred nekaj leti na njej postavili ogromnega »obrambnega stolpa«. Kljub navidezni neuglednosti je s Cerja čudovit razgled na Vipavsko dolino, Goriško, Čaven in Sveto goro, v ozadju pa v lepem vremenu opazite tudi Julijske Alpe.
Do Cerja so nekoč vodile makadamske ceste (na teh hribih so se bile nekatere najbolj krvavih bitk soške fronte), v zadnjem času pa so mimo njega speljali lepo označeno Pot miru po Krasu. S Cerjem pa je povezan tudi eden izmed večjih projektov slovenske organizacije borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja. V tej mogočni stavbi, katere vsebina naj bi bila namenjena Primorski in slovenskemu narodu, ki je od sredine
19. stoletja naprej bil težak boj za svoj narodni in kulturni obstoj ter lastno suvereno državo, naj bi postavili oz. obnovili spominske razstave, obrambni stolp pa bo postal spomenik braniteljem slovenske zemlje pod naslovom Pod svobodnimi zvezdami.
Tako bo pritličje, kamor vodi napis Lubi Slovenci, namenjeno slovenskemu jeziku, zato bodo med drugim na stenah predstavljene vse abecede, v katerih je bila v prete-
klosti zapisana slovenščina, in najpomembnejši spomeniki slovenske pisane besede. V prvem nadstropju z napisom Naprej zastava slave bodo predstavljeni različni množični shodi, na katerih so se postavljale borbene zahteve po narodni, državni in politični svobodi Slovencev; drugo nadstropje, kamor vodi napis Tod sekla bridka bodo jekla, je posvečeno boju slovenskega naroda proti tujim gospodarjem in osvajalcev, predstavljena so izjemna dejanja, pogum in hrabrost slovenskih ljudi v boju z agresorji in okupatorji v 20. stoletju. Na svoji zemlji je napis, ki vodi v tretje nadstropje, kjer si razstavljeni zemljevidi oblikovanja slovenske države oz. slovenskega narodnega prostora. V
četrtem nadstropju pod napisom Ne vrag, le sosed bo mejak se bomo seznanili z zgodovino mirovnih in državnih pogodb, pomembnih za Slovenijo, med tem ko je terasa pod napisom Pod svobodnim soncem, ki simbolizira življenje v miru in svobodi.
Ker gre za pomemben vseslovenski projekt (vodi ga Goriški muzej), ki naj bi strnil politično zgodovino, pa tudi na privlačen, živahen in enostaven ter razumljiv muzejski način predstavil obiskovalcem veliko zgodovino malega evropskega naroda, Združenje borcev za vrednote NOB Domžale, skupaj z vsemi krajevnimi organizacijami, pričakuje sodelovanje vseh članov in članic.
28. JANUAR 20II
mlojsi in storejsi
9
Bobice in dedki v vrtcu
Novoletni koncert v vrtcu Kekec
V mesecu decembru so nas s svojim nastopom razveselili učenci glasbenega ateljeja Carl Orff, ki ga vodi gospa Bernarda Rakar. Igrali so nam klasično glasbo in nam predstavili različne vrste in velikosti flavt. Oblečeni so bili v oblačila značilna za grajske plese.
Pomogojmo si
V vrtcu Dominik Savio smo v
mesecu januarju na različne načine raziskovali pomen dveh preprostih besed: »Pomagajmo si.« Ugotavljali smo, komu in kako lahko pomagamo, otroci so razmišljali, kdaj sami potrebujejo pomoč, spoznavali smo osebnost Friderika Barage, ki je aktivno in z vsem srcem pomagal Indijancem v Ameriki. Otrokom iz skupine Lučk pa je na prav poseben način priskočila na pomoč gospa Karolina Golob oziroma Lini, sicer babica dveh deklic iz omenjene skupine. Za nas si je vzela celo dopoldne, s seboj prinesla dva ogromna cekarja različnih sestavin ter nas naučila peke srčkov iz kvašenega testa. Otroci so gospe Karolini, no pravzaprav so jo vsi klicali kar babica, pomagali pri izdelavi testa; modro so ugotovili, da mora biti razmerje sestavin ravno pravšnje, da je kvas potreben, da testo zraste, zataknilo pa se je pri sami izdelavi
Svet črt
Otroci v zgodnjem obdobju svojega otroštva absorbirajo vse, kar jih obdaja, z okoljem iščejo stik, povezavo in ga nato prenašajo na svet izražanja, ustvarjanja ... V preteklih mesecih smo v skupini Ptički spoznavali svet okroglih oblik, tako so otroci dobro spoznali, kaj je okroglo, in osvojili krog tudi narisati. V tem mesecu pa smo se lotili črte. Črte so neizmeren vir povezave v določene predmete. Narisati ravno črto pa je
tako izkoriščamo.
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 18. februarja 2011. Rok za oddajo prispevkov je četrtek, 10. februarja 2011, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com.
Zima je čas za druženja, zato v vrtcu Mlinček v Radomljah vsako leto povabimo dedke in babice, da s svojimi vnuki preživijo prijetno dopoldne v vrtcu. Ko smo se odločali, kaj letos ponuditi ob skupnem druženju, smo ugotovili, da je za otroke vedno na prvem mestu igra. Zato smo pripravili igrače, s katerimi se otroci igrajo vsak dan, otroci pa so povabili svoje dedke in babice k igri. Pokazali so jim kaj že znajo, se nasmejali in uživali, ko so se skupaj igrali Človek ne jezi se, sestavljali kocke, risali na table, previjali dojenčke, se frizirali ^ Ker se zavedamo, kako je zgled po-
memben, smo si skupaj ogledali še predstavitev zelišč in čajev zeliščar-ke gospe Metke Maček. Starejši so obnovili in obogatili svoje znanje, otroci pa so v varnem naročju ali na blazinah spremljali predstavitev, hkrati pa so zavzeto opazovali babice in dedke, ki so v rokah trli posamezna zelišča in skupaj z vnuki spoznavali vonje in učinkovine. Na koncu smo vsi poskusili še čaj iz limonine trave, ki je bil zelo okusen in dišeč. Ob prijetnem klepetu in igri smo zaključili naše današnje druženje.
Mlinčkovi
To je bilo posebno doživetje za otroke, saj takšne glasbe ne poslušajo vsak dan.
Martina Pavlič, dipl. vzg.
Vrtec Domžale, enota Kekec Radomlje
Vesoljčki skrbimo zo zobe
V vrtcu Cicidom smo v mesecu decembru poleg prazničnega vzdušja posvetili nekaj časa tudi skrbi za zobno higieno. Obiskala nas je gospa Nataša Jeras, ki dela v ZD Domžale in nam že vrsto let pomaga pri skrbi za naše zobe. V teh prazničnih časih, ko je sladkarij v izobilju oz. še več kot ponavadi, je higiena zob še toliko bolj pomembna. Čeprav so otroci v skupini Vesoljčki stari že 5, nekateri pa že 6 let, jim morajo pri čiščenju zob še vedno pomagati starši. Poudarek je na pomagati. Najprej smo začeli s pravljico in z ogledom kariesa na modelu zoba. Nadaljevali smo s pravilnim ščetka-njem na dveh lutkah z zelo velikimi zobmi. Vsak otrok se je lahko preizkusil v ščetkanju zob z veliko ščetko. Sledil je praktični del. Vsak otrok je
srčkov. Padale so ideje, kako bi jih lahko izdelali; vsi so pričakovali, da z modelčki za piškote, ali pa mogoče z nožem. Ne. Otroci so bili vse bolj radovedni. Babica Lini nam je povedala, da bomo tokrat potrebovali kačice. Ne tiste prave, pa vendar, kačice iz testa. To jim je šlo dobro od rok. Iz nastalih kačic so nato, s pomočjo babice, naredili dve kiti, jih zvili skupaj in oblikovali srce. Ko bi videli, kako so se otrokom od veselja ter ponosa nad izdelkom svetile oči! S kakšno spoštljivo nežnostjo je vsak svoje srce premazal z jajcem, da bo še lepše! Pa kako je dišalo po vsem vrtcu, ko so bili srčki pečeni! Otroci so babico vzeli za svojo, postala je naša, povabljena je bila celo, da ostane z nami na kosilu. Dala nam je res ogromno, ne samo tega, da je z nami delila svoje znanje o peki peciva. Babica Lini nam je dala svoj čas, pozornost, občutek, da nekaj zmoremo. Pomagala nam je, da smo se nekaj novega naučili in da bomo to z veseljem podelili naprej.
Vzgojiteljica Urša Lavrič
Provljični december v Vrtcu UrSo
za 3 do 4 leta stare otroke kar težko. Tako spoznavamo črte najprej vizualno, nato jih z različnimi ustavrjal-nimi sredstvi tudi narišemo. Velika ustvarjalnost otrok kaže tudi na strpnost, skoncentriranost, sposobnost vsakega posameznika na svoj način. Vrtec Gaj nam nudi neizmerne mo-gibanja, ustvarjanja, igre ... in skupini Ptički s pridom
Vsako leto je mesec december res čaroben, posebej za naše najmlajše. V začetku meseca smo naše enote praznično okrasili. Pri tem so nam bili v pomoč starši, ki so se odzvali našemu vabilu, da smo skupaj igralnice in garderobe spremenili v pravljične prostore.
Strokovne delavke so pripravile pester program različnih vzgojnih dejavnosti. Otroke so razveselile z igricama Medo je bolan in Dimnikar v dimniku. Obiskali so nas otroci OŠ Rodica in nam zaigrali Rdečo Kapico malo drugače. Vse predstave so bile res kvalitetne in dobro odigrane. S svojimi glasovi so nam pobožale dušo naše pevke, ki nam vedno pripravijo nepozabni novoletni koncert. Seveda smo tudi veliko ustvarjali. Izdelovali smo novoletne okraske, voščilnice, se zabavali ob družabnih in rajalnih igrah na nivoju skupin ter med skupinami.
Otroci so se najbolj razveselili dobre-
Pom. vzg. Mojca Grojzdek Vrtec Domžale, enota Gaj
od doma prinesel svojo ščetko in pasto, ki jih je gospa Nataša pregledala in povedala, ali so ustrezne. Vsi otroci so imeli primerno pasto. In kako vemo, da ima otrok ustrezno pasto? Za otroke od 3 let naprej naj bi bila že primerna zobna pasta, ki ima oznako 6+ (od 6 let naprej). Poleg tega, da so imeli otroci priporočene paste, so bili vsi pri ščetkanju zelo spretni. Očitno so tudi starši precej osveščeni pri skrbi za zobno higieno. In saj veste, kaj ponavadi pravimo vzgojiteljice ^ Naj se v vrtcu še tako trudimo in poskušamo navaditi otroke na samostojnost, ne dobimo pravih rezultatov, če ni podpore tudi s strani staršev.
Po obisku gospe Jeras smo vsi bolj odločni, da bomo še naprej dobro skrbeli za svoje zobe. Še posebej v teh časih, ko se dobre jedi in pecivo kar vrstijo. Otroci skupine Vesoljčki in vzgojiteljice smo se na sladke preizkušnje dobro pripravili. Pa vi?
Vzgojiteljica Ana Maravič Vrtec Domžale, enota Cicidom
OSNOVNA SOLA ROJE:
Predstavljamo
V Domu upokojencev Domžole
V okviru projekta Medgeneracijsko povezovanje smo z učenci OŠ Roje v petek, 10. decembra 2010, obiskali starostnike v Domu upokojencev Domžale. Da bi jim polepšali pred-praznične dni, smo jim zapeli in zaigrali nekaj pesmi in bili nagrajeni s pristnimi odzivi starostnikov. Navdušila nas je njihova odprtost. Z nami so delili zgodbe in pesmi iz svojih mladih dni. Gospa, katere telo je bilo že vidno izčrpano od življenjskih preizkušenj, vendar bistrega razuma in iskrivega pogleda, nam je z zanosom pripovedovala o svojem otroštvu. Druga gospa nam je recitirala pesem o dnevih v tednu.
Spet druga je z nami delila pesem, ki jo je znala že pri štirih letih. Nato nas je delovna terapevtka popeljala po domu, nam pokazala, kje so razstavljene naše slike, kje se starostniki družijo in nam razkazala razstavo jaslic, ki ta mesec krasi njihove skupne prostore. Na koncu smo se posladkali z bomboni in sokom. Z nastopom smo želeli starostnikom polepšati dan, pa so ga oni polepšali nam s svojimi zgodbami in pesmimi. Tako smo podrli mit o prepadu med generacijami in kot bi naše veselje vplivalo na vreme, je tudi zunaj posijalo sonce.
Učenci OŠ Roje in Darja Gruden
ga starega dedka Mraza s prav posebnimi darili. Dobili so skupinsko sliko v obliki puzzl. Da je bil strošek darila za starše čim manjši, so nam priskočili na pomoč donatorji: fotograf Nace Prijatelj, Mizarstvo Vol-čini, Plesna šola Miki, Fitnes center Ložar, Metronik elementi, Krajevna skupnost Slavko Šlander, Avto center Šubelj, Biotera, Makom, Simtro, Vasco in Teknos d.o.o. Izpostaviti je potrebno naši že tradicionalni dobrodelni akciji, ki se organizirata z namenom pomagati in dati tistim, ki potrebujejo pomoč. Pri tem imam v mislih predvsem akcijo sveta staršev, Otrok pomaga otroku in akcijo zbiranja igrač, ki jih otroci ne potrebujejo več, in jih predamo Centru za socialno delo Domžale. Vsem, ki ste kakorkoli pomagali in sodelovali, da je bil naš praznični program bogat in pester, se iskreno zahvaljujemo.
Tina Pančur, pom. ravnateljice
Prednovoletno vzduSje
Sredi novembra, ko postane zunaj res mrzlo in zadiši po pravem snegu in vsi začnemo pričakovati praznični decembrski čas, smo učitelji na Osnovni šoli Roje, kot vsako leto, učencem pripravili prednovoletne delavnice.
Na delovno soboto smo učitelji in učenci vseh razredov na šoli pričarali pravo zimsko prednovoletno vzdušje ter se lotili izdelovanja novoletnih okraskov, voščilnic in najrazličnejših izdelkov, ki so prihajali izpod rok naših marljivih učencev. Po hodnikih je nekje dišalo po sveže stopljenem vosku, saj so učenci vlivali sveče različnih oblik, barv in celo vonjev, spet drugje se je širil vonj po sivki in ostalih dišavnicah, saj so otroci izdelovali naravna mila, spet drugi so ustvarjali glinene slike, svečnike, majcene pravljične hiške in pujske, ki prinesejo sreče novim lastnikom. Nekateri so vlivali okraske iz mavca, drugje so se poigravali z različnimi tehnikami barvanja svilenih šalov in rut, izdelovali okraske in krožnike iz stekla, različne lesene izdelke in torbice ter seveda voščilnice in ostale novoletne okraske, ki v naše domove naselijo praznično vzdušje.
Učenci so se na ta dan zelo sprostili, vsak se je naučil nekaj novega in bil uspešen pri ustvarjanju svojega izdelka, predvsem pa so se med seboj še bolj povezali in drug drugemu pomagali ter s tem utrdili prijateljske vezi, ki se celo leto pletejo med njimi. Vse umetnije, ki so nastale, smo razstavili v šoli, na prodajni razstavi v domžalskem Mercator centru in v trgovskem centru Breza in vsem, ki ste nas obiskali ter se odločili za nakup izdelkov naših učencev ter s tem prispevali denar v šolski sklad, se iskreno zahvaljujemo in vam želimo sreče in zdravja v prihajajočem letu 2011.
Petra Bogataj Ivančič
Knjigo kot sredstvo ekoloSkego osveSčonjo
Projekt Ekošola kot način življenja je program, ki uvaja načrtno in celostno okoljsko vzgojo. V okviru tega projekta na OŠ Roje potekajo najrazličnejše dejavnosti, ki učencem pomagajo širiti ekološko zavest ter dejavno sodelovati pri ohranjanju našega planeta za prihodnje generacije. Letos se je že obstoječim dejavnostim v okviru projekta Eko šola pridružila še dejavnost Eko branje za eko življenje, katere namen je pri učencih spodbujati pozitivni odnos do knjige in da si učenci pridobijo znanje za dejavno spreminjanje kulture obnašanja in ravnanja. V mesecu novembru nas je obiskal »Ekologec« - promotor Eko branja za eko življenje na OŠ Roje in med učence razdelil EKO sporočila, s katerimi je učence prijazno povabil
k branju knjig z ekološko vsebino. Učenci so se na vabilo množično odzvali in že ob naslednjem zvonjenju prihiteli v šolsko knjižnico in razgrabili knjige in članke, ki jim jih je priporočil »Ekologec«. Starejši učenci knjige in članke prebirajo sami, mlajšim pa pri tem pomagajo starši. Učenci prikažejo osvojeno znanje skozi pogovor, obnovo zgodbe ali skozi ustvarjalni izdelek, npr. risbo, plakat, pesmico ^ Želimo si in prizadevali si bomo, da bodo učenci pridobljene informacije znali uporabiti tudi v praksi in bodo aktivno sodelovali pri ohranjanju naravnih danosti prelepe Zemlje, bogatili čustvene vezi do narave ter spoštovali drugačnost in cenili naravo.
Ajda Petrovič, OŠ Roje
10	vpis v osnovno šolo	S^iSMMK 28. JANUAR 20II
		
Osnovna šola VENCLJA PERKA
Domžale, Ljubljanska 58a, tel.: 01/729-83-00, e-mail:os.vp-domzale@guest.arnes.si, spletna stran šole: http://www.os-vperka.si
Nekaj o šoli
Šola je v središču Domžal in je vključena v evropsko mrežo Ekošol.
vključena je v program nacionalnih inovativnih projektov prenove pouka (Samouravnavanje učenja in poučevanja, MONTESSORI PEDAGOGIKA, saj se v I. triado (1.-3. razreda) intenzivno vključuje elemente montessori pedagogike. Več si lahko pogledate na spletni strani šole, za učence pod projekti).
Naši učenci dosegajo nadpovprečne dosežke na tekmovanjih iz znanja in na nacionalnih preverjanjih znanja v 6. in 9. razredu.
Ponosni smo na prenovljene in sodobne specialne učilnice: glasbena, tehnična, likovna, za gospodinjstvo, kemijo in biologijo, fiziko in naravoslovje.
Imamo otroško igrišče z zelenico in igrali ter več zunanjih športnih igrišč.
Uporabljamo dve telovadnici (mala in velika).
Naša šolska knjižnica in čitalnica sta sodobno opremljeni, vse učilnice imajo možnost dostopa do interneta.
Na voljo sta velika in sodobno opremljena računalniška in multimedijska učilnica ter kinodvorana.
Organiziramo jutranje varstvo od 5.30 dalje ter podaljšano bivanje in dežurno varstvo do 17. ure za učence od 1. do 5. razreda.
Ponujamo pa varstvo vozačev in možnost organiziranega šolskega prevoza za učence 1. razreda.
Dragi starši in otroci, vljudno vabljeni na vpis otrok v 1. razred za šolsko leto 2011/12
Vpisujemo otroke, rojene v letu 2005, in sicer: v sredo, 16. 2. 2011, od 8. do 12. ure, in od 15. do 18. ure ter v četrtek, 17. 2. 2011, dopoldne, od 8. do 12. ure.
Vpis bo potekal v projekcijski dvorani šole. Otroka pripeljete s seboj, radi bi ga spoznali!
S seboj prinesite otrokov osebni dokument, da skupaj preverimo pravilnost podatkov o otroku.
Starši ste po zakonu dolžni vpisati otroka v svojem šolskem okolišu. ŠOLSKI OKOLIŠ: Aškerčeva ulica, Brejčeva ulica, Brezova ulica, Cankarjeva ulica, Hrastova ulica, Javorjeva ulica, Jesenova ulica, Kajuhova ulica, Karlovškova ulica, Kasalova cesta, Kersnikova cesta, Kolodvorska cesta, Kosovelova ulica, Krakovska cesta, Krožna ulica, Ljubljanska cesta do številke 72, 72a številke 74, 76, 76a,78, 80, 80a ter od št. 82, do vključno številke 95, Mačkovci, Masljeva cesta, Masarykova ulica 1-4,8,9,11-17,24-26, Na Zavrteh, Nova ulica, Obrtniška ulica, Partizanska ulica, Poljska pot, Pot na Pridavko, Prečna ulica, Prešernova cesta, Radio cesta, Roška ulica, Ravnikarjeva ulica, Savska cesta, Slomškova ulica, Stobovska cesta, Stranska ulica, Študljanska cesta, Tabor,Taborska cesta, Trubarjeva ulica, Trzinska ulica, Ulica Antona Skoka, Ulica Simona Jenka, Ulica Urha Ste-novca, Usnjarska ulica, Varškova ulica, Vodnikova ulica, Vodovodna cesta, Železniška cesta, Depala vas.
Prisrčno vabljeni v ponedeljek, 31. 1. 2011, ob 18. uri, na INFORMATIVNO SREČANJE za starše bodočih novincev in na delavnice za otroke.
Šolska ulica 7, 1233 Dob; T / F: (01) 7241-332; URL: www2.arnes.si/~osljdo2s/index.htm; e-mail: osljdo2s@guest.arnes.si
Vpis v 1. razred OŠ Dob in PŠ Krtina za šolsko leto 2011/2012
Starše obveščamo, da bo Osnovna šola Dob iz svojega šolskega okoliša vpisovala v 1. razred OŠ šolske novince za šolsko leto 2011/2012.
V skladu z Zakonom o osnovni šoli morate starši obvezno vpisati vse otroke, rojene od 1. 1. 2005 do 31. 12. 2005.
Otroke bomo vpisovali v OSNOVNI ŠOLI DOB, Šolska ulica 7,
v pisarni šolske svetovalne službe, v:
torek, 1. februarja 2011, od 12. do 18. ure,
četrtek, 3. februarja 2011, od 8. do 14. ure, in
petek, 4. februarja 2011, od 8. do 14. ure.
S seboj prinesite identifikacijski dokument starša (osebna izkaznica, potni Ust).
Otroka pripeljite s seboj! Veselimo se srečanja z vami in vašimi otroki!
Vodstvo OŠ Dob , ^ ,____ ,
Osnovna šola Domžale Bistriška 19, 1230 Domžale T: (01) 724 00 81, F: (01) 721 18 42 URL: www.os-domzale.si e-mail: os-domzale@guest.ames.si
Dragi starši in otroci, vljudno vabljeni na vpis otrok v 1. razred za šolsko leto 2011/12.
Za otroke, rojene v letu 2005, bo vpis potekal: v četrtek, 17. 2. 2011, od 8. do 12. in od 15. do 18. ure in v petek, 18. 2. 2011, od 8. do 12. ure.
Vpis bo potekal v prostorih centralne šole.
Otroka pripeljete s seboj, radi bi ga spoznali!
S seboj prinesite tudi svoj identifikacijski dokument.
Starši ste po zakonu dolžni vpisati otroka v svojem šolskem okolišu.
Osnovna šola Dragomelj Dragomelj 180, 1230 Domžale
Dragi starši in otroci, vljudno vas vabimo na
vpis otrok v 1. razred za šolsko leto 2011/12
Vpis za otroke, rojene l. 2005, bo potekal
v sredo, 16. februarja 2011, med 8. in 12., med 16. in 19. uro in v četrtek, 17. februarja 2011 med 8. in 12. uro
v prostoru svetovalne službe.
Veselimo se srečanja z vami in vašim otrokom.
OŠ RODICA Kettejeva 13, Domžale http://www.sola-rodica.si/ os-rodica@guest.arnes.si
Spoštovani starši! Vpis prvošolcev za šolsko leto 2011/12 bo na OŠ Rodica potekal od 14. do 18. februarja 2011, in sicer:
dopoldne od 7.30 do 9.30 ure (od ponedeljka do petka),
popoldne od 15.00 do 18.00 ure (ponedeljek, torek, četrtek).
Vpisujemo otroke, ki so rojeni v letu 2005. Starši otrok s stalnim prebivališčem v našem šolskem okolišu boste prejeli pisno vabilo, za dodatne informacije pa lahko pokličete v šolsko svetovalno službo na telefon 721-95-30.
Veseli bomo, če boste k vpisu pripeljali tudi svojega otroka, da se spoznamo!
Osnovna šola Preserje pri Radomljah Pelechova 83, 1235 Radomlje
Vabilo za vpis v 1. razred osnovne šole za šolsko leto 2011/2012
Osnovna šola Preserje pri Radomljah bo vpisovala v 1. razred osnovne šole za šolsko leto 2011/2012
Otroke našega šolskega okoliša prijavite v prostorih šolske svetovalne delavke, in sicer:
v torek, 1. 2. 2011, od 8. do 18. ure ali v sredo, 2. 2. 2011, od 8. do 17. ure.
V skladu z Zakonom o osnovni šoli morate starši:
obvezno prijaviti vse otroke, rojene v času od 1. 1. 2005 do 31. 12. 2005.
Starši, ki nimate slovenskega državljanstva, prinesite s seboj delovno vizo.
Veseli bomo, če boste lahko s seboj pripeljali otroka.
Šolska svetovalna služba: Metka Čižmek, prof.
28. JANUAR 20II
iz nosih osnovnih sol
11
OSNOVNA SOLA ROJE
Skrbimo za okolje
Tudi v letošnjem šolskem letu sodelujemo v projektu Ekošola kot način življenja. Ker imamo radi naravo in nam ni vseeno, v kakšnem okolju živimo, kakšen zrak dihamo, in ker gojimo spoštljiv in sočuten odnos do vseh živih bitij, ki nas obdajajo, smo se odločili, da vsak dan naredimo nekaj dobrega in tako z malenkostmi prispevamo k lepšemu in či-
stejšemu svetu. Na naši šoli v okviru Eko odpadkov skrbimo za manjše onesnaženje okolja z ločevanjem odpadkov.
V vsakem razredu se nahajajo trije koši, z napisi PAPIR, EMBALAŽA in ZAMAŠKI, vanje pa učenci
pridno ločujejo odpadke, hkrati pa so še dobrodelni, saj z zbiranjem zamaškov pomagajo deklici Mii,
dobro
ki ji bo draga operacija omogočila, da bo zopet videla. Ko so koši z odpadki v razredih polni, vsebino učenci odnašajo v zabojnike na ekološkem otoku. Da pa ne bi prišlo pri ločevanju odpadkov do napak in bi odpadki pristali v napačnem košu, skrbijo ekodetektivi. To so učenci, ki tedensko prihajajo v vsak razred in preverjajo, ali je vse tako, kot mora biti. V posebno tabelo beležijo ali učenci ustrezno ločujejo odpadke. Natančno pregledajo koše in preverijo, ali se ni v košu za papir znašla plastenka za vodo in obratno in ali so različne embalaže sprane z vodo
in stisnjene. Seveda pa ekodetekti-vi preverijo tudi stanje v zabojnikih na ekološkem otoku. Ekodetektivi opažajo, da so učenci zelo natančni pri ločevanju odpadkov, zato napak skoraj ni. Lepo je videti, da učenci ponotranjajo, kako pomembno je ločevanje odpadkov in kako s tem prispevajo k čistejšemu okolju. Učence spodbujamo tudi k zbiranju odpadnega papirja. Prihodnje leto, 22. aprila, bodo učenci ves odpadni papir prinesli v šolo in to bo lepo darilo za našo Zemljo ob njenem dnevu.
Mateja Geršak
Božični obisk kina učencev Osnovne Sole Roje
Učenci zadnjih razredov osnovnih šol iz Občine Domžale na Informativi 2011
V petek in soboto, 21. in 21. januarja 2011, je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekal Vseslovenski sejem izobraževanja, štipendiranja in zaposlovanja. Glede na dvoletne izkušnje in pozitiven odziv udeležencev je tudi letos Občina Domžale pripravila organiziran obisk, ki so se ga 21. januarja udeležili učenci zadnjih razredov osnovnih šol, Občina Domžale pa je poravnala stroške prevoza. Organizatorji so omogočili, da so učenci po posebnem razporedu v okviru dveh ur dobili osnovne in celovite informacije o možnostih izobraževanja in usposabljanja po osnovni šoli.
Namen sejemske prireditve je bil, da štirinajst dni pred informativnim dnevom učencem predstavijo čim več možnih izbir nadaljnjega izobraževanja ter jih tako celoviteje informirajo pred pomembno odločitvijo.
V času informativnih dni na srednjih šolah imajo osnovno- in srednješolci priložnost obiskati največ tri izobraževalne programe. Na Informativi so lahko v dveh dneh spoznali mnogo več programov, zbrali pomembne informacije o različnih srednjih šolah ter zbrano med seboj primerjali. Sejem otrokom omogoča, da se lažje odločajo, katero šolo obiskati v času informativnega dne in kam nato marca oddati prijavnico za vpis. Ministrstvo za šolstvo in šport, Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje in številne sodelujoče inštitucije so na tretji vseslovenski sejemski prireditvi Informativa 2011 med drugim predstavile celovite informacije od začetnih izobraževalnih možnosti do razvoja poklicne kariere.
Teja Lapanja
OSNOVNA SOLA VENCLJA PERKA
Dan odprtih vrat
11. decembra smo spet na široko odprli šolska vrata ter starše, skupaj z učenci, povabili k delu v učilnicah ter na novoletno sejmarjenje v šolsko jedilnico.
Tudi letos se je dneva udeležilo zelo veliko staršev, ki so bili tudi zelo delovni, saj so skupaj s svojimi otroki sodelovali pri aktivnostih v razredih. Tako so si lahko ogledali veliko nastopov svojih otrok, skupaj z otroki so se učili plesnih korakov ter ustvarjali v angleškem jeziku, izdelovali so mila, se igrali družabne igre ter se medsebojno spoznavali na drugačen način. V razredih smo si ob prigrizku zaželeli vse dobro v prihajajočem letu ter se odpravili na novoletno sejmarjenje, kjer so bile mize polne raznoraznih izdelkov, ki jih je letos ustvarjala cela šola na za to namenjenem tehniškem dnevu. Pri tem smo se potrudili, da smo uporabljali čim več naravnih ter odpadnih materialov. Pred omenjenim dogodkom smo šolo okrasili s poenotenimi okraski, ki so jih tudi izdelali učenci na tehniškem dnevu. Starši so lahko pokramljali tudi v našem "kavnem" kotičku, ki je bil
Optrka ikftfic
L Iiitill <>ihlu Ht. FtonibiLi t (11 7ïf ídOř
-WfímiCřr;
ViteiHiV-fï
osnovna Sola preserje pri radomuah
C^ .	»v» v	• v»*	1 »v
Starejsi učenci učijo mlajse
Osnovna šola Preserje pri Radomljah uresničuje vizijo Glasserjeve kakovostne šole tudi z različnimi oblikami povezovanja vseh (ožje in širše) vpletenih v učno-vzgojni proces.
V tednu pred prazniki smo se še posebej posvetili povezovanju med učenci z urami starejši učijo mlajše. Starejši učenci so, pod vodstvom učiteljice matematike, šli na razredno stopnjo, v prve, druge, tretje in pete razrede ter jih učili matematiko. Na uro smo se s starejšimi učenci pripravili tako, da smo se pozanimali, kaj otroci na tej stopnji že znajo in kaj so cilji ure, ki jo bomo vodili. Vsak učenec je pripravil učni list za mlajšega in napisal pripravo na uro. Ko smo bili pripravljeni, smo odšli učiti mlajše. Izkušnje otrok po taki uri so enkratne. Oboji so imeli izredno pozitivne izkušnje, kar se je pokazalo že pri končni skupni analizi ure. S starejšimi učenci pa smo opravili refleksijo po izvedeni uri. Nekateri so odkrili, da jim tako delo leži in si še naprej želijo pomagati mlajšim, drugi so odkrili, da nikoli ne bodo učitelji. Sami so doživeli, kako naporno je delati z dvema ali več učenci, ki so po znanju zelo različni med seboj,
Kako sem
I »v
ucila mlajše
Z učiteljico matematike smo se dogovorili, da bomo pred počitnicami učili prvošolce matematiko. Meni osebno se je to zdela odlična zamisel, saj tako delimo znanje še z drugimi in jih še kaj naučimo. Na dogovorjeni dan smo prišli v razred. Razdelili smo se v dve skupini. Polovica nas je odšla v 1. a, druga polovica v 1. b razred. Jaz sem šla v 1. a. Ko smo vstopili, nam je učiteljica rekla, da so prvošolci za nas pripravili pesmico in če se je spomnimo, naj še mi zapojemo zraven. Zapeli so nam Pedenjpeda. Nato
organiziran v jedilnici in prijetno je bilo videti starše, učitelje in otroke, ki sedijo in klepetajo ob kavi, čaju in piškotih.
K uspešnemu dogodku so z idejami aktivno pripomogli vsi zaposleni, prav tako učitelji podaljšanega bivanja, ki so skrbeli tudi za to, da je prodaja potekala nemoteno, učenci pa so se zelo izkazali s svojo pripravljenostjo za delo in z veseljem ob uspešnem dnevu.
Ves izkupiček sejmarjenja je namenjen šolskemu skladu naše šole. Lahko rečemo, da je bil dan prijeten, prijazen, uspešen in da smo na hodnikih srečevali veliko nasmejanih staršev in otrok.
Bojana Vodnjov
Ponovno je leto naokrog, ko se v OŠ Roje zgodi božični obisk kina Kolosej.
Učenci so nestrpno in z nešteto vprašanji komaj pričakovali zadnje decembrske dni, ko jih obišče »dobri mož« in jim prinese darila. Vsako darilo za njih je zelo osrečujoče, a vedno znova se razveselijo darila, ki jim ga darujejo člani CLUBA LIONS in jim tako vsaj enkrat letno omogočijo obisk pravega filmskega mesta in gledanje filma na velikem platnu.
Proti Ljubljani smo se odpravili predzadnji šolski dan v iztekajočem se letu.
Pred začetkom filma smo imeli ravno toliko časa, da smo potešili svojo radovednost z ogledom okrašenih izložb in stojnic s praznično ponudbo v bližnjem nakupovalnem centru.
Medtem je bilo v kinu že vse pripravljeno, da zavrtijo popularni film
Gremo mi po svoje. Ker je bil film v slovenski produkciji, s tematiko mla-dostništva in z igralcem, ki je otrokom zelo všečen, so v njem uživali prav vsi učenci.
Polni vtisov smo se vrnili na avtobus, kjer so odmevali sami dobri komentarji in želje po ponovnem ogledu podobnega filma.
Za uresničitev sanj naših učencev imajo največjo zaslugo prijazni člani CLUBA LIONS iz Domžal, ki so nam krili vse finančne stroške, tako stroške vstopnic kot tudi prevoza. V imenu učencev in učiteljev prisrčna hvala vsem članom CLUBA LIONS iz Domžal.
Nada Grčar Učiteljica OŠ Roje
Zahvala
Spoštovani člani kluba Lions, ponovno ste dobrosrčno prisluhnili željam naših učencev. Z Vašo pomočjo so si v času veselega decembra prav vsi učenci naše šole z veseljem ogledali filmsko predstavo Gremo mi po svoje v ljubljanskem Koloseju.
Iskrena hvala za donacijo, ki ste jo namenili za potrebe otrok naše šole. Brez Vas si zadnjih decembrskih dni ne znamo več predstavljati. Otroci in učitelji smo vam za izkazano pomoč zelo hvaležni, saj ste z Vašo velikodušnostjo pripomogli h kvalitetnejšemu osebnostnemu razvoju naših otrok.
Prihodnost otrok je precej negotova, toliko bolj za otroke s posebnimi potrebami. Na tej poti jim skušamo čim bolj pomagati. Skupaj z vami nam bo lažje uspelo.
V letu 2011 Vam želimo veliko osebnih in poslovnih uspehov!
Učenci in kolektiv OŠ Roje ter ravnateljica Marjanca Bogataj
ali celo s takimi, ki ne upoštevajo navodil. To doživetje smo aplicirali nase in se vprašali: Kakšni smo mi kot učenci? Kako se počuti učitelj ob meni? Kaj lahko jaz naredim za to, da se bova oba bolje počutila? ipd. Vsi učenci ocenjujejo, da so to pozitivne izkušnje, ki si jih želijo večkrat ponoviti.
Res je, da se ob takih urah starejši naučijo bolj malo matematike (vsaj njihovi stopnji primerno), a ob tem pridobivajo čudovite izkušnje, ki jim bodo v življenju zagotovo koristile. Morda celo bolj od same matematike, saj se tu srečujemo s področji vzgoje, potrpežljivosti, sprejemanja razlik in drugačnosti, strpnosti, dela z mlajšimi, kar jim bo kot bodočim staršem zagotovo koristilo. V dveh letih smo oblikovali skupino za pomoč in samopomoč, kjer starejši učenci celo leto delajo z mlajšimi, se dogovarjajo in poročajo njihovim učiteljem, vodijo svoj dnevnik ter na tak način z mlajšimi poglabljajo znanje ali utrjujejo osnove. Lani so učenci opravili okrog 60 ur takega prostovoljnega dela.
Mentorica Mateja Peršolja
OŠ Preserje pri Radomljah
Evropa, Here we come!
smo si izbrali učence, s katerimi se bomo tisto uro učili. Nisem vedela, koga bi izbrala. Moje sošolke so nekatere prvošolce že poznale, zato so si izbrale te. Jaz se sprejela dva fanta, ki sta bila še »brez učitelja«. Najprej sem se jima predstavila in ju malo spoznala. Razdelila sem jima že pripravljene učne liste. Veselo sta začela reševati. Malo sem jima tudi pomagala. Eden je že znal računati čez 100. Drugemu se je malo zatikalo. Prišli smo do vaje, pri katerih je bilo potrebno seštevati 1+1, 2+2 ^ Ko sta videla račune, sta se začela smejati in govoriti, da so to zelo lahki računi. Rešila sta jih z lahkoto. Zato sem jima dala še nekaj nalog. Bile so malo težje, zato sem jima malo pomagala. Razložila in pokazala sem jima, kako si pri računanju lahko pomagata s pisali ali prsti. Ko smo končali z učnimi listi, smo se igrali igrico metanja kocke s pikami. Posamično sem jima dajala kocki, na katerih sta morala seštevati pike. Do konca ure bilo je še 15 minut in nisem vedela, kaj naj jima še pokažem. Pri sošolcu na mizi sem videla kocke, ki jih lahko sestaviš. Sestavila sem jima poljubno število in morala sta prešteti.
Ob koncu smo si izmenjali mnenji. Povedala sta mi, da jima je bila ura všeč, in vprašala sta, če pridemo še kdaj. Tako se je ura zaključila. Ta izkušnja mi je bila všeč, saj sem mlajše učence naučila nekaj novega.
Kristina Cerar 7. b OŠ Preserje pri Radomljah
V jirednovoletnem času smo se na OŠ Roje skoraj vsak dan razveselili nove novoletne voščilnice. V tem letu smo spletli posebno internetno prijateljstvo z učenci iz različnih evropskih držav. Zato smo bili še posebej veseli voščilnic iz Poljske, Romunije, Francije, Češke in Portugalske. Tudi sami smo izdelali in pošiljali voščilnice našim prijateljem. Učenci se vsakodnevno vključujejo v različna družabna omrežja preko interneta. Na šoli smo se odločili za uporabo varnega portala e-Twin-ning. E-Twinning je del programa Comenius, programa EU za šole. Učence sem povabila k sodelovanju v projekte, za katere menim, da jim bodo pomagali razvijati učne cilje, hkrati pa jim bodo v zabavo. Glavni cilji so izboljšati komunikacijo v tujem jeziku, obnoviti znanje o evropskih državah in spoznati navade ljudi v drugih državah. Učenci na portal pod vodstvom učiteljev objavljajo svoje prispevke ali klepetajo preko blogov. Posebej pa jim je v veselje pregledovanje slik in zapisov, ki jih objavijo učenci iz drugih držav. Kar ne morejo verjeti, da otroci na Poljskem, v Romuniji, na Češkem in drugje ravno tako hodijo v šolo in imajo radi podobne reči kot oni. Razlikujejo se samo naši nacionalni običaji. Zato je še posebej zanimivo pisati in brati o njih.
V prednovoletnem času smo jim poskušali opisati kako božič in novo leto praznujemo v Sloveniji. V tej svoji zagnanosti smo jim poslali tudi nekaj voščilnic, ki smo jih izdelali. In kako smo bili veseli odziva!^ Veselé Vánoce a šťastný nový rok iz Češke, Wesotych Swiqt i Szczfsliwego No-wego Roku iz Poljske ... in od vsepovsod Merry Christmas and Happy New Year.
Voščilnice bodo še nekaj časa na steni učilnice, kot spodbuda, da bomo
prijateljstvo skrbno negovali še naprej.
Vanda Trobevšek prof. def. v OŠ Roje
12
iz življenja in dela političnih strank
28. JANUAR 20II
LDS DOMŽALE
Medtem ko drugje že delajo, Občina Domžale razmišlja ...
Že smo v drugi polovici januarja 2011. Povsod po Sloveniji občine že intenzivno delajo in funkcionirajo, pri nas v Občini Domžale pa »razmišljamo«, kako bi pričeli delati! Slišimo - a ne od župana (ta z nami sploh ne komunicira) - na ulici, da je končno izbral oba podžupana -podžupanjo s svoje liste LTD in mag. Lovra Lončarja iz SDS. S tem je jasno nakazal, da se je odločil za formalno ali neformalno koalicijo LTD - SDS, pa četudi bodo slednji
f
2010, ob imenovanju Komisije za volitve in imenovanja ter administrativne zadeve - predlaganih 7 kandidatov, 5 izvoljenih - glasuje se samo o prvi peterici! Če se tvoj priimek prične z »Z« (Zevnik - SD) ali
vztrajno trdili, da so »opozicija«. V premislek pa dajem vsem levo-sredinsko usmerjenim volivcem sledeče dejstvo - z vaše strani sicer tesno izvoljen župan, se je vkljub predhodnim pismenim dogovorom odrekel levi sredini, ki ga je podpirala v prvem krogu (npr. ZARES in nesojena podžupanja Cveta Zalokar -Oražem), pa tudi tistim, ki so ga podprli v drugem krogu (SD, LDS) in so upoštevali njegove pozive po ohranitvi tradicionalne levosredin-ske usmeritve naše občine. Glede na volilni rezultat bi volitve brez podpore volivcev SD in LDS prav gotovo v drugem krogu izgubil. Kljub podpori levi sredini ni ponudil niti enega podžupanskega mesta. Ne zaupa večini »16«, raje se povezuje z desnico! Človek, ki prekrši vse dogovore, zame ni karakteren in ne zasluži, da opravlja župansko funkcijo - kaj menite? Kaj menijo o njem številni potencialni investitorji, ki so se z njim dogovarjali? Da ne drži besede!
Prava farsa je bila tudi na seji Občinskega sveta dne, 15. decembra
»V« (Vojska - LDS) se o tebi sploh ne glasuje - če bi se pisali »Azev-nik« ali »Avojska«, bi bili izvoljeni v »KVIAZ« z večino prisotnih. To je možno samo v ... (da ne bom žaljiv) v Domžalah.
Naše volivce in širšo javnost obveščam, skladno s sklepom zadnje seje izvršnega odbora OO LDS Domžale, da bo LDS v prihodnjem mandatu opozicija »stranki LTD« ter njenim formalnim in neformalnim koalicijskim partnerjem. In to konstruktivna opozicija s ciljem, da se vendar tudi v nekoč uspešni Občini Domžale kaj pomembnega naredi. A če samo pogledam program delovanja občinskega sveta do 30. 6. 2011, nikjer ne vidim točke »Sprejem strategije nadaljnjega razvoja Občine Domžale«, ki jo je župan s svojo ekipo pripravlja že več let prejšnjega mandata in namenja sredstva tudi zunanjim izvajalcem! Na koncu pa samo kratek odgovor na članek SDS Domžale, objavljen dne 17. 12. 2010 (opremljen s sliko Roberta Hrovata - torej sodim, da je on avtor). Že dolgo, ko ga gledam na televiziji kot poslanca in berem njegova modrovanja v Slamniku (včasih tudi na svetu), si mislim, sedaj pa glasno rečem: »Le čevlje sodi naj kopitar«. Pa še to: ne vmešavajte se v notranje odločitve drugih strank. Prepričan sem, da je to dostojnejši komentar kot njegova pisarija v zadnjem »Slamniku«. Sicer pa je bil že večkrat zagovornik ubogega župana Tonija Dragarja, ki je imel po njegovem v preteklosti hujšo opozicijo v »svoji
h« vrstah
kot od prave opozicije (torej SDS in ostalih) - sedaj bosta imela možnost sodelovati!
Anton Preskar Predsednik OO LDS
ZARES DOMŽALE
Franco Juri v Knjižnici Domžale
December je v Knjižnici minil v znamenju Franca Jurija. Lahko smo si ogledali duhovito in pronicljivo pregledno razstavo njegovih karikatur, prav tako pa je sem z njim ob izidu knjige VRNITEV V LAS HURDES pripravila zanimiv in prijeten pogovor. V življenju je počel vrsto zelo različnih stvari: po poklicu je geograf (diplomiral je s področja jedrskih odpadkov),
bil je glasbenik v skupini Istranova, ukvarjal se je z novinarstvom, publicistiko, bil že v preteklosti poslanec, diplomat na Kubi in v Španiji, je pripadnik italijanske skupnosti in zaprisežen Istran. Vrnil se je v politiko in je podpredsednik stranke Zares.
Najprej nekaj besed o knjigi. Ta pomeni neke vrste vpogled v nekatere pomembne dogodke življenja junaka Cresca, ki je avtorjev alter ego. Spominja se svojega očeta, partizana, garibaldinca, in njegove izjemno krute usode begunca. Mama Hrvatica, oče Italijan, večno
življenje v nekako tujem svetu in med tujimi ljudmi. Zaznamuje ga pestra mladost na ulicah Kopra ter izjemna ljubezen do Istre in krajev, ki na majhnem prostoru segajo čez tri meje in povezujejo tri kulture. V knjigi se avtor ukvarja tudi s tajno italijansko organizacijo Gladio, pa doživljanjem osamosvojitve, jugoslovanske vojne ^ Nekdo je knjigo označil kot pripoved o generaciji, ki verjame v večkulturnost. A knjiga je tudi hvalnica španski pokrajini Estremudi, saj je začela nastajati prav tam. S prijatelji, zbrani z vseh vetrov sveta, se redno srečujejo v kraju Las Hurdes in se odločajo, da bi starost preživeli skupaj v nekakšni skupnosti, kjer bi si solidarno pomagali. Prijetno in poučno branje, blizu refleksiji in spominski pripovedi.
Karikature pa so Francova velika ljubezen. Leta in leta je za Dnevnik, Delo, Teleks vsakodnevno pripravljal z njimi odzive na aktualne teme. Za risanje ga je navdušil brat, je pa to zanimiv način poglabljanja in spoznavanja ljudi. Omiljeni liki prihajajo s področja politike ( Janša, Pahor, Kučan, Rupel). Pošalil pa se je tudi, da je bil Jelinčič eden redkih politikov, ki ga je nekoč pobaral, zakaj ga nekako zanemarja.
Cveta Zalokar-Oražem
ODPRTO PISMO
DOMŽALSKI
JAVNOSTI
Zakaj in čigave ig^e v občinskem svetu?!
V zadnji številki Slamnika (17. december 2010) so posamezni avtorji (R. Hrovat, J. Korošec, P. Stegnar) kritično ocenili začetek delovanja novega občinskega sveta Občine Domžale in pri tem tako ali drugače pripisali odgovornost za počasnost in zamudo pri začetku dela sveta ''levim svetnikom, SD-jevcem in LDS-ovcem''. Obtožili so nas ''politikantstva'', ''zabijanja nožička v županov hrbet'', postavljanja zahtev za imenovanje ''sedem podžupanov'' in podobno. Zaradi objektivnega obveščanja občanov - volivcev naše občine in še posebej volivcev SD smo dolžni odgovoriti na takšne popolnoma neutemeljene obtožbe in ocene, ki imajo malo skupnega z resnico in največ povedo o zakulisnih dogajanjih izven vrst SD-jevcev in LDS-ovcev. Zato v izogib nadaljnjim podobnim neutemeljenim obtožbam in ocenam, ki vse preveč spominjajo na znano igro
Udeležili smo se sestanka vseh svetniških skupin pred konstitutivno sejo občinskega sveta. Niti na tem pripravljalnem sestanku niti na pripravljalnem sestanku vodij svetniških skupin strank,
Dragar
ni predlagal nikakršnega koalicijskega dogovora, niti dogovora o prvih kadrovskih imenovanjih, to je izvolitev Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve - KVIAZ. Zato je 1. seja potekala ne po naši zaslugi ''levih svetnikov'' (med katere avtorji štejejo SD in LDS) kaotično in z odhodom s seje vseh svetnikov vseh zgoraj navedenih svetniških skupin. Zato je pripisovanje odgovornosti za takšen tek 1. seje samo ''levim svetnikom'' aj
tem pozablja odhod svetnikov Liste
po (to
torej SD in LDS) neresnično, saj ob
''ujemite tatu'', obveščamo javnost o naslednjih dejstvih:
Občinska organizacija SD ni sklenila pred lokalnimi volitvami 2010 nobenega ustnega ali pisnega dogovora o podpori posameznim županskim kandidatom oz. kandidatki, čeprav je bila k temu povabljena s strani večih kandidatov, vključno s strani Tonija Dragarja in Katarine Karlovšek. O bodočem sodelovanju v novem občinskem svetu smo se med prvim in drugim krogom županskih volitev govarjali na njihovo povabilo tako z ertom Hrovatom (skupaj z LDS), kakor tudi s Tonijem Dragarjem. Toni Dragar nam je predlagal, da ga podpremo v drugem krogu in nam ponudil v podpis pisni dogovor, v katerem nam je ponudil mesto podžupana in urednika ali pomočnika urednika Slamnika. Tak dogovor je bil podpisan in zato smo tudi javno v vseh sporočilih za javnost, kakor tudi za naše člane in simpatizerje podprli, Tonija Dragarja. Rezultat volitev v njegovo korist je znan. Po drugem krogu županskih volitev naša svetniška skupina in občinska organizacija SD ni bila povabljena na
ogovore niti s strani župana Tonija Dragarja ali njegove svetniške skupine LTD, kot to popolnoma neutemeljeno trdi sekretar LTD Joško Korošec (''pogovarjali smo se in se še vedno, z vsemi svetniki iz vseh svetniških skupin''), niti kogarkoli drugega. Zato smo sami poslali dopis županu Toniju Dragarju in ga vprašali, kaj je z uresničitvijo podpisanega dogovora med prvim in drugim krogom županskih volitev. Do danes nismo dobili nobenega odgovora ali pojasnila niti ustno niti pisno.
LTD, DeSUS-a, Zares in SMS. Komu in čemu služi takšno enostransko obveščanje javnosti?!
Glede ''mini koalicije'' svetniških skupin SD in LDS, ki da jo je ''prvi mož domžalske SD zalučal v obraz župana Tonija Dragarja'' na političnem kolegiju vodij svetniških skupin pa samo naslednje:
Dogovor o medsebojnem sodelovanju pri delu v občinskem svetu ni nobena ''mini koalicija'', saj v parlamentarni demokraciji običajno govorimo o ''koaliciji'' ali ''poziciji'' svetniških skupin in list, ki sklenejo dogovor o sodelovanju in podpori aktualnemu izvoljenemu županu. Morebitna sklenitev dogovora o sodelovanju pri delu v občinskem svetu med svetniškimi skupinami LDS, SD in Liste podjetnikov bi bila logična in neposredna posledica tega, da župan Toni Dragar prav tem trem svetniškim skupinam ni predlagal nobenega dogovora o sodelovanju. Neposredna posledica takšnega stanja v domžalski politiki je, daje stanje po farsi na 1. redni seji Občinskega sveta takšno, da imajo popolno večino svetniške skupine županova LTD in DeSUS (2 člana) ter 3 člane tako imenovana ''opozicija''. Poseben primer izigravanja normalnega volilnega postopka je bilo zrežirano glasovanje za člane KVIAZ-a, na katerem se o predlogih za imenovanje kandidatk SD (Majda Zevnik) in LDS (Vera Vojska) sploh ni glasovalo, ker da to ni potrebno, saj so bili kandidati ''tajne koalicije'' LTD, DeSUS, SMS, SDS, NSi in Lista za Domžale Petra Verbiča na posamičnih glasovanjih že izvoljeni. Tako se ni nepotrebno ''trošil občinski denar in naš čas'', kot poudarja Peregrin Stegnar, saj je končni rezultat tak, da ni bil uresničen začetni predlog s prvega sestanka vodij svetniških skupin, da bi bile v tej komisiji zastopane svetniške skupine, ki so na volitvah za člane občinskega sveta dobile največ glasov. Toliko napadena ''levica'' nima v KVIAZ-u niti enega člana.
Glede na to, da poteka veliko dogovarjanja pod mizo in stran od oči javnosti, postopki za imenovanja v odbore pa potekajo, se bojimo, da ne bo spoštovano nepisano pravilo, pa vendar v normalnem parlamentarnem svetu veljavnih pravilih, da naj bi imela opozicija predsednika in večino v Nadzornem odboru Občine Domžale in mesto predsednika Odbora za finance, ki nadzoruje porabo proračunskih sredstev.
Upam, da bo politika v Domžalah zmogla dovolj moči, da bo začela uresničevati predvolilne obljube, ki jih ni bilo malo in s tem omogočila boljše življenje vseh občanov naše občine.
Uroš Breznik Vodja svetniške skupine SD
SDS DOMŽALE
SDS uresničuje volilno geslo: za Domžale -za našo občino
Od lokalnih volitev so minili že trije polni meseci. Veliko merjeno v času, bolj malo merjeno v dejanjih. Volilni rezultati so prinesli nove razporeditve moči v Občinskem svetu. Župan Občine Domžale je že takoj po volitvah napovedal, da ne namerava sklepati koalicij ali drugih sporazumov s strankami in listami, zastopanimi v Občinskem svetu , ampak namerava delovati z vsemi člani Občinskega sveta projektno in programsko, kar pomeni, da bo iskal čim širše soglasje za posamezne projekte in odločitve med vsemi izvoljenimi v Občinski svet. SDS Domžale pa je že pred volitvami napovedala, da bo ne glede na izid županskih volitev in volitev v Občinski svet sodelovala z vsemi strankami, ki so pripravljene na pogovore, in podpirala tiste projekte, ki bodo v dobro občank in občanov in ki sledijo programskim izhodiščem stranke ter njenemu predvolilnemu programu. To smo objubili in temu bomo sledili.
SDS
Tudi zato smo se v SDS po predhodnem dogovoru o tesnejšem povolil-nem sodelovanju z ostalimi strankami, ki so na zadnjih lokalnih volitvah podprle našega kandidata za župana (Peter Verbič-Lista za Domžale, N.Si, SLS) odločili, da bomo - ob podpori t.i. pomladnega bloka strank - sprejeli s strani župana ponujeno podžupan-sko mesto kot opozicijsko funkcijo in sicer kot stranka, ki je na lokalnih volitvah dobila največ podpore volivk in
volivcev, kar razumemo kot podporo našemu dosedanjemu delu in še močnejšo zavezo k izpolnjevanju predvolilnih obljub, v skladu z možnostmi in na podlagi pogovorov ter usklajevanj z ostalimi strankami. S tem želimo prispevati k razvoju občine Domžale in se zavzemati, da se zadeve, ki so nujne , v tem mandatu tudi realizirajo. K temu nas vodi želja, da v občini Domžale ustvarimo temelje, kjer bomo imeli primerne pogoje za delo, šolanje, primerno zdravstveno oskrbo, visok nivo družbenih in družabnih aktivnosti, urejanje prostora, razvoj podjetništva in obrtništva ... Želimo si, da se občina pomakne naprej in ne stopica več na mestu. Da bomo s ponosom ponovno poudarili, da so Domžale naša občina. Pri tem so delitve na naše in vaše nepomembne, pri tem ne potrebujemo sporazumov ali koalicij, potrebujemo pa pogovore, dogovore in jasno začrtane cilje in učinkovito realizacijo načrtov. Pri realizaciji tega bomo v SDS dosledni, vztrajni in kritični, če bo potrebno, tako do župana kot do občinske uprave.
Ponujeno mesto podžupana Občine Domžale je prevzel mag. Lovro Lončar, član in občinski svetnik SDS. Zadolžen bo za vodenje sej občinskega sveta in za koordinacijo krajevnih skupnosti ter za druge naloge po pooblastilu župana. Prepričani smo, da bosta tako podžupan kot konstruktivna drža pomladnega bloka pomembno prispevala k hitrejšemu reševanju perečih problemov v naši občini. Pri razreševanju le teh so še posebej pomembne krajevne skupnosti, ki morajo dobiti pomembnejšo vlogo v občinski politiki.
SDS Domžale
Pokojninska reforma -v dobrobit koga???
Vladajoča struktura v Sloveniji se trudi prepričati državljanke in drža-
reforma".
vljane, kako dobra je z njihove strani ska
i je res?'~
pripravljena "pokojninsk Pa je res?!?
Niti slučajno. Zakaj ne? Ker ukinja pravico do obveznega zavarovanja na stroške države vrhunskim športnikom in šahistom, brezposelnim, ki jim do upokojitve manjka do pet let, pa tudi staršu otroka do prvega leta starosti. Ker ukinja možnost zavarovanja za ožji obseg pravic, po kateri je študentu ali drugemu prostovoljnemu zavarovancu tekla zavarovalna doba, če je mesečno plačeval prispevke v višini 58 evrov (24,35 % od osnove v višini zajamčene plače oziroma 237,73€). Po novem zakonu se tudi prostovoljnim zavarovancem obračunavajo prispevki najmanj od osnove v višini polovice povprečne plače v državi kar
trenutno znese 744 evrov. Najnižji
Prispevek bo tako znašal 181 evrov. rostovoljni zavarovanci večkratne podražitve zavarovanja ne bodo zmogli. S tem bo iz zavarovanja črtanih 21.500 zavarovancev, praktično vsi kmetje, brezposelni, študentje in druge osebe brez znatnih dohodkov. Po novem se bodo prispevki v višini 24,35 % plačevali tudi od zneska jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi, solidarnostne pomoči in zneska odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Najbolj nora je določba, da se bodo prispevki za pokojninsko zavarovanje plačevali celo od odpravnine ob upokojitvi, ki se nikakor ne more šteti v pokojninsko osnovo. Še več "cvetk" predlagane reforme pa v naslednji številki.
Božo Dolenc
Predsednik Kluba seniorjev SDS Domžale
DESUS DOMŽALE
Sosedska pomoč in drugi absurdi absurdov
pn
Vl
Absurd absurdov sem pred kratkim zasledila v časopisu, kjer je bilo opisano, kako misli vlada z zakonom kaznovati tudi sosedsko pomoč. Ob branju sem se zgrozila, pa saj vendar ne more biti res, da nam bo vlada prepovedala medsebojno pomoč. Sodelovanje ljudi, druženje in medsebojna pomoč so vendar temelji vsake sku-nosti, na tem stoji ali pade družba. ada namreč pripravlja Zakon o preprečevanju dela na črno, kjer prepoveduje sosedu, ki je recimo obrtnik gradbenik, da sosedu ali bratu pomaga pri gradnji nekega objekta, dalje, da na primer maserka ali kozmetičarka sosedi zastonj opravita tretman iz svoje dejavnosti.
Časi so vse težji, krize še dolgo ne bo konec, naši oblastniki pa kar »bum« po malem človeku, po mladih, ki nimajo službe, po upokojencih katerih pokojnina ne zadošča niti za osnovno oskrbo
v domu za starejše in po vsej srednji generaciji, ki je steber produkcije. Skrbno pa varujejo elite, tajkune, spretne tatove vrednot in druge uničevalce naše skupnosti, nadaljnjega razvoja in obstoja naše lepe domovine. Kako si naj ljudstvo pomaga drugače
kot z medsebojno pomočjo, pa tudi če je nekdo nosilec obrtne dejavnosti, če je pravi človek, bo pomagal, status gor ali dol. Pa po novem ne bo smel, ker ga bo vlada sistemsko preganjala s svojimi inšpektorji, ki bodo to pomoč kaznovali. Koliko drugih lumparij imamo in
koliko drugačnih oblik sive ekonomije tudi, pa se ne nadzoruje in ne kaznuje. Za te primere vlada sebi v bran pravi, da je to nadzorovanje izjemno težavno, inšpektorji pa, da jih je premalo. Kako bo izvajala nadzor nad sosedsko pomočjo ni jasno, važno je, da jo bo seveda prepovedala.
Manjka občutka za skupnost in občutka kako ljudje čutijo. Naš narod je zelo čuteč in pripravljen pomagati, še vedno se je pokazalo, da si ljudje pomagajo in si bodo kljub takim abotam, ki jih snujejo vladajoče elite. Prav sedaj se močno širijo oblike pro-stovoljstva in dobrodelnosti, kar je zlasti pomembno v kriznih časih. Slovenski narod je naklonjen obema oblikama, to se potrjuje v zbranem denarju na vsaki dobrodelni prireditvi. Prav je tako, na drugi strani pa omejitve, ki nimajo podlage v zdravem razumu. Prostovoljstvo in dobrodelnost sta še zlasti pomembni za starejšo generacijo, ki bo čedalje bolj odvisna od tovrstnih pomoči.
Preganjati in nadzorovati je treba tisto, kar je pomembno in pomeni družbeno hibo in deviacijo, ne pa oblike pomoči, ki nimajo praktično nobenih posledic v odpravljanju sive ekonomije, uničujejo pa osnovna medsebojna ravnanja v družbi.
Drugi absurd je sprožen po volitvah v zvezi s svetniki, ki so hkrati predsedniki društev ali direktorji javnih zavodov. Po mnenju šefa protikorupcijske komisije bi šlo za koruptivno dejanje, če bi iz občinskega proračuna društvo ali javni zavod na podlagi razpisa prejela sredstva iz proračuna občine. Dejstvo je, da ima eden svetnik minimalni vpliv na integralni proračun že ob njegovem sprejemanju. Razdelitev sredstev preko razpisa pa se odvija tako in tako preko komisij in po predpisanih postopkih. Ko izbiramo svetnike, vendar izberemo tiste, ki so nam poznani po svoji dejavnosti v občini. Kdo pa naj bo torej svetnik, tisti, ki ni nikjer aktiven? Recimo: izobraževalno področje bi bilo »kaznovano« tako, da ne bi dobilo sredstev za tiste dejavnosti, za katere jih lahko dobi preko razpisa, samo zato, ker je ravnatelj šole tudi svetnik, čeprav šola izpolnjuje vse razpisne pogoje. Šef protikorupcijske komisije meni, da bi šlo v tem primeru za ko-ruptivno dejanje.
Ali se tudi vam zdi, da vse to delajo samo zato, da nam zamegljujejo resnično velike in pomembne zadeve?
Mija Pukl Predsednica OO DeSUS
28. JANUAR 2011
íz življenja in dela političnih strank
13
PEIERVERBIC

ZA DOMŽALE
nipndnfl h ufp«f I»
Danijela Horvat
Kot občinska svetnica stranke Petre Verbič - Lista za Domžale letos prvič zastopam občane v Občinskem svetu Občine Domžale. Prav je, da vam predstavim program, za katerega se bom zavzemala. V tem mandatnem obdobju se bom posebej zavzemala za razvoj malega gospodarstva, torej izgradnjo več malih obrtnih con, pridobitev novih delovnih mest, kar bo tudi za našo občino večji doprinos prihodkov, obnovitev in sanacijo vrtcev, osnovnih šol ter srednješolski center, zagotovitev večje varnosti naših otrok v cestnem prometu (izgradnja pločnikov, kjer je še to potrebno itd). Dostikrat v pogovoru slišim besedo: »Politika me ne zanima«. Ja, lahko je tudi res, vendar politika kroji in usmerja naša življenja. Nanjo lahko vplivamo vsi. Svetniki bomo učinkovitejši, če nam boste zaupali, kaj vas v naši občini moti, kaj je dobro in kje lahko s skupnimi močmi po-
skušamo, da bo naše bivanje kvalitetnejše.
Že takoj po nastopu mojega mandata so se name obrnili krajani Miklošičeve ulice in me seznanili s problematiko nevpisane etažne lastnine. Vsekakor bom storila vse, kar je v moji moči, da se zadeva premakne z mrtve točke in se prične uspešno reševanje. Seveda računam na dobro podporo s strani občine. Vsekakor pa bom stanovalce Miklošičeve ulice o poteku reševanja obvestila, kaj je možno storiti oz. kje so prepreke in kaj lahko za njih storim. Ob tej priložnosti vabim tudi ostale krajane k sodelovanju s svojimi predlogi, saj lahko le tako zagotavljamo, da bo občina postala uspešnejša, lepša in bolj prijazna za naše bivanje v njej. Skupaj spremenimo Domžale na bolje.
Danijela Horvat Občinska svetnica - Peter Verbič Lista za Domžale
PREDSEDNIK SLS MAG. RADOVAN ZERJAV
SLS bo nadaljevala s sebi .astno politiko
18. januarja je v Ljubljani potekala skupna seja Glavnega odbora SLS in Sveta SLS, na kateri so prisotni predstavniki iz vse Slovenije med drugim razpravljali o aktualnih notranjepolitičnih zadeve. Predsednik SLS mag. Radovan Žerjav je komentiral tudi trenutno politično dogajanje v Sloveniji in aktualno vlado pozval, naj se zresni, poenoti svoja
-SlOv^riiK ljudfli iDankn
stališča in preneha s podtikanjem in ukvarjanjem s sabo. »V Slovenski ljudski stranki bomo nadaljevali s sebi lastno politiko, želimo biti resna alternativa in gradimo resno konzervativno politično stranko, ki temelji na krščansko-ljudskih vrednotah. Ne želimo biti uokvirjeni, pač pa bomo kot doslej tudi v prihodnosti podpirali dobre predloge, ne glede na to, iz katerega političnega pola bodo prihajali,« je poudaril mag. Žerjav.

Po besedah mag. Žerjava so sicer vladne razvojne klavzure in srečanja neresna, saj bi po dveh letih pričakovali, da bo opravljala analize že izvedenih ukrepov na področju gospodarstva, ne pa da sedaj, ko je za to že prepozno, ustvarja nov gospodarski program. »V SLS si želimo, da bi čim prej dobili novo vlado, a se hkrati zavedamo, da so predčasne volitve praktično nemogoče,« je še dodal mag. Žerjav in ocenil govorjenje o predčasnih volitvah s strani koalicije kot neresno, saj imajo v rokah vse možnosti, da do tega pride. Dotaknil se je tudi predloga Družinskega zakonika in pojasnil, da se SLS zaveda, da je Družinski zakonik potreben, vendar pa bi bilo iz njega treba umakniti tiste točke, ki premočno razdvajajo slovensko javnost, da bi po nepotrebnem ne imeli še enega referenduma.
Rok Ravnikar
DR. ROMANA JORDAN CIZELJ, POSLANKA V EP
Novo leto, nove ambicije, novi izzivi
Novo leto se v Evropski uniji (EU) kot običajno začenja z novo državo članico kot predsedujočo Svetu EU. To mesto v prvi polovici letošnjega leta pripade Madžarski. Glede na sedanjo situacijo, ki jo v svetu in Uniji zaznamuje predvsem finančno-gospodarska kriza, si je Madžarska v svojem programu predsedovanja zadala nekaj prioritetnih področij delovanja, namenjenih prav premagovanju krizne situacije. Njeni poudarki predsedovanja bodo namenjeni ukrepom za gospodarsko rast, zaposlovanje in socialno vključevanje. Poudarki pa bodo namenjeni tudi vprašanjem širitve ter globalnim problemom podnebnih sprememb in razvoja v smeri trajno-stne nizkoogljične družbe. Sicer pa gredo predlogi za okrevanje evropskega gospodarstva in izhoda iz krize, ki jih je pripravila Evropska komisija in jih bo obravnaval Evropski parlament (EP), v smeri ustanovitve Evropskega semestra, okrepitve fiskalne discipline, proučitve javnega dolga držav članic in ustanovitve sistema za makroekonomski nadzor. To pomeni, da bo tudi Slovenija morala do konca aprila z Evropsko komisijo izpoga-jati osnovna izhodišča proračuna za naslednje leto in nato do septembra dobiti mnenje, na osnovi katerega bo vodila z EU usklajeno fiskalno poli-
tiko. Čeprav je bil evropski proračun za leto 2011 sprejet, pa razprava o njem ne bo zamrla. Parlament bo takoj začel z razpravo o proračunu za leto 2012, hkrati pa se morajo začeti razprave o večletnem evropskem proračunu za obdobje po letu 2013. Evropska praksa je namreč, da se sprejme tudi okvirni večletni proračun, ki omogoča stabilnost za financiranje večletnih projektov in
O

TEL mi m VÏWW r^ntdantJiAlj.ii
usmerjenost k določenemu cilju. Do leta 2020 je ta cilj definiran kot izboljšanje inovativnosti, spodbujanje malih in srednjih podjetij, učinkovito upravljanje z viri ter razvoj v nizkoogljično družbo. Sama vstopam v novo leto z dvema novima zadolžitvama. Evropski parlament me je imenoval za poročevalko o predlogu direktive, ki obravnava ravnanje z izrabljenim gorivom in jedrskimi odpadki. O tem bom napisala kaj več naslednjič. Druga tema, s katero se bom ukvarjala kot poročevalka odbora za industrijo, je razvoj v nizkoogljično družbo. V EU imamo zakonodajno zavezo, da moramo do leta 2020 znižati izpuste za vsaj 20 %. Živahna debata pa poteka o tem, ali naj to zavezo zaostrimo in jo zvišamo na 30 %. Znanstveniki nas opozarjajo, da morajo razvita gospodarstva znižati svoje izpuste med 25 % in 40 %, če želimo omejiti globalno segrevanje pod 2 0C. Ker pa je EU edina regija na svetu z enostransko zakonodajno sprejeto zavezo 20 %, bi zvišanje te zahteve lahko ogorozilo konkurenčnost našega gospodarstva ter selitev določenih industrijskih sektorjev izven EU. S tem bi bila ogrožena delovna mesta in socialna varnost ljudi. Zato mora biti odločitev premišljena, nikakor ne prehitra. Za omilitev globalnega segrevanja
je mnogo pomembneje, da Unija uresniči že dane zaveze in hkrati osredotoči svoje dejavnosti izven meja ter doseže, da bodo proaktivno delovala tista svetovna gospodarstva, ki najbolj onesnažujejo zrak. Zgolj določitev cilja 20 % ali 30 % še ne pomeni, da se bo zrak očistil kar sam. Deli ZDA, Kitajske in drugih
gospodarstev so zelo konkurenčni Uniji, pa nimajo uzakonjenega številčnega cilja. Pomembni so konkre-
tni ukrepi: oblikovati lokalno okolje, ki nudi podjetnikom konkurenčen nastop in omogoča proizvodnjo ter raziskovalno-razvojno delo. To pa je že naloga, ki jo morata prvenstveno opraviti slovenska vlada in v Domžalah vodstvo občine.
Dr. Romana Jordan Cizelj slovenska poslanka v EP
ROBERT HROVAt, POSLANEC V DRZAVNEM ZBORU REPUBLIKE SLOVENIJE
»Neprijetno je, če smo na vlaku, ki pelje v napačno smer!«
Traja! Še kar traja! Nerazumna in nerazumljiva vztrajnost sedanje vladajoče strukture v Sloveniji.
Srednjeletniki, ki so se zaradi splošne narodove neosveščenosti pririnili (s pomočjo »dobre stare garniture«) h koritu, kjer se »deli in vlada«, trmasto rinejo z glavami skozi zidove, ki so, samo navidezni, nekje v oblakih, kjer človek izgubi stik z realnostjo in se mu vse prikazuje v najlepši možni luči.
Sistem, katerega je skupek ljudi, ki so samo na videz sestopili z oblasti, uspel ohraniti v vsej njegovi kvazi-učinkovitosti in v vse ravnost perverzni neč
njegovi na-ovečnosti, še
vedno zastrašujoče deluje Tipičen primer je moč, katero sta izkazala dva uradnika na Ministrstvu za gospodarstvo, ki sta, Bog vedi zakaj in za koga, skušala »skoz spraviti« zakon, ki bi nas, potrošnike, dobesedno prikrajšal za pravice, ki so samoumevne tudi tistim, ki se na tovrstne reči bolj malo spoznajo. In ta dva uradnika sta vesoljni Sloveniji pred televizijskimi kamerami na
flas in sila samozavestno zatrjevala, a je vse v najlepšem redu, da vse, kar sta pripravila, zahteva od nas Mati
Evropa, in da, če se ne bomo pokorili njenim zahtevam, lahko končamo v finančnem peklu.
Pa kaj še!?! Nikoli ne bi mogli končati v pravkar omenjenih peklenskih prostorih, ker smo tam že lep čas. Predvsem po zaslugi nekega »norega profesorja«, ki je ne le v svoji stranki nedotakljiv, ampak je nedotakljiv tudi na vsedržavnem oblastnem nivoju. Ker je eden od stebrov največje koalicijske stranke in stebrov se, praviloma, ne sme rušiti.
Pa bi bilo dobro, če bi se jih lahko. Iz vsaj dveh razlogov: prvič, ker bi tako slovenskemu narodu prihranili marsikaj, predvsem usodno slabega, in drugič, ker bi tudi temu finančnemu postulatu v podobi trenutnega finančnega ministra prihranili škandalozno sramoto samosesutja, ki je, to je danes jasno vsakomur, neizbežna! Ampak ne. Mi vztrajamo, je geslo odcvetelih političnih mladenk in njihovih moških politično shiranih kolegov.
dokazali, da SD-Zares-LDS ni edina slovenska vladajoča možnost, pred njegovimi očmi javno razgrnemo zelo preproste, premišljene rešitve in učinkovite programske smernice, ki so »obsojene« na uspeh, le udejaniti jih je potrebno.
Čez noč (ta je bila, zelo verjetno, polna tarnanja in stokanja - kar je tipičen izraz nemoči!) se možakar prelevi v najzagretejšega zagovornika sprememb, celo na ravni Ustave RS, in čez noč mu ni več mar ne za koalicijske partnerje, ne za lastno usodo,
Je pa že prav do smešnega absurda zanimivo opazovati reakcijo nekega, recimo bivšega amaterskega košarkarja, ki je zdaj čisto zares v politiki (no, tam je že lep čas, vsekakor pa pre-dolgo!), ko drugače misleči, ki vseskozi javno pozivamo k treznemu premisleku in k radikalnim spremembam v naslovu omenjene slovenske državne vlakovne marš rute, ko jim torej ljudje, ki smo nekoč že
ne za nič; le ljudje in njih dobro je,
kar naenkrat, v prvem planu.
In pri tem ta človek pred kamerami
niti »farba« ne več, tako se je natreni-ral v najrazličnejših potvorbah lastnih in tujih besed. Naravnost ostudno! Pa mu niti »ne-farbanje« ne bo pomagalo. Vlak, ki pelje v zgodovino, že silovito piska!
Robert Hrovat poslanec v DZ RS www.roberthrovat.sds.si
četrti kongres stranke
Nova Slovenija trdo dela
Za nami je 4. kongres stranke, na katerem smo začrtali smer N.Si za naprej. Naš cilj je, da na naslednjih parlamentarnih volitvah N.Si spet postane parlamentarna stranka. Na kongresu v Kranju se je pokazala velika enotnost in zavzetost članov, kakor tudi vodstva stranke. Nova podpredsednika N.Si sta postala dr. Alenka Šverc in mag. Matej Tonin, novi predsednik Sveta stranke je Matevž Kleč, glavni tajnik N.Si pa ostaja Robert Ilc.
Z rezultatom, doseženim na lokalnih volitvah, smo zadovoljni. Dokazali smo, da je z resnim in poštenim delom mogoče ohraniti stranko na političnem prizorišču in utrditi njeno delovanje med ljudmi in za ljudi. V naših vrstah imamo sposobne, poštene, izkušene in izobražene člane, ki želijo delati za dobro vseh. Veseli
smo novih članov, ki so nas obogatili s svežimi močmi in idejami. Vabimo pa tudi vse ljudi dobre volje, ki jim ni vseeno kako živimo, da sem nam pridružijo kot člani ali simpatizerji.
V	Sloveniji se vse bolj kažejo napake in slabosti sistema, ki omogoča bogatenje na račun brezobzirnega, neodgovornega ravnanja ter izkoriščanja zaposlenih, kjer dana beseda nima vrednosti, »vrednota« in »narodna zavest« pa sta skoraj nepoznana pojma.
V	N.Si smo prepričani, da je sprememba na bolje mogoča samo s trdim, poštenim delom in odpovedovanjem. Le miselnost, da bo že »kdo drug naredil namesto mene« moramo spremeniti. Zavedati se moramo, da edino s skupnimi močmi lahko dosežemo spremembe. Zato združimo naša prizadevanja v
CVETA ZALOKAR oražem, POSLANKA V državnem zboru
Se bomo lačni vozili na biogoriva?
V zadnjih tednih smo v svetu priče dramatičnim dogodkom, povezanih s prehransko krizo. Žal jim mediji, še posebej v Sloveniji, ne posvečajo prave pozornosti, niti ne znajo izluščiti prave teže problema. V mnogih
in sadja, pšenice in drugih žitaric, od ječmena, pire oda pojavlja se že nova nevarnost žnja. Pr
ajde
ddjoa
državah prihaja do večjih in obsežnejših demon
pKa
številnih
JV.Sf
Hovasiov&tl/o
iskanju dobrih rešitev in prisluhnimo drug drugemu.
Peregrin Stegnar predsednik OO N.Si
Mladi - poroštvo prihodnosti!
države. Sprašujem pa se, ali to drži tudi za Slovenijo? Ali imajo lahko
Mlada^ SlovemTa^
Mlade je danes moč najti v različnih društvih, neprofitnih organizacijah in tudi v podmladkih političnih strank. Mladi delijo svoje talente, znanje in čas in tako doprinašajo svoj košček k celotni družbi. Ali jih zna družba ceniti in za njihov trud tudi nagraditi? Strinjam se, da so prav mladi ljudje tisti, ki so poroštvo prihodnosti neke
mladi v državi - kjer mnogi iz med njih nimajo zaposlitve - dovolj priložnosti za graditev boljše in uspešnejše države? Ali so jim že med šolanjem zagotovljeni dovolj dobri pogoji za njihov študij? Naj si na vprašanja vsak bralec odgovori sam, pri tem pa naj ima pred očmi dejstvo: kolikor bodo ljudje vlagali v razvoj mlade generacije, toliko dobro bodo živele ostale
generacije.
Mag. Dominik J. Herle
monstracij, a so že prepovedali izvoz hrane. aj se dogaja? Razvite družbe so začele divjo in neizprosno borbo za zemljo, preko mednarodnih korpo-racij se kupuje obsežna zemljišča v nerazvitih delih sveta, še posebej v Afriki. In kaj je cilj teh najsodobnejših načinov vlaganj? Zemlja, namenjena pridelavi Kmetijskih rastlin za pridobivanje biogoriv. Tu so zaslužki večji in posledica je izjemna podražitev hrane na svetovnih trgih. In kaj delamo v Sloveniji? Potem ko smo leta opozarjali na padec samooskrbe in povsem zgrešeno kmetijsko politiko, ki je temeljila na živinoreji in z njo povezani pridelavi silažne koruze in drugih rastlin za prehrano živali, smo se končno (upam, da ne prepozno) le prebudili. Slovenija je strateško ogrožena, a ne zaradi vojaških zadev, pač pa zaradi hrane, ki je ne zmore več pridelati za lastne potrebe. To je spoznal tudi kmetijski minister in začel z nekaterimi nujnimi posegi (npr. predlogom za strogo politiko varovanja kmetijskih zemljišč), upam, da ne bo prepozno in da bo dobile ustrezno podporo prave stvari - pridelava zdrave in kvalitetne hrane, domače zelenjave
aj
T
in grožnja. Proizvodnja bioplina za elektriko in biogoriv. Z njima ni prav nič narobe, če se to proizvaja iz živinskih gnojil, gnojevke govedi, piščancev, prašičev, rastlinskih ostankov, bio odpadkov. A žal so vse bolj glasni in agresivni lobisti, ki želijo pod krinko okoljskih ciljev povečati pridobivanje elektrike in goriv iz kmetijskih rastlin. Podlegli so tudi mnogi kmetje, saj ob tem dobijo kar dvojne subvencije, tudi stroka že išče kompromise in dela študije o tem, koliko kmetijskih površin, jasno predvsem v prekmurski ravnici, bi lahko namenili za te namene. Trenutno je v Sloveniji že 13 bioplinarn, pritiski so za nove in ob tem naj ne bi bilo ovir tudi za takšne, ki bodo kurile kmetijske rastline, saj so že pripravljeni scenariji o proizvodnji med 650-1170 GWh (torej okoli tretjino potrebne elektrike). O tem smo v decembru daleč od po-
trebne pozornosti javnosti (mediji to večinoma ignorirajo in ne štejejo med pomembne teme) razpravljali na odboru za kmetijstvo. Poslanci so bili v zadregi, mnogi že tudi dodobra »obdelani« od lobistov, a končno sporočilo in poziv Vladi je bilo vendarle jasno: v Sloveniji ne smemo dopustiti, da bi namesti kmetijskih pridelkov za hrano pridelovalo rastline za elektriko in gorivo. Drugače smo lahko kaj kmalu priče izjemnim povečanjem cene hrane (in socialnim nemirom), kasneje pa tudi njenemu pomanjkanju. Se bomo lačni vozili v lepih avtomobilih in s »hrano« greli svoja stanovanja? Končajmo z neumnostmi!
Cveta Zalokar-Oražem poslanka v Državnem zboru
Cveta Zalokar- Oražem, poslanka v DZ:
»Obveščam vas, da v Domžalah deluje moja poslanska pisarna, v okviru katere se lahko srečate in posredujete svoje predloge, pripombe in pritožbe v zvezi z delom v Državnem zboru. Lahko mi pišete na naslov Cveta Zalokar-Oražem, Poljska cesta 10 b, 1230 Domžale ali na elektronski naslov cveta.zalokar-orazem@dz-rs.si ali pa pokličete na telefon 041 672 621.«
14
domžale
28. JANUAR 20II
ODGOVOR NA POSLANSKO VPRAŠANJE CVETE ZALOKAR-ORAŽEM
Gradiško jezero
Skupaj z Občino Domžale smo kmaiu po jesenskih poplavah v zvezi z Gradiškim jezerom, njegovim upravljanjem, vzdrževanjem in obveščanjem v primeru ogroženosti pripravili vprašanja, ki sem jih v obliki poslanskega vprašanja zastavila ministru za okolje, Roku Zar-niću. Odgovori, ki sem jih prejela, so prav gotovo zanimivi in pomembni za širšo javnost, zato si jih lahko tudi sami preberete in se prepričate o stanju v zvezi z omenjeno problematiko.
Ali je Gradiško jezero varno in zagotavlja uresničevanje namena gradnje - zaščito bližnje okolice, tudi Občine Domžale ter avtoceste Ljubljana-Maribor? V sklopu vodnogospodarskih ureditev in varovanja vodnih virov je Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju MIOP) v skladu z Uredbo o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Blagovica-Šen-tjakob (Uradni list RS, št. 46/96) investitorju DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje v letih 2000 in 2001 izdalo več enotnih dovoljenj med drugim tudi za gradnjo vodnogospodarskih ureditev. Po izvedeni gradnji je bil na podlagi zahtevka investitorja dne 19. 12. 2002 izveden tehnični pregled, na katerem je komisija za tehnični pregled na podlagi pregledane tehnične dokumentacije, izvršenih del, predloženih atestov, izjav in rezultatov opravljenih meritev, ugotovila, da so posamezni objekti in druge vodnogospodarske ureditve zgrajeni oziroma izvedeni skladno s potrjenimi projekti, tehničnimi predpisi in standardi ter da je objekt kot celota izveden v skladu z določbami Zakona o graditvi objektov. Glede na navedeno je ministrstvo izdalo uporabno dovoljenje dne 22. 9. 2003 za zadrževalnik Drtijščica v obsegu: pregrada; objekti na pregradi - talni izpust s podslapjem, zapornični objekt, vtok v talni izpust, injekcijska zavesa, odvzem vode za namakanje močvirnega habitata, preliv za visoke vode; dovod vode Radomlje v zadrževalnik Drtijščica-vtočni objekt, vhodni rov Drtijščica, iztok iz rova; ureditev Drtijščice gorvo-dno od stalne ojezeritve-most 1 v km 1+416 poljske poti, most 2 v km 4+671 Drtijščice; ureditev ob stalni ojezeritvi-pot okoli jezera, prepusti; dostopna cesta do zadrževalnika Drtijščica-cesta 2 od P30 do P54. Objekti akumulacije mokrega zadrževalnika Drtijščica (Gradiško jezero) so bili s protokolom o kvalitetnem pregledu izvedenih del ter o prevzemu in predaji izvedenih del št. 402-1403-HM/vodni rov, z dne 31.03.2004, s strani investitorja DARS d.d., predani MOP, Agenciji RS za okolje (v nadaljevanju ARSO) v upravljanje. Od prevzema vsi objekti varno obratujejo in zagotavljajo poplavno varnost načrtovanega območja, do pojava visokih voda s stoletno povratno dobo.
Ali je Gradiško jezero ustrezno vzdrževano in upravljano, pri čemer želimo izvedeti, kdo je odgovorna oseba - z imenom in priimkom ter funkcijo, hkrati pa zahtevamo, da so vse bližnje občine takoj seznanjene s protokolom ravnanja - tako v »mirnem« času kot v času nevarnosti poplav? Vsi objekti (pregradni objekt z upravljavskim objektom in pripadajočo opremo, prelivni objekt, vodomerna postaja, vtočni objekt v rov, rov in iztočni objekt, telemetrija) so ves čas vzdrževani v skladu z zahtevami Pravilnika o obratovanju in vzdrževanju sistema zadrževalnika Drtij-ščica. Vzdrževanje vseh objektov v tem sistemu izvaja na podlagi letnega programa dela javne gospodarske službe koncesionar Hidrotehnik d.d., Ljubljana, za izvrševanje katerega je pri koncesionarju odgovoren Stanko Silan, vodja javne službe, na Agenciji RS za okolje pa Vesna Sušec-Šuker, vodja Oddelka območja srednje Save. Z načrtom zaščite
in reševanja pri porušitvi pregrade Drtijščica, ki je obvezen dokument za tovrstne objekte, sta bili ob koncu preteklega oz. v začetku tega leta seznanjeni obe občini, Občina Lukovica in Občina Domžale.
Glede na ugotovitve, ukrepe in pomanjkljivosti oz. nesinhrone aktivnosti ob zadnjih poplavah, ki so med prebivalstvom povzročili veliko nejevolje in tudi strahu, zahtevamo celovito preverbo delovanja sistema protipoplavnih ukrepov, odpravo pomanjkljivosti ter zagotovitev načrtovanega delovanja mokrega zadrževalnika. Obratovanje zadrževalnika Drtijščica je v času visokih voda od 17. 9. 2010 do 19. 9. 2010 potekalo tako, da so bili pretoki na vodomerni postaji ves čas pod kritično gladino in se je višek vode akumuliral v zadrževalniku Drtijščica. Zaradi izrednih hidroloških razmer (veliki pretoki tako Radomlje, kot Drtijščice) se je akumulacijski prostor zadrževalnika Drtijščica hitro polnil. Ves čas polnitve zadrževalnika so bili objekti kontrolirani in brez posebnosti v delovanju. V soboto, 18. 9. 2010, so približno ob 10. uri zvečer na pregrado Drtijščica prišli predstavniki CZ in gasilcev Domžale s prošnjo, da bi zmanjšali iztok iz pregrade, ker je pričela poplavljati Rača v Podrečju in Dobu. Zmanjšanje iztoka ni bilo možno, ker se je višina vodostaja približevala kritični stoletni gladini.
Hkrati so podali informacijo, da so zaprli zapornice na Rači in Krum-perku nad avtocesto, ki nista v upravljanju ARSO oz. koncesionarja. V tistem času je segala gladina poplavnih voda nad avtocesto 20 cm pod nivojem vozišča. Avtocesto je preplavilo okrog 1 ure 19. 9. 2010, kar je prej, preden je bilo pričeto s praznjenjem akumulacijskega prostora. Ob 2.42 se je po predhodni najavi centru za obveščanje (4 ure prej) ter štaba CZ Lukovica in Domžale pričelo s praznjenjem akumulacijskega prostora (odpiranje zapornice na zadrževalniku), ker je bila v zadrževalniku dosežena kritična gladina Q100 Odpiranje zapornice se je izva-
jal1o00.postopoma z ročnim upravljanjem. Ves ta čas so bili na pregradi opazovani vodostaji v piezometrih ter vršen vizualni ogled propustnosti pregrade, akumulacijskega prostora in izpustnega objekta. Ko je gladina začela upadati, smo po predhodnem dogovoru s CZ Domžale postopno pričeli z zapiranjem in praznjenje upočasnili, s čimer smo zmanjšali pretok na Radomlji. Pritoki na VP Lukovica so bili v dnevnem času 19. 9. 2010 malo nad kritično gladino, v popoldanskih urah pa so padli pod kritično gladino.
Občina Domžale ugotavlja, da v zvezi z omenjenim sistemom, ki naj bi preprečil poplavno ogroženost in celovito zaščito prebivalstva, ni izdelanih hidroloških študij, zato zahteva informacijo: kdo je nosilec izdelave omenjenih študij, pa tudi zagotovilo, da bodo študije izdelane, terminski plan izdelave študij ter informacijo o zagotovitvi potrebnih finančnih sredstev.
Ob projektiranju sistema zadrževalnika Drtijščica so bili izvedeni vsi potrebi hidrološko, hidravlični izračuni, kar pa ni bilo storjeno ob načrtovanju predvidenih suhih zadrževalnikov Rača in Krumperk, ki sta v času visokih voda delovala. Navedeni suhi akumulaciji, kateri se upravlja z zaporničnima objektoma nameščenima v propustih na avtocestnem nasipu, nista v upravljanju ARSO oz. vzdrževanju koncesio-narja. Zaradi navedenega oba navedena ne moreta biti odgovorna za izdelavo potrebnih manjkajočih študij in dokumentacije, ki bi definirala natančen obseg suhega zadrževalnika in način upravljanja.
Cveta Zalokar-Oražem Poslanka DZ
Naslednja številka glasila
Slamnik izide v petek, 18. februarja 2011. Rok za oddajo prispevkov je četrtek,
10. februarja 2011, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com.
NAJ NAS VSAKO LETO ZNOVA OPOMINJA
Prešernov dan - praznik kulture slovenskega naroda
Slovenija se dvajset let po plebiscitu, na katerem smo se odločili za samostojnost, še ni streznila od slavja po njem. Treba se je dejansko strezniti in se usposobiti za nenehno spreminjanje razmer, ki jih prinaša nova civilizacija. Ciril Zlobec, pesnik, politik in publicist, član prvega slovenskega predsedstva, se je z veseljem udeležil proslave ob obletnici plebiscita, na kateri je dvajset pesnikov bralo svoje pesmi. »Včasih je bila kultura izjemno pomembna,« je dejal Zlobec, saj je na prvih volitvah dobil od vseh največ glasov, več od Kučana in Pučnika, in dejal je, da zato, ker je imel imidž kulturnika, za pisatelje pa da so rekli, da so edini pošteni. V tej civilizaciji, pravi, se je neizmerno razširilo medsebojno nezaupanje, ljudje so
da so v vodstvu nesposobni ljudje, kar nedvomno vpliva na kulturo
Res, Slovenija se še ni streznila od slavja po plebiscitu: sedaj moramo najti način, da sprejmemo sedanjost, kjer pa ni entuziazma, potreben je trezen odnos do dejanskega stanja, ki ni zgolj posledica nesposobnosti politike ^ Univerzalnega recepta sicer ni, zaključuje Zlobec, je pa eden od receptov osveščenost, da se pač zavemo, v kakšnem času živimo ^ In v kakšnem? Pred osamosvojitvijo smo se bali nadvlade srbohrvaščine, zdaj pa je naravnost na osvajalnem pohodu angleščina, pri čemer pa le ta nima težav, ker se vse premalo zavedamo, da smo Slovenci Slovenci zaradi slovenskega jezika. Naša slovenska samozavest in jezikovna zavest slonita na trhlosti in majavosti, ki bremeni slovenski ponos: tu ne gre za nikakršni nacionalizem, pač pa za dosledno uveljavljanje jezikovne samobitnosti in posebnosti. Naš jezik ne le, da je po Cankarju beseda
čeprav
praznika, ampak je tudi izredno bogat, ne le zaradi dvojine, ob katero se nekateri tako spotikajo, to neupravičeno. Naš jezik agolski vid, tu gre za dovršne in nedovršne glagole, kakor na primer: vrniti, vračati; pozdraviti, pozdravljati; razložiti, razlagati; seči, segati; premakniti, premikati; uničiti, uničevati; zbuditi, zbujati; izdihniti, izdihovati; sporočiti, sporočati; zanemariti, zanemarjati; preizkusiti, preizkušati; odobriti, odobravati; zbosti, zbadati itd. Poleg tega imamo še tako imenovane dvovidske glagole; to so povečini glagoli tujega izvora, katerih nedoločniki se končujejo na -irati, kakor naprimer: fotografirati, recitirati, kopirati, telefonirati ipd. Naš jezik pa je tudi sicer bogat in prav največji slovenski pesnik dr. France Prešeren je s svojim bogatim pesniškim opusom dokazal, da tudi v slovenskem jeziku
je možno
izraziti najglobje misli in čustva kakor v jezikih drugih evropskih narodov. Če je namreč v nekem jeziku možno izraziti človekovo najbolj notranje hrepenenje, izliv srca, ali nam to nič ne pomeni? Prešernov dan nas vsako leto znova opominja, da se vendarle zavemo lepote in globine slovenskega jezika, ki je dejansko nekaj posebnega, kakor smo nekaj posebnega tudi mi sami. Zanemarjanje slovenskega jezika bi ipso facto pomenilo svojevrsten upor samemu Bogu, ki je slovenski narod in z njim jezik specifično hotel in ga nagovoril.
Slovenci smo res nekaj posebnega, po eni strani smo menda edini narod, ki praznuje svojo kulturo, saj je 8. februar, spominski dan Prešernove smrti, slovenski kulturni praznik; po drugi strani pa zaradi pomanjkanja slovenske samozavesti, kakor da pljujemo v lastno skledo ^ Ali se jomo vendarle zganili, streznili in premaknili: če se sami ne bomo spoštovali, kako naj to pričakujemo od drugih. Ob tem se lahko pošteno zamislijo tudi naši evropski politiki, saj je vendar slovenščina kot uradni jezik enakovredna drugim jezikom v EU.
Vsem iskrene čestitke za Prešernov
dan!	.
Ivan KepiC
ob 20-letnici samostojnosti in enotnosti
Manjka nam zanosa ...
Zdi se, da se je več pozornosti namenjalo bolj ko ne kičastim kra-marijam kot pa 20. obletnici lastne samostojne države. Namesto da bi to okroglo obletnico zrelosti slovenske države dostojno proslavili, ljudje razločno sprašujejo, »ali smo se za to borili«.
Pred plebiscitom o samostojni Sloveniji so bile stvari veliko bolj jasne. Vzhodni komunistični svet se je podiral sam vase, enako podobo je kazala tudi Jugoslavija, ki je tako rekoč pri živem telesu razpadala na sestavne dele. Korenita sprememba je bila neizbežna in obstajali so ljudje, ki so bili pripravljeni in tudi sposobni te spremembe izvesti. Sprožilec, ki je pognal množično gibanje za spremembe, je bilo sojenje Janezu Janši, ki je preraslo v politično gibanje za mehak politični prevrat, ko je Igor Bavčar razvil odbor za zaščito aretirane četverice JBTZ z Janšo na čelu. V to gibanje je skozi stranska vrata vstopil tudi liberalnejši del partije.
S tem je bila ustvarjena podlaga za plebiscit, ki je danes vzor enotnosti sicer v zgodovini tragično razdeljenih Slovencev.
Sprašujemo se, kje so danes ljudje, ki so pred dvajsetimi leti izvedli zgodovinsko spremembo in vzpostavili lastno državo: Jože Pučnik, France Tomšič na eni strani ter Jože Smole in Janez Drnovšek na drugi, so med pokojnimi in zato naj nam ostanejo v našem molitvenem spominu, Milan Kučan pa je brez enega samega resnega vzvoda oblasti.
V	naslednici zveze komunistov je oblast prevzela nova generacija ljudi z današnjim predsednikom stranke SD in vlade Borutom Pahorjem na čelu, ki jih je v politiko pripeljal prav Kučan, da bi zmehčal trdorokce v partiji. Koliko bo Pahor uspešen pri uveljavljanju sprememb, se bo še pokazalo, a za zdaj kaže, da je v njegovi strategiji in taktiki marsikaj narobe.
V	resnici tudi ni pritiska ne zunaj ne znotraj države, ki bi, kot je bilo
leta 1990, spremembe napravil za samoumevne. Danes, po dvajsetih letih Slovenijo obvladuje vrednotna izpraznjenost, ki najbolj odseva v naraščajočem socialnem prepadu, s pečico obogatelih, med katerimi so izpostavljeni netransparentni me-neđerski odkupi na eni strani, in z 220.000 ljudmi, ki živijo pod pragom revščine, na drugi strani, na kar je opozoril Lojze Peterle. In kaj sedaj? Treba se je dosledno zavzeti za usmerjanje države v prihodnost. Poglejmo, najlepše, kar lahko damo drug drugemu, je naše spoštovanje, naše prijateljstvo in naš čas. Kaj na primer otroku pomaga, če mu starši podarijo kup igrač, drugače pa zanj nimajo nikoli časa. Bog s seboj ni prinesel darov, daroval je samega sebe. To je prava vsebina in je povsem nasprotna potrošništvu. Ob osamosvojitvi smo dejali oziroma s prav mitičnim glasom oziroma ponosom govorili o svoji novi državi kot uresničitvi tisočerih sanj. In sprašujemo se, kako vrniti ta zanos. Najti moramo način, da sprejmemo sedanjost, kjer pa ni entuziazma, potreben je trezen odnos do dejanskega stanja. Torej težave niso nastale le kot posledica nesposobnosti politike, mnogo večji razlogi so v civilizaciji, ki zelo brezobzirno izloča individualne pravice. Univerzalnega recepta
ni,je pa eden od receptov OZAVEŠČENOST, da vemo, v kakšnem času živimo in kaj nas čaka. Glavna Demosovo napaka je zlasti nezavarovanje pravične meje s Hrvaško. Toda kljub temu je Demos opravil veliko delo ^ Še vedno je dovolj vzvodov, da ponovno obudimo narodno energijo in medsebojno zaupanje, je poudarila Spomenka Hribar, po katerem mnenju je bil plebiscit eden najpomembnejših dogodkov za vse, ki živimo v Sloveniji. Toda, pred tem je bilo treba prema-
fiti občutek majhnosti, manjvre-nosti in zgodovinske razklanosti, e še dejala.
nedeljo, 26. decembra 2010 pa sta nas Občina Domžale in Godba Domžale povabili na osrednjo občinsko slovesnost ob Dnevu samostojnosti in enotnosti in tradicionalni praznični koncert v halo Komunalnega centra v Domžalah. Slavnostna govornica je bila podž-upanja Andreja Pogačnik Jarc, njen govor je bil skrbno pripravljen in udaren. Koncert po mojem mnenju ni mogel bolje uspeti, kakor je. Razveselil nas je med drugim s Sveto nočjo. Povezovalec je bil legendarni Jure Sešek, dirigent pa nadodlični Damijan Tomažin.
Ivan Kepic
jVe
predlog bralcem slamnika
Ljubiteljska slovenščina
Po osmih letih se vračam med dopisnike Slamnika. Vanj oziroma v nekdanji Občinski poročevalec sem dopisoval že od leta 1987. V letu 2003 sem s tem prenehal, ker sem začel zbirati gradivo za knjigo LJUDJE OB RADOMELJSKI MLINŠČICI, ki mi jo je leta 2005 izdalo KUD MLIN Radomlje. V njej so v devetnajstih poglavjih opisani ljudje, ki so živeli ali delali dobesedno tik ob Mlinščici ter so se v svojem življenju in obenem z delom posebej izkazali ali se odlikovali. V letu 2009 em v samozaložbi izdal knjigo
pDa
OGODNICE in _
Da bom s črkami in besedami spet imel kaj dela, sem uredništvu Slamnika predlagal novo rubriko LJUBITELJSKA SLOVENŠČINA.
Kot lahko opazimo, je njiva naše materinščine - tako govorjene kot tiskane besede - zelo »zapleveljena«. Seveda je poslušati strokovnjaka za jezikoslovje eno, nekaj drugega pa so moje ljubiteljske pripombe. To bodo po eni strani napake in nerodna izražanja, po drugi pa lepote in bogastvo slovenskega jezika. Seveda od bralcev Slamnika pričakujem kakšne pripombe ali popravke. Bralci ste v moji knjigi DOGO-DNICE lahko ugotovili, da sem nekako zaljubljen v črke in s tem tudi v našo lepo slovensko besedo. Prav zato je čeno razvoju in s tem naše materinščine. Ta moja ljubezen se je začela že v osnovni šoli, ko sem se naučil brati, še bolj pa me je prevzela leta 1943, ko sem se prišel v kamniško tiskarno učit za črkostavca in v črkovnjaku zagledal ročne svinčene črke. Od takrat naprej so črke zame nekaj svetega, pa
knjigi prvo poglavje posve-rke, slovenske besede
naj bodo nekdanje ročne, predvsem pa pisane, risane ali tiskane na papir. Črke so seveda lahko še vklesane v kamen, rezljane v les, jedkane ali gravirane v kovino. Na splošno pa velja: ko črka pride na papir, nastaneta odtis in s tem tiskovina. V mojih delovnih letih so tiskovine nastajale samo v tiskarnah, za kar so bile osnova ročne črke in na širino besedila ulite svinčene vrstice. V sedemdesetih letih je svinec nadomestil fotostavek, po desetih letih pa je vso pripravo besedila za tisk prevzel računalnik. V sodobnem času se ljudje pravzaprav premalo zavedamo, kaj pomeni tiskana beseda. Če jo primerjamo z govorjeno oziroma s povedano besedo, lahko ugotovimo, kako velikanska je razlika med njima. Verjetno več kot polovica tega, kar je povedano, sčasoma zbledi in pozabimo. Napisana ali natisnjena knjiga pa sta namenjeni za stoletja. Seveda so knjige do izuma tiska le prepisovali. Pred tisočletjem so bili napisani tudi Brižinski spomeniki, ki so slovenski kulturni zaklad. Torej, pisano in tiskano ostaja. Zato bodo tudi knjige živele naprej, saj jih nobena, še tako moderna tehnika, ne more popolnoma nadomestiti. Črke, besede, zapisi, propagandne tiskovine in vsakovrstni prispevki v vsakdanjem tisku, predvsem pa knjige, so nekakšna duhovna hrana, brez katere sodobni človek ne more živeti. Sam pa se čutim dolžnega, da s črkami in besedami še kaj povem. Še opis naslova LJUBITELJSKA SLOVENŠČINA. Ker mi je druga svetovna vojna preprečila nadaljnje šolanje, sem kot črkostavec »zašel« v tiskarno med črke. V tiskarni Tone Tomšič v Ljubljani, kjer sem bil
zaposlen 38 let, smo imeli domači časopis Petit na petit in sem vanj veliko dopisoval, dvajset let pa sem bil tudi njegov urednik. Kot korek-tor-revizor sem pri praktičnem delu prišel v svet pravopisa, polovico delovnih let pa sem bil tehnolog. Danes se napake pojavljajo v različnih drobnih tiskovinah, ki jih podjetja, ustanove, uradi na računalnikih ustvarjajo kar doma oziroma na delovnih mestih, lektorji pa jih ne dobijo v roke. Tudi v nekaterih knjigah je kdaj preveč napak. Pri svojem korektorskem delu sem tudi sam kdaj kaj prezrl. Zmerom pa smo se krivci izgovarjali: »Ja, to je povzročil Tiskarski škrat. Naj jih nekaj navedem, saj so bile te prezrte
e pr
napake kdaj celo zabavne. Rec etni številki poročevalc
opekarne. Natisnjeno
ecimo,
tale. V novoletni številki nekdanjega Občinskega poročevalca je bil tudi oglas neke
' iNa
je bilo: »Vsem svojim odjedalcem želimo srečno novo leto«. Podobne tiskarske škrate sem zbiral za domači tiskarniški časopis. K omenjenim »ODJEDALCEM« sem pripisal: »Ko bi bila vsaj pekarna, ne pa opekarna«. Ali pa tale. V naši tiskarni smo tiskali Uradni list. Napačno je bila zamenjana cela korekturna vrsta in tako je bilo dobesedno natisnjeno: »Za dejavnost frizerskih storitev ni dežurstev na Uradnem listu SRS.« Ko je nekdo to opazil, je bil Uradni list že na železniški postaji, Tiskarski škrat pa se je natihem posmehoval. Še tale naj gre v svet. Neki kandidat za tiskarskega vajenca je v prošnji za ŠTIMPENDIJO, ki jo je poslal v tiskarno, napisal, da bi se šel rad učit za OHCET strojnika. Prav bi bilo seveda: ofset strojnika - to je tiskarja.
France Cerar
12 let sem bil v Tomšičevi tiskarni v Ljubljani ročni stavec-meter.
28. JANUAR 20II
uredništvo
15
Pisma bralcev
Objavljamo prispevke avtorjev katerih identiteta je poznana uredništvu in so njihovi prispevki krajši od 3000 znakov s presledki. Hkrati obveščamo bralce, da stališča zapisana v pismih bralcev, niso stališča uredništva
Igrišča v Zgornjih Jaršah ne bo
Svoje sokrajane obveščam, da igrišča v Zgornjih Jaršah ne bo. Do tega sem prišel na sestanku na Oddelku za okolje in prostor Občine Domžale. Naj povem celotno zgodbo. Kot sem že pisal v eni prejšnjih številk Slamnika, so bila v Zgornjih Jaršah pred več kot desetimi leti igrišča za veliki nogomet, mali nogomet oziroma košarko in odbojko. Ker po skoraj desetih letih nismo dobili nadomestnega igrišča - dovolj bi bilo že igrišče za mali nogomet in košarko - sem šel na Občino vprašat, kako je s tem. Tega je sedaj že kakšna tri leta. Uslužbenka mi je povedala, da se je investitor zavezal, da bo zgradil nadomestno igrišče, datuma, do katerega naj bi se to storilo, pa ni bilo določenega. Tone Košenina mi je nekaj časa za tem v pogovoru dejal, da se zavzema tudi za igrišče pri Kulturnem domu Groblje, jaz pa sem ga prosil, naj se prednostno zavzema za igrišče v Zgornjih Jaršah, saj sta v bližini kulturnega doma že dva igrišča, pri nas
Za hvala
Zahvaljujemo se članom PGD Žeje-Trojica in ostalim, ki so 27. decembra 2010 pomagali pri pospravilu »strojne ope« na naslovu Gorjuša 3.
Slaparjev!
pa nimamo nobenega. Pred kakšnim letom sem stopil do svetnika Petra Verbiča. Na mojo željo je na seji občinskega sveta postavil vprašanje glede igrišča. Dobil je pisni odgovor, da dokument, ki priča o investitorjevi zavezi za izgradnjo nadomestnega igrišča, zaposlenim na Občini ni znan, da je v prostorskem načrtu izgradnja igrišča pri Kulturnem domu Groblje in da igrišče v Zgornjih Jaršah bo, ko in če bo to mogoče. Odločil sem se še za zadnji način, s katerim bi lahko prišli do igrišča, to je peticija. Sprehodil sem se po celotnih Zgornjih Jaršah in pregledal, kje še niso pozidane. K peticiji sem priložil štiri predloge možnih lokacij s številkami zemljišč, njihovimi lastniki in kvadraturo. Zbral sem osemdeset podpisov Zgornjejaršanov.
Na vložišču so mi dejali, da bom kot kontaktna oseba v doglednem času dobil odgovor. Zaman sem čakal in naposled po dobrih dveh mesecih poklical na Oddelek za urejanje prostora, kjer smo se dogovorili za sestanek. Na njem mi je uslužbenec med pogovorom dejal: »Pozanimajte se, kje so kakšne možne lokacije za igrišče in kako je z lastniki Prekinil sem ga, da sem vse to že navedel v peticiji. Opravičil se je, da ni vedel, ker je tega, ko je prejel to peticijo, že dolgo. Seznanil me je tudi z dejstvom, da so se pred izgradnjo industrijske cone v Zgornjih Jaršah dogovarjali med možnostma, da se nadomestno igrišče zgradi v Zgornjih Jaršah ali pa v Grobljah. Dodal je, da so vsa zemljišča v Zgornjih Jaršah zazidljiva in zaradi tega predraga, da bi jih Občina odkupila za igrišče.
V eni izmed prejšnjih številk tega časopisa sem napisal: Vsaj malo nogometno igrišče v Zgornjih Jaršah res potrebujemo, zato hvala že vnaprej tistim, ki boste pri tem sodelovali, za Vaš trud in realizacijo projekta. Nisem prepričan, ali so zaposleni na Občini pregledali peticijo, zato se še
Nagrajuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale
Nagrajenci nagradne križanke številka 15 v glasilu Slamnik so: CIRIL JEGLIČ, DOMŽALE, ki prejme brezplačni vikend najem vozil HON-
DA CIVIC, VALERIJA FLORJANČIČ, ki ^ olja Castrol SLX, MOJCA LESKOVEC, DOMŽAL stično ročko 4 l olja Castrol GTX in MARIJA GUZELJ, GORENJA VAS, ki prejme preventivni pregled vozila z meritvami.
rejme plastično ročko 4 l E, ki prejme pla-
Nagrade tokratne križanke podeljuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale srečni nagrajenci prejmejo 3 krat po dve vstopnici za ogled filmske predstave KD Franca Bernika.
Pravilne odgovore pričakujemo do četrtka, 10. februarja 2011. Do takrat pa lep pozdrav in veliko sreče!
NAGRADNA	Kulturni dom
KRIŽANKA	Franca Bernika, p. p. 2,
1	1230 Domžale.
enkrat zahvaljujem samo tistim, ki ste dali svoj podpis. Zgodba pa je zame zdaj zaključena.
Vito Anžič
Mestni in primestni promet
Domžale se počasi a vztrajno pričenjajo dušiti v pločevini. V jutranjih konicah se več ali manj zapolnijo vsa parkirna mesta, za katera ni potrebno plačevati oz. imeti parkirne ure. A to je povsem razumljivo. Iz okoliških krajev se delavci pripeljejo do Domžal od koder imajo kolikor toliko normalne avtobusne in železniške povezave z Ljubljano. Takšnemu stanju pa so krive avtobusne povezave z Ihanom, Radomljam, Lukovico, Blagovico, Moravčam, Ti kraji imajo tako slabe avtobusne povezave, da se domačini šalijo, da v te kraje avtobus vozi le dvakrat dnevno. Temu ni tako, a so avtobusne povezave vseeno preredke, predvsem pa predrage.
Ne vem zakaj bi delavec plačal enosmerno karto Blagovica - Ljubljana 4,10 €, ko pa ga vožnja z osebnim avtomobilom pride ceneje, še posebej če se vozita vsaj dva skupaj. Pred problemom metnega prometa si je nesmiselno zatiskati oči da bo bolje, kajti temu ne bo tako. Občine Domžale, Lukovica, Mo-
Takšni smo
Zgodba ima dolgo brado, od nekdaj po deželi plava, stari poučijo mlado in adijo naša sprava.
Kaj je pravzaprav resnica? Kdo se bolj hrabro je boril? Izgublja se pri nas pravica, jo pohlep je použil.
Kam slovenska barka plava, kje je mirni njen pristan, kje je naša pamet zdrav, na žalost važna je le stran.
Če si rdečkat si nevaren, če si bel pa prav tako, postani končno bolj preudaren, menjaj barvo pa bo šlo.
Zgodba res ima že brado, a taki pač Slovenci smo, izvolimo si svojo vlado, potem pa jo ujedamo.
Svet pa se naprej vrti, z nami ali pa brez nas, usodo tudi nam kroji, vedno manj velja naš glas.
Veter naj v deželo pride, da nam glave prevetri, naj nam novo sonce vzide, podajmo roke končno si.
Janka Jerman
ravče, Mengeš, Kamnik in še kdo, bi morali sesti za skupno mizo in pričeti iskati daljnoročne strategije, ki bi rešile to težavo. Rešitev je seveda več. Najpreprostejša in najhitrejša je uvedba minibusov, ki bi vozili krožno v bližji okolici Domžal nekje na 30 minut, za bolj oddaljene kraje pa je stvar dogovora, vendar interval ne bi smel biti daljši od 45 minut, če želimo potnike spraviti na javni prevoz. Za zmanjšanje števila pločevine v mestih, je potrebno občutno znižati ceno prevoza, recimo dnevna karta 2 €, ki bi veljala za določeno linijo, morda pa za vse linije. Študentje, dijaki bi morali imeti brezplačni prevoz. V skupino brezplačnih ali subvencioniranih prevozov bi bilo smoterno vključiti tudi upokojence in invalide.
Daljnoročna rešitev pa je železniška povezava z okoliškimi kraji, po vzoru dvignjenih metrojev ali tramvajev. Ta rešitev bi tekoče tekla tudi v prihodnosti, ko bo na cestah veliko več prometa, kot ga je danes. Za ta projekt bi občine najverjetneje dobile kar nekaj evropskih sredstev, predvsem iz naslova ekologije. Verjamem, da če bi bile povezave mestnega in primestnega prometa pogostejše, predvsem pa cenejše od osebnega prevoza, bi to storitev uporabljalo veliko več občanov in občank, kot jih uporablja sedaj.
Peter Zibert
Učinkovita raba energije
Še veste, kakšna je bila preprosta kmečka hiša? Bivalni del je bil grajen iz lesenih brun, kuhinja in shramba sta bili zidani, stropi so bili leseni, streha krita s slamo. Prostorov je bilo ravno toliko, kolikor jih je družina potrebovala. V kmečki peči je prasketal ogenj, kurjen z doma posekanim lesom. Raba energije je bila do popolnosti učinkovita. Da me boste prav razumeli, ne mislim, da bi morali dandanes graditi take kmečke hiše. Lahko pa bi se iz izkušenj in modrosti naših prednikov marsikaj naučili. Predvsem to, da smo pozabili na skromnost in v vsem pretiravamo. Naše hiše so lahko zelo dobro toplotno zaščitene, ker pa so prevelike, so energijsko potratne. Podobno velja za avtomobile, večji so, večja je poraba goriv, ne glede na še tako izpopolnjene pogonske agregate. Pretiravamo tudi pri drugih vrstah zadovoljevanja osebnih potreb; pri motornih jahtah, štirikolesnikih za vožnjo po brezpotjih, motornih saneh in podobno.
Največ energije gre v nič pri zastarelih tehnoloških procesih v tovarnah, slabo izkoriščenih strojih in napravah, pri neustreznih ogrevalnih in prezračevalnih sistemih. Težave pa so tudi pri večstanovanjskih in javnih stavbah, zgrajenih v preteklosti, ko vprašanje učinkovite rabe energije še ni bilo izpostavljeno. Stavbe so v večini slabo toplotno zaščitene,
ogrevalne in prezračevalne inštalacije pa zastarele ter neučinkovite. V posmeh učinkoviti rabi energije pa je ogrevanje zunanjih teras v zimskem času za kadilce v javnih lokalih. Ne gre samo za uničevanje predragocene energije, posledično je tudi obremenitev okolja z izpusti v zrak povečana. Zaradi mene bi lah-
ko kadilci prižgali cigareto v samem prostoru manjše točilnice, v večjih pa bi bili urejeni posebni ustrezno prezračevani prostori za kadilce. Prihranek pri energiji bi bil kar precejšen.
Jože Nemec DVO Domžale-Kamnik
Zgodba o hiški in bivalniku, ki sta vsem na očeh
Vsega en kilometer in pol iz Domžal, v Prelogu, ob Stari cesti, stoji stanovanjska hiša, ali bolje rečeno, je nekoč stala, kajti sedaj z urbanim okoljem nima kaj dosti skupnega. Pred več kot pol stoletja je tam prebival lastnik Marjan Škerjanc. Po spletu okoliščin je bil leta 1969 postavljen stalni skrbnik Franc Hribar iz Zaboršta, ki je do svoje smrti skrbel za manjša popravila na objektu. Pred nekaj leti je umrl tudi lastnik Marjan Škrjanc. Leta 2008 je na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Domžalah lastnica vseh nepremičnin, vključno z objekti na njih, postala Republika Slovenija. V tej podirajoči se hiši, že več kot tri desetletja, živi starejša gospa Milena Kalajdžić, ki sicer dobiva neko socialno pomoč, vendar sama ni v stanju, da bi se lahko ukvarjala z vzdrževanjem objekta. Hiša je brez vodovodne napeljave, kar se nekako da premostiti, saj je nebo na našem koncu kar radodarno z dežjem. V hiši je električna napeljava, vendar je glede na to, da je ta skoraj brez strehe, veliko možnosti , da pride nepredvidenih težav. Gospa Milena sicer trdi, da ima dokumente, s katerimi lahko dokazuje, da ji je nekdanji lastnik Škrjanc zapustil dotične nepremičnine. Res pa je, da to zakonsko ni izkazano in tudi malo verjetno, ker sicer ne bi bila v zemljiški knjigi, kot lastnica vseh nepremičnin, zapisana Republika Slovenija.
Na isti parceli, kot je omenjena hiša, stoji tudi bivalnik, v katerem prebiva brezdomec, ki občasno gosti kakega sebi enakega. Ta bivalnik je tam že kar nekaj let in je kar živahno v njem, pred časom je v njem tudi zagorelo, tako da so posredovali gasilci. V bi-valniku je peč na trda goriva z improviziranim dimnikom, ni pa nobenih komunalnih priključkov, tako ni niti zasilnega stranišča. Sami pa vemo, da je marsikdaj sila in naravi v tem primeru ne moremo nasprotovati in je to potrebno postoriti kar pod milim nebom, drugim na očeh.
Na OZ Rdečega križa Domžale o teh zadevah niso seznanjeni
Na Zavodu za socialno skrbstvo v Domžalah o tem ne vedo dosti več, oni lahko samo obiščejo prizadete in z njimi pogovorijo, če jim dotični to omogočijo. Ne morejo pa sami storiti nič, saj ni v njihovi pristojnosti, da bi kako drugače posredovali. Do ustreznega organa, ki skrbi za nepremičnine, ki so v lasti Republike Slovenije, pa nam kljub pomoči Občine Domžale ni uspelo priti. In nauk te zgodbe? Pristojni se bodo zganili šele, ko bo prišlo do tragedije, morda pa tudi takrat ^
J. Gregorič
POMOČ: AMANITA-gliva muSnica, CURACAO-otok pred severno obalo Venezuele, IRITANT-snov, ki povzroča Iritacijo, KONTOAR-trgovska pisarna, KRISTALIT-zaCetna, brezliCna stopnja kristalizacije, OTOMANA-orlentalskI blazinjak brez naslonjala, divan
16	kulturni koledar	S^ifMMK 28. JANUAR 20II
		
Torek, 1. februar 2011
KDAJ: ob 9. uri
KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: IGRALNE URICE
Vstop je prost! Zaželena je predhodna prijava!
Predšolske otroke od 3. leta dalje in starše/skrbnike ter dedke/babice vseh starosti vabimo na IGRALNE URICE, ki bodo v torek, 1. februarja 2011, ob 9. uri.
Na igralnih uricah želimo predšolskim otrokom in staršem/skrbnikom, dedkom/babicam predstaviti zanimive in predvsem kakovostne didaktične igrače ter igralne knjige, ki so otrokom še posebej zanimive. Vabljeni!
Četrtek, 3. februar 2011
KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: MATIC SUHODOLČAN: MAROKO - potopisno predavanje
Vabimo vas na potopisno predavanje, ki bo v četrtek, 3. februarja 2011, ob 19. uri. Maroko bo predstavil popotnik Matic Suhodolčan. Vstop je prost. Vabljeni!
Sreda, 9. februar 2011
KDAJ: ob 11. uri
KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: UČNA URA S PREŠERNOM - predstava
Vabljeni na predstavo Učna ura s Prešernom, v kateri nastopajo učenci OŠ Jurija Vege Moravče. Besedilo in dramatizacija: Božena Groboljšek. Vstop je prost. Vabljeni!
KDAJ: ob 18. uri
KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: Gore so kamnite - Gorniški večer
Gost: dr. Uroš Herlec
Vstop prost!
V Knjižnici Domžale nadaljujemo z nizom gorniških večerov Planinskega društva Domžale. V torek, 9. februarja 2011, ob 18. uri vas vabimo na gorniški večer z naslovom Gore so kamnite. Gost večera bo dr. Uroš Herlec.
Vstop na prireditev je prost!
Četrtek, 10. februar 2011
KDAJ: ob 13. uri KJE: Knjižnica Domžale KAJ: COMENIUS
TEMA: rasizem
KNJIGA: Bela kava in posipanec (Carolin Philipps)
GOSTJA: Metka Naglič, vodja kampanj pri Amnesty International
Z gostjo se bo pogovarjala Mirjam Štih.
KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: VIKI GROŠELJ: GOLA GORA - predstavitev knjige
Vabljeni na predstavitev knjige Gola gora, ki bo v četrtek, 10. februarja 2011, ob 19. uri v Knjižnici Domžale. Knjigo nam bo predstavil avtor Viki Grošelj. Vstop je prost!
Pravljice za odrasle
V	Knjižnici Domžale smo v šolskem letu 2010/2011 začeli s pilotnim projektom, ki nosi naslov Pravljice za odrasle. Z njim želimo spodbuditi odrasle bralce, da v roke vzamejo pravljice, ki so ponavadi rezervirane za naše najmlajše. S tem želimo pokazati, da pravljice nosijo univerzalna sporočila, ki so zanimiva tudi za nas in ne samo za otroke.
V	upanju, da vam bomo znali pričarati vzdušje magičnosti, čarobnosti in na vaše obraze privabljali smeh in solze, vas toplo vabimo, da se nam pridružite na pravljičnih srečanjih, kjer bomo brali, interpretirali in na kratko skušali odpreti vprašanja, ki bi se nam lahko zastavila ob njihovem branju.
Sreda, 23. februar 2011, ob 19. uri: Mesečeva lepotica (afriška pravljica) Sreda, 30. marec 2011, ob 19. uri: Peteršiljka (italijanska pravljica)
Pravljice bova brala in interpretirala Mirjam Štih in Luka Hrovat. Vabljeni!
Vaša Knjižnica Domžale
Petek, 11. februar 2011
KDAJ: ob 10. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: Uporaba informacijske tehnologije v knjižnici
Brezplačno izobraževanje vodita: Janez Dolinšek in Gorazd Jesihar Vsak drugi petek v mesecu vam bibliotekarja Gorazd Jesihar in Janez Dolinšek nudita brezplačno izobraževanje o uporabi informacijske tehnologije v knjižnici.
Izobraževanje je namenjeno začetnikom na področju informacijske tehnologije in daje poudarek predvsem vsebinam, ki uporabnikom omogočajo bolj samostojno uporabo knjižnice, kot je npr. iskanje po katalogu COBISS in uporaba storitve Moja knjižnica.
Naučite pa se lahko tudi osnovne uporabe spletnih iskalnikov, kot sta
Najdi in Google, si ustvarite elektronski naslov ter osvojite osnove še
kakšnih drugih uporabnih vsebin informacijske tehnologije.
Če vas tovrstno izobraževanje zanima, vas prosimo, da nas pokličete na
telefonsko številko 01/724-12-04 in se prijavite - prijave sprejemata Go-
razd Jesihar in Janez Dolinšek.
Vabljeni!
Ponedeljek, 14. februar 2011
KDAJ: ob 19. uîi
KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: OLGA PIRIH: NA DRUGI STRANI
- predstavitev kratke ilustrirane zgodbe
Vabljeni na predstavitev kratke ilustrirane zgodbe Na drugi strani, ki bo v ponedeljek, 14. februarja 2011, ob 19. uri. Glasbena spremljava: tolkalist Tomaž Valahovič.
Obenem bo potekala priložnostna razstava avtorice, ki bo v dvorani Knjižnice Domžale na ogled od 14. do 28. februarja 2011. Vstop je prost!
Torek, 15. februar 2011
KDAJ: ob 9. uri KJE: Knjižnica Domžale KAJ: IGRALNE URICE Vstop je prost!
Zaželena je predhodna prijava!
Predšolske otroke od 3. leta dalje in starše/skrbnike ter dedke/babice vseh starosti vabimo na IGRALNE URICE, ki bodo v torek, 15. februarja 2011, ob 9. uri.
Na igralnih uricah želimo predšolskim otrokom in staršem/skrbnikom, dedkom/babicam predstaviti zanimive in predvsem kakovostne didaktične igrače ter igralne knjige, ki so otrokom še posebej zanimive. Vabljeni!
KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: KAJ SE JE ZGODILO Z NAŠIMI SANJAMI O SVOBODI:
ciklus filozofskih večerov (2. letnik) Peto predavanje:
KDAJ: ob 19. uri
KAJ: FRAKTALNA FILOZOFIJA IN DISKURZ ANALIZE
(Freudovo razumevanje gona smrti skozi Badioujevo filozofijo subjekta)
Predavatelj: dr. Dušan Rutar. Vstop je prost. Vabljeni!
KOMEDIJA Branka »Đuro« Đurića
^^avdÍCIJA
KD Tuhinj
Petek, 28. januar 2011 ob 19. uri
DVORANA KULTURNEGA DOMA GROBLJE
Prodaja vstopnic: Trgovina Vistra d.o.o., Papirnica Lipa - Preserje in eno uro pred predstavo. Dodatne informacije: 031 357 444 ORGANIZATOR: TD JARŠE-RODICA
MONOKOMEDIJA Boris Kobal
^K3o vam je
patode|uL
Petek, 25. februar 2011 ob 19. uri
DVORANA KULTURNEGA DOMA GROBLJE
Prodaja vstopnic: Trg^^ina Vistra d.o.o., Papirnica Lipa - Preserje in eno uro pred predstavo. Dodatne informacije: 031 357 444 ORGANIZATOR: TD JARŠE-RODICA
Sreda, 16. februar 2011
KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: JAKA ŠUBIC: ŠKRATOVE PRIPOVEDI - predstavitev knjige
Človek in gozd sta si podobna, pa vendarle različna. Gozd je tisočletja osredotočen na celostno življenje, človek se lovi, izgublja in zopet najde. Zavetje gozda je lahko tisto, ki nas usmeri k nam samim, tistem svetlemu bistvu, ki žari v bližini srca. Gozd čuti.
Gozd nas je pripravljen učiti, z veseljem predaja večtisočletne izkušnje življenja človeku. Človek je energija, energija narave. V prostoru so jedra, kjer energija narave še posebej kipi. Pri tem se porodi vprašanje: ukrotiti ali čutiti naravo znotraj in zunaj nas?
Predstavitev knjige Škratove pripovedi bo v sredo, 16. februarja 2011, ob 19. uri, v Knjižnici Domžale. Predstavil jo bo avtor Jaka Šubic, gozdar, geomant.
Četrtek, 17. februar 2011
KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: TINA DJEKIĆ: BOLIVIJA - potopisno predavanje
Vabimo vas na ob 19. uri
ljem iz Argentine, z M Vstop je prost. Vabljeni!
vas na potopisno predavanje, ki bo v četrtek, 17. februarja i. Bolivijo bo predstavila popotnica Tina Djekić s svojim p
a 2011, prijate-
Torek, 22. februar 2011
KDAJ: ob 18. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: Industrijska dediščina in njena uporabnost v sodobni družbi -strokovno predavanje
PREDAVA: mag. Tadej Brate
Vabljeni na strokovno predavanje Industrijska dediščina in njena uporabnost v sodobni družbi, ki bo v torek, 22. februarja 2011, ob 18. uri v Knjižnici Domžale. Vljudno vabljeni, vstop je prost!
Pravljični
medvedki
Vabimo vas
v Solsko knjiZnico oŠ Dob na ur« pravljic
PoVoDNI Moi
(France PreSeren)
pripoveduje
Tatjana Koka^^ v Cefrfek, io. 2. 2011, ob 17.00
Naj ne mine dan brez knjige
Mohorjeva družba iz Celja me je navdušila z mnogimi izvrstnimi knjigami. Naj delim veselje še z vami. Preberimo skupaj, kaj o knjigah pravijo v njihovih predstavitvah. Metka Kelvišar: Goreči grm. Avtorica, zdravnica, publicistka, predavateljica in prevajalka, se zaveda, da je o duhovnosti napisanega že zelo veliko na mnoge različne načine, v vseh časih naše zgodovine. Vsak v svojem pisanju odkriva delček neke velike resnice. Njen prispevek je v tem, da spregovori zelo preprosto, razumljivo za vsakogar, ne glede na njegovo izobrazbo, na njegovo vero ali nevero, o tem, kar sama doživlja. V knjigi ne govori o veri, ki je zelo bistven del našega življenja, tudi njenega. Zaveda se, da vedno, ko govorimo o duhovnosti, govorimo tudi o veri. Pa vendar je duhovnost širši pojem od vere. Tu se avtorica zaveda, da tvega, da je kdo ne bo razumel in ji očital, da zanemarja pomen pripadnosti neki veri. Sploh ne. Zeli samo povedati, da je duhovnost stvar nas vseh, ne glede na to, ali je kdo veren ali ne, ne glede na to, kakšne vere je. Tudi si ne domišlja, da bo povedala kaj novega. Samo stare stvari, ki nas ves čas vznemirjajo in je prav, da o njih vedno znova govorimo, na mno-
ge različne načine. Pa sploh ni pomembno, kaj govorimo, ampak kako živimo. In vse to je samo zelo majhen delček velike celote. Joža Lovrenčič: Ves vaš ljubeči očka. Pesnik, pisatelj, publicist in prevajalec Joža Lovrenčič se je rodil 2. marca 1890 v vasi Kred pri Kobaridu v ubožni kmečki družini, umrl 11. 12. 1952 v Ljubljani. Urednica dr. Rozina Švent je pripravila za objavo in komentirala 87 pisem (vključno z razglednicami, karticami in dopisnicami, ki so časovno zamejena z letoma 1946 in 1952), ki jih je oče pisal iz Ljubljane svoji hčerki Nini za trdno zaprto mejo v Gorico. »Ves Vaš ljubeči očka« - stavek, ki zaključuje skoraj vsako očetovo pismo hčerki Nini, ni le neka fraza, temveč izpričuje resnično veliko ljubezen, ki je že od rojstva naprej povezovala »Očka in ljubljenko Nino«. Mirno bi jih lahko poimenovali tudi »izpovedna proza« ali »literarni pogovori«, ki so bili v tistem času pač edini možni način komuniciranja med njima. Življenjska usoda ju je za vedno ločila že v Vetrinju na Koroškem. Begunka Nina je živela v Italiji - najprej v Gorici in nato v Trstu. Oče, tudi sam goriški begunec, ki je moral rodno zemljo zapustiti zaradi prve svetov-
ne vojne in fašističnega nasilja, ob koncu druge svetovne vojne pa se je tudi sam z družino začasno umaknil na avstrijsko Koroško in bil od tam vrnjen že s prvim transportom 27. 5. 1945, je z družino živel v Ljubljani. Med njimi pa je bila MEJA, ki jim je fizično preprečevala neposredne osebne stike.
Toni Morrison: Milost. To je roman, ki me je navdušil in prevzel. Zelo vam ga priporočam. Nobelovka in Pulitzerjeva nagrajenka bralca prestavi v čas kolonialne Amerike 17. stoletja, v čas samih začetkov suženjstva. V romanu z različnih perspektiv »tipičnih« prebivalcev takratne Amerike spremljamo njihova najskrivnejša iskanja. Roman je v slovenščino prevedel Jože Stabej, ki pravi, da avtorica v romanu odpira problematiko suženjstva ter z njim povezanega rasizma. Zgodba o štirih ženskih likih, pripoveduje 16-letna sužnja Florens, ki jo pri šestih letih mati proda nekemu holandskemu kmetovalcu. Prodaja, ki jo je deklica sprva razumela kot izdajo, se pozneje izkaže za milost človeka, ki jo reši. Morrisonovo sicer označujejo za avtorico magičnega realizma, pripisujejo ji vizionarsko moč in sposobnost poetičnega upodabljanja stvarnosti. ^o Stabejevem mnenju pa je mojstrica zgoščenega nizanja dogodkov, ki se odvijajo v naglem tempu.
Alojz Rebula: Skrivnost kostanjevega gozda. Pisatelj Alojz Rebula se je rodil 21. julija 1924 v Šempolaju nad Trstom. Klasično filologijo je dokončal na ljubljanski univerzi. Predaval je latinščino in grščino na srednjih šolah v Trstu. Njegov literarni opus obsega mnoge povesti, novele, črtice, drame, eseje, komentarje in romane. O svojem novem romanu pravi takole: »Slovensko pripovedništvo se v glavnem izogiba naše polpreteklosti. Preveč mu je še kočljiva. Pričujoči roman pa sega vanjo s sproščeno svobodnostjo. Njegov protagonist - dogajanje sega v sredo prejšnjega stoletja - je namreč pripadnik slovenskega odseka jugoslovanske tajne policije Udbe. V njej pa se zaradi svoje svojevrstne občutljivosti - >pri-morske< narodne zavesti in občutka skrivnosti življenja - ne čuti najbolj doma, kljub svoji marksistični veri. Po obveščevalnem delu v tujini mu ponudijo mesto v diplomaciji. Potem ko to odkloni, mora polkazensko sprejeti službo na področju, ki mu je posebej tuje, na ravni odnosov med oblastjo in Cerkvijo, konkretno duhovščino. Tako dobi v obveščevalno obdelavo tri dekanije neke slovenske škofije. Kot naslednik funkcionarja, razvpitega po svoji režimski surovosti, s težavo prebija nezaupanje duhovnikov, ki jih obiskuje.«
Tatjana Kokalj
Mag. Tadej Brate, dipl. ing. strojništva, industrijski arheolog in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije
vabita na strokovno predavanje: Industrijska dediščina in njena uporabnost v sodobni družbi,
»Zadnja leta se je varstvo tehniške dediščine močno razmahnilo in povečalo, povečal se je tudi interes javnosti. Vse to so predvsem trendi iz tujine, ki v varstvu tehniške dediščine vidijo popestritev muzejske in turistične ponudbe, ne nazadnje pa tudi nacionalnega ponosa
Torek, 22. februar 2011, ob 18. uri v Knjižnici Domžale
Vljudno vabljeni, vstop je prost!
28. JANUAR 20II
kultura
17
3. VECER GLASBENOSCENSKEGA ABONMAJA s PROGRAMOM TANGO GLASBE IN PLESA
V Domžalah nastopil Kvintet Astorpia
Z nastopom inštrumentalnega
KVINTETA ASTORPIA se je
domžalski glasbenoscenski abonma nekako približal vrhuncu veselega decembra, saj je z večerom tango glasbe in plesa nastopil prav takrat. Peterici instrumentalistov: Francesco Bruno/ bandoneon, Oksana Pečeny/violina, Ravi Shrestha/kitara, Jan Sever/klavir in Marko Turšič/kontrabas sta se v plesnem paru pridružila še Nadija Bičkova in Samuele Fragiacomo. Kot že naslov ansambla pove, gre za obujanje tango glasbe, po kateri najbolj slovi argentinski skladatelj in vodja orkestrov Astor Piazzolla (1921-1992). Saj je prav on s številnimi gostovanji svojega orkestra proslavil t. i. novi tango (tango nue-vo), sam pa je po l. 1960 prispeval kar 300 takih (avtorskih) tangov - delno za veliki orkester, delno pa tudi za
komorne, male zasedbe: kvartete in kvintete. Sam Piazzolla pa je bi tudi mojster bandoneona, ki ga je sam tudi igral. Gre za neke vrste malo harmoniko brez gumbov za akorde in ki ima do 200 tonov. Danes je ta tudi kromatični bandoneon. Vse to smo slišali in videli tudi na domžalskem glasbenoscenskem odru velike ali Tomčeve dvorane KD Franca Bernika, v dobri uri in pol pa še razne tipe tanga: tradicionalni, moderni ali sodobni in plesni. In ker prav tango kot ples v dvoje izhaja s Kube in je prek Argentine v zač. 20. stol. prišel tudi v Evropo, ga pogosto povezujemo s plesom. Domžalska predstava glasbe in plesa je bila nekako enakovredna, lahko bi celo zapisal: glasba je bila v veliki prednosti pred plesom, dodali pa so ji še neke vrste dovolj »nevtralni« video. Ritmi tanga
v počasnih tempih 2/4- in 4/8-tak-tovskih načinov z značilnim izmenjavanjem šestnajstink in osmink pa smo se tudi na odru lahko približali tako prvotnemu tangu argentinu in novejšemu, nekoliko hitrejšemu tangu milonga. Če smo razbrali iz CV vse peterice ansambla Astorpia, da gre za mlade, a že izkušene ter uveljavljene klasične glasbenike, lahko po tem nastopu dodamo, da tudi za zelo verzirane instrumentaliste. To velja vse od prve, violinistke O. Pečeny, do italijanskega gosta na ban-doenonu F. Bruna, prek kitarista R. Shresthe (na akustični in električno ojačani kitari, kot moderator v kar treh jezikih: slovenščini, angleščini in španščini pianista J. Severja in kontrabasista M. Turšiča, ki bi ga bil (v igranju z lokom) vesel marsikateri poklicni orkester. Večinoma
smo slišali (instrumentalne) kvintete, skupaj z dvema dodatkoma spet tradicionalno navdušenega občinstva pa kar 19 del, pa še kvartete in dvoje duov: kontrabas in bandoneon ter violina in bandoneon. Zagotovo gre za odlično inštrumentalno skupino, ki zna v slikanju glasbe tako z videom kot plesom še dodatno ponazoriti in osmisliti glasbo kot primarni medij. Skromen domžalski oder se je tako nevsiljeno razpotegnil na prostrane argentinske pampe in s tem še dodatno razprostrl svoja poustvarjalna krila iz mikro v makro prostor. Tako se je morda v začetku malce skeptično sprejeti glasbeno scenski večer Astorpie razvil ob bok nekaterim tujcem s tega odra, v sam tovrstni zabavnoglasbeni vrh letošnje domžalske ponudbe.
Do konca sezone, ki se počasi pomika v drugo polovico, so nam s tega glasbenoscenskega odra ostali še napovedani gledališka predstava Chi-ccignola, Na kožo zapisane zgodbe Ferija Lainiščka z Laro Jankovič in večer baletnih koreografij.
Franc Križnar
* - • ■
----
-, _ ^

CETRTI JAZZOVSKI KONCERT
4. sezone v galeriji Domžale
Eva Hren & Sladcore
V novem letu četrte jazzovske sezone 2010/11 je v Galeriji Domžale je na 4. jazzovskem koncertu nastopila pevska solistka in kitaristka EVA HREN z ansamblom SLADCORE. V njem so igrali še Marko Boh/ klaviature, Marko Gregorič/kontra-bas in Blaž Grm/bobni. Šlo je za odličen jazzovski večer, zgrajen izključno na avtorski glasbi celotne četverice in s temelji v slovenski ljudski glasbi; seveda prirejeni ali kar avtorizirani za jazzovski vokalno-instrumentalni kvartet, pa tudi za inštrumentalni trio in celo vokalno-instrumentalni kvintet, saj je odlična pevska solistka E. Hren poleg celovečernega petja v nekaj irimerih (Oblaki so rdeči, Žabe, Barčica) posegla tudi po (električni) kitari. Sicer pa smo od vsega 20 pesmi slišali same popularne slovenske ljudske pesmi v izvrstnih jazzovskih priredbah in izvedbah. Gre za izjemno sposobne glasbenike, ki so se ves čas in sproti dokazovali tudi v solih, seveda vse skupaj izjemno subtilno podpirali pevsko solistko, vokalistko. Izkazali so se tudi v čistem vokalnem kvartetu (a cappella, ko je šlo za prir. Jaz pa grem na zeleno trav'co). Marsikateri od odličnih jazzovskih festivalov bi bil lahko iresrečen, če bi slišal tale ansambel.
krati pa celotna četverica lahko že zdaj predstavlja izredni slovenski
pHr
kulturni »izvozni« artikel. Četudi smo spet v nabito polni domžalski Galeriji na koncertu slišali izbor del z njihove prve cedejke SLO (feat. Sladcore), so si umetniki privoščili tudi nekaj novitet, celo premierno, krstno izvedeno slovensko ljudsko Tam na ravnem polju stoji, stoji / en/ beli grad. Morda pa se navedeni umetniki vsi po vrsti komaj zavedajo, da so s priredbo »himne slovenskih pogrebnic«, kot so jo imenovali sami, Lipa (avtorjev Simona in Davorina Jenka) posegli tudi v priredbo slovenske umetne (zborovske) glasbe. Če se zaradi odličnega komentarja zlasti E. Hren in še nekaterih drugih (npr. klaviaturist M. Boh) pohvalim s tem, da sem lahko spoznal celoten izvedeni repertoar, razberemo med slovenskimi judskimi pesmimi same popularne, npr.: Zrejlo je žito, Šetala se, Škrjan-čekj^Kje so tiste stezice, Gor čez iza-ro, Čuk se je oženil, Vsi so prihajali, Po jezeru bliz' Triglava, Dekle je po vodo šla ^ Z njim so tako rekoč v pristni jazzovski (improvizacijski) govorici tako rekoč prečesali celotno slovensko domovino. Spet je bila domžalska Galerija - tokrat pod razstavnimi rekviziti Milene Kosec in Anje Šmajdek z naslovom Darila prejemamo in podarimo - tista, ki je opozorila na bogato tovrstno slovensko ljudsko glasbeno dediščino,
tokrat v povsem novih, jazzovskih, modernih priredbah oz. preoblekah. Morda se umetniki niti ne zavedajo, kakšno didaktično (jazzovsko) delo opravljajo na našem publike željnem tovrstnem področju. Njihove kreacije pa bi z nadaljevanjem komentarja za našo mladino lahko postale celo standard oblikovanja slovenske jaz-
zovske scene na bogatih ostalinah ljudske kulturne in še posebej glasbene dediščine.
V februarju 2011 je v domžalski Galeriji napovedan nov jazzovski dogodek Nika & Marko, ki ga sestavlja pevsko kitarski duo Nike Pe-runović in Marka Zaletelja.
Franc Križnar
razstava v galeriji DOMŽALE
Milena Kosec in Anja Šmajdek: Darila podarimo in prejmemo
Razstavljeni projekt v Galeriji Domžale je mišljen kot potujoča razstava po Sloveniji, Evropi in Sredozemlju. Prvo zbiranje daril je bilo leta 2008 v galeriji ŠKUC v Ljubljani in prva izmenjava v galeriji Simulaker v Novem mestu, sledil je Likovni salon v Celju in Galerija Alkatraz. Ključno vlogo v razstavi imajo obiskovalci, saj s svojim sodelovanjem sodelujejo pri umetniškem procesu in sooblikujejo umetniško delo. Razstava je sestavljena iz dveh enakovrednih delov. Milena Kosec s svojim projektom poudarja nema-
terialno, Anja Šmajdek pa s svojim kipom pokriva materialni aspekt razstave. Celotna razstava vzpostavlja socialna vprašanja medsebojnega obdarovanja in gostoljubnosti v današnji družbi na eni strani in na drugi strani vprašanja darovanja umetnosti družbi, statusa avtorja in umetnine, lokacije umetniškega dela in vlogo institucije galerije. Milena Kosec s projektom Darila vabi obiskovalce in meščane Domžal, da za razstavo podarite odvečna ali neželena darila, ki ste jih prejeli in jih ne potrebujete ali jih ne že-
lite več hraniti doma. Darila lahko podarite, lahko jih po svoji presoji zamenjate za že razstavljena ali samo odnesete z razstave tista, ki si jih želite. Zanimivost zastavljenega koncepta se skriva v tem, da so zbrana darila vsakokrat drugačna, ki zahtevajo v naslednji galeriji novo zasnovo postavitve v odvisnosti od galerijskega prostora, vendar vedno tako, da naredijo vtis odvečnosti. Anja Šmajdek s svojim projektom Desetnica iz leta 1995 obravnava darovanje in popotovanje iz galerije v galerijo z drugega zornega kota.
V procesu obdarovanja in prejemanja daril vabi k odvzemanju koščka kipa Desetnica, ki je oblikovan tako, da spominja na kruh, kakršnega po ljudskem izročilu prejme kos deseta hči v družini. V njem je prstan, darilo, zaradi katerega mora po svetu. Tudi to kiparsko delo sooblikujejo obiskovalci razstave, ki mu z odvzemanjem podarjajo novo obliko, sami pa so obdarjeni s koščkom kipa. Do sedaj je že obgrizen od njihovih številnih posegov. Na kipu iz gradbene pene purpen, ki spominja na kruhov cmok, so pritrjene vrečke s povabilom, da si delček odkrhnemo, damo v vrečko in odnesemo domov. Vrečke iz dosedanjih postavitev Desetni-ce, uokvirjene in obešene na steni, prikazujejo dosedanje romanje kipa od galerije do galerije. Razstava je odprta do 28. januarja 2011.
Katarina Rus Krušelj
18
kultura
28. JANUAR 20II
MENACN'KOVA DOMACiJA ODPIRA SVOJA VRATA
Za začetek krpanke, večer ljudskih pripovedk in družinska ustvarjalnica
Menačn'kova domačija, ki je uradno odprla svoja vrata jeseni leta 2004, je prinesla naši občini, predvsem pa mestu Domžale, veliko možnosti in priložnosti za spoznavanje življenja domžalske družine Ahčin, iz katere je izšlo kar nekaj imenitnih mož, predvsem pa priložnosti za krepitev ohranitve kulturne in druge dediščine. Društvo narodnih noš Domžale je pod vodstvom prizadevne predsednice Olge Pavlin skrbno bedelo nad delom domačije, ki jo je vsako leto obiskalo kar nekaj tisoč obiskovalcev, ki so občudovali veliko hišo s kmečko pečjo, pa črno kuhinjo ter druge prostore in njene zgodbe, največ pa jih je prihajalo na ogled vrste razstav, povezanih predvsem s kulturno dediščino.
S 1.januarjem 2011 paje Menač'nkova domačija prišla pod okrilje Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, ki se je v sodelovanju z zunanjo sodelavko Katarino Rus Krušelj odločil, da ohrani vsebino domačije s področja ohranjanja kulturne dediščine, hkrati pa vanjo vsak mesec predstavi teme povezane z lokalno in nacionalno kulturnozgodovinsko dediščino, v okviru katere bodo imele prednost ljudske rokodelske dejavnosti.
V januarju - krpanke
Prijeten ponedeljkov večer, 10. januarja 2011, je v galerijske prostore Menač'nkove domačije privabil številne ljubitelje kulturne dediščine, ki jim je dobrodošlico zaželel Milan Marinič, direktor Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, ter na kratko predstavil tudi program
aktivnosti v tej domačiji, ki bo mesečno namenjen različnim temam v povezavi z lokalno in nacionalno kulturnozgodovinsko dediščino. Tako je januar namenjen trem glavnim vsebinsko povezanim dogodkom, ki so namenjeni obuditvi ene izmed ljudskih rokodelskih dejavnosti - izdelovanju krpank. Vsem je v Menač'nkovi domačiji zaželel veliko ustvarjalnih trenutkov ter se s šopkom iskreno zahvalil dosedanji »upravnici« Menač'nkove domačije Olgi Pavlin ter vsem njenim sodelavkam za res prizadevno večletno delo. Predstavil je tudi umetnostno zgodovinarko Katarino Rus Krušelj, ki bo bedela nad celovitimi mesečnimi predstavitvami kot zunanja sodelavka kulturnega doma.
Mag. Nevenka Žlender -tekstilne slike - krpanke
Katarina Rus Krušelj je na kratko predstavila zgodovino Menač'nkove domačije, predvsem Ahčinove, v katerih zgodbi tudi že najdemo krpan-ko, nato pa predstavila mag. Neven-ko Žlender, ki je veščino izdelovanja krpank osvojila in razvila v tujini, na Slovenskem pa s svojim delom predstavlja kakovostni vrh ljubiteljske in profesionalne likovne umetnosti. Z oblikovanjem in šivanjem krpank je pričela leta 2001, veliko svojega znanja pa je pridobila s sodelovanjem v vrsti tečajev in delavnic v Evropi in Ameriki. Način dela avtorice se podreja sami tehniki izdelovanja krpank. Podoba na njej je predstavljena z risbo, ki površino razdeli na enostavne ploskve in te predstavljajo
Program aktivnosti v Menačenkovi domačiji je v letu 2011 mesečno posvečen različnim temam v povezavi z lokalno in nacionalno kulturnozgodovinsko dediščino.
Februarske aktivnosti
bodo namenjene slovenskemu kulturnemu prazniku in zgodovini Domžal, ki bodo predstavljene na starih razglednicah z novimi vsebinami.
Torek, 15. februar 2011,ob 19. uri
Razstava starih razglednic: Domžale nekoč In danes
Domžale na starih raz^ednicah s hkratnim pogledom na sodobno podobo mesta. Fotografije: Aco Majhenlč. V kulturnem programu bodo nastopile Ljudske pevke iz Domžal. Za pogostitev bo poskrbelo Društvo podeželskih žena Domžale in Vinska klet Vidmar Domžale.
Razstava bo odprta do 19. maroaSOl 1.
Sreda,23. februar 2011,ob 18.30 uri
_ [skih pripovedk, basni In pesmi: Lepa Vida
Ljudsko pesem in njeno verzijo od Franceta Prešerna bo interpretiral dramski igralec AleS Valič. Vabljeni na kulturni večer ob čaju in domačih dobrotah.
_ Sobota, 26. februar 2011,ob 10. uri
Sobotna družinska ustvaijalnica: Izdel^jmo sodobno razglednico Domžal
Vsak udeleženec bo izdelal lastno razglednico za pošiljanje prijateljem. Najmlajši bodo podobe mesta spoznavah slsozi igro.
Vljudno piosimo, da za parkiranje svojih avtomobilov uporabite F
Bernika Domžale ali domžalskega pokopališča. Informacije:
MENACENKOVA domačija, Cankarjeva uUca 9, Domžale Odprto v času odprtja razstave: vsak delavnik od 10. do 11. ure in od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 11. ure.
KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE, Ljubljanska 61, Domžale, tel. 722 50 50, info@kd-domzale.si, www.kd-domzale.si
krojne dele. Tako nastajajo tekstilne slike, pri katerih pridejo do izraza tako barvne ploskve kot tudi tekstura in relief površine. Tradicija krpank izhaja z Vzhoda in je ena najstarejših ljudskih umetnosti. Krpanka je šiviljski izdelek, sešit iz različno oblikovanjih ornamenti-ranih krp blaga (blazina, pregrinjalo, prešita odeja, obleka, torba, predpasnik itd). Sama avtorica razstave mag. Nevenka Žlender, za katero je že 15 samostojnih in več kot 30 skupinskih razstav - tudi v tujini, nam je ob tej priložnosti nazorno prikazala krpanki, ki jih je skupinsko izdelala v okviru projektov v Evropi in Ameriki, ob tem pa poudarila pomen izdelovanja tovrstnih umetniških izdelkov tudi za druženje in promocijo.
Odprtje razstave TEKSTILNE SLIKE - KRPANKE je polepšala ljudska pevka in kitaristka Silva Kosec, organizatorji pa so pripravili tudi prijetno druženje z domačimi dobrotami v Menač'nkovi »hiši«, kjer je bilo dovolj časa tudi za pogovore o prihodnosti Menač'nkove domačije. Razstavo si lahko ogledate vse do 31. januarja 2011, vsak dan od 10. do 11. ure ter popoldne od 17. do 19. ure, ob sobotah vas pričakujejo med 10. in 11. uro.
Pridite na sobotno družinsko ustvarjalnico
V prijetnem vzdušju, ob toplem čaju in dobrotah smo se 26. januarja družili s filmskim in gledališkim igralcem Pavlom Ravnohribom, v večeru ljudskih pripovedk, basni in pesmi: Dvanajst ujcev. Večer vam bomo predstavili v naslednji številki, že sedaj pa vas vabimo, da se nam v soboto, 29. januarja ob 10.
čiji!
Vera Vojska
PREDSTAVA POEZIJE IN GLASBE
Obleci me v poljub
V sredo, 12. januarja 2011, smo v Knjižnici Domžale gostili dramsko igralko in pesnico Sašo Pavček. V uvodnem delu večera je pripravila odlomke iz knjige Na odru zvečer, s katerim je nasmejala slehernega obiskovalca.
Predstavila je svojo novo pesniško zbirko Obleci me v poljub in s
spremljajočimi glasbeniki pripravila prijeten večer. Ob čutni in temperamentni glasbi je skozi pesmi predstavila ljubezensko zgodbo, ki jo najdemo v pesmih pesniške zbirke.
MATJAŽ BROJAN V KOSOVI GRASCINI NA JESENICAH razstavljal SVETILA
Vsakdo v sebi nosi luč
Prav v teh dneh so v galeriji Kosove graščine na Jesenicah zaprli razstavo svetil, ki jo je pod naslovom Vsakdo v sebi nosi luč pripravil novinar, publicist in kronist Domžalčan Matjaž Brojan, ki je ob tej priložnosti predstavil tudi rezbarjen rateški (celovški) rokopis. Ob odprtju razstave v začetku decembra je v kulturnem programu nastopila citrarka Jerca Kramar.
Kosova graščina je eden izmed štirih fužinskih gradov na Jesenicah, ki so jih v 16. in v prvi polovici 17. stoletja zgradili posestniki železarskih obratov na Savi, Plavžu, Murovi in Javorniku. Graščina je bila v prvotni obliki sezidana leta 1521 in se
po razstavi sekir v Trzinu, na povabilo Zgornjesavskega muzeja na Jesenicah predstavi še eno od svojih številnih zbirk. Na odprtju, kjer so organizatorji pripravili tudi celovito predstavitev Matjaža Brojana, se je zbralo veliko domačinov, pa tudi Matjaževih domžalskih prijateljev, o razstavi svetil pa je avtor med drugim zapisal:
»Tu na Jesenicah sem zdaj z eno od svojih zbirk: s svetili. Le zakaj sem izbral prav svetila in jim namenil svoj čas in mnoga svoja razmišljanja? Morda zato, ker živimo čas, ki ob naših zdajšnjih družbenih in vsakršnih razmerah potrebuje svetlobo, to je čas praznine in teme. Ta svetloba ni
uri, pridružite v sobotni družinski ustvarjalnici, v kateri bomo vsi skupaj izdelali krpanko - odejo, ki bo krasila Menač'nkovo domačijo. Ne pozabite prinesti s seboj že odsluženega kosa oblačila, za ostalo bosta poskrbela Kulturni dom Franca Bernika Domžale in umetnostna zgodovinarka Katarina Rus Kru-šelj, ki smo jo zaprosili za nekaj besed o Menač'nkovi domačiji jutri - predvsem pa o vsebini meseca februarja. Preberite, kaj je povedala: »Menač'nkova domačija bo v prihodnosti še vedno obrtniško-etnološka muzejska hiša, a bo pripovedovala predvsem zgodbe starih prebivalcev domačije - krojaške družine Ahčin. Trudili se bomo, da bomo Domžalam in tudi širše ponudili raznovrstne dogodke v povezavi z določenimi mesečnimi tematikami. Zadali smo si nalogo, da z dokončanjem prenove domačije ponudbo še razširimo ter dragoceno domžalsko obrtniško dediščino ter zgodbe starejših prenašamo tudi na najmlajše. Februarske aktivnosti bodo posvečene slovenskemu kulturnemu prazniku in zgodovini Domžal, saj pripravljamo razstavo starih domžalskih razglednic z novimi vsebinami. Prvi korak pri nadaljevanju dejavnosti v Menač'nkovi domačiji je za nami. Prijeten, obetav in lep, nadaljevalec uspešnega dela Društva narodnih noš Domžale ter njegove predsednice Olge Pavlin. Čestitke vsem, dosedanjem in prihodnjim, predvsem Kulturnemu domu Franca Bernika Domžale ter umetnostni zgodovinarki Katarini Rus Krušelj, vsem nam pa veliko ustvarjalnih trenutkov.
Dobrodošli v Menač'nkovi doma-
omenja kot stari belopeški grad, v znameniti Slavi Vojvodine Kranjske pa jo je leta 1986 predstavil tudi Janez Vajkard Valvasor. Natančno 300 let po zgraditvi, je bila povečana in obnovljena v klasicističnem slogu, po obnovitelju pa je dobila tudi ime. Graščina je kasneje menjala lastnike, v njej je bila ljudska šola, kasneje tudi sodnija in zapori, danes pa spada pod okrilje Gornjesavskega muzeja J esenice. V graščini je od leta 1984 v prvem nadstropju stalna razstava novejše zgodovine Jesenic. V pritličju je galerija za občasne razstave in nekaj kipov, v drugem pa večnamenske dvorane za kulturne prireditve ter protokolarna in poročna dvorana. n prav v galeriji v pritličju si je bilo mogoče v decembru in januarju ogledati zbirko svetil našega rojaka Matjaža Brojana, ki se je odločil, da
le pradanost davnine in kategorija fizike, je prispodoba duhovno vrednega in dobrega. Kljub časom, ki nam prinašajo temo, je svetloba še toliko jolj potrebna. Iz skoraj dve stoletji dolge oddaljenosti, ko nas je pesnik spraševal: »Kdo zna noč temno razjasnit, ki tare duha,« pa upanje kljub vsemu vendarle ostaja. Univerzalno upanje je to, da naš narod naposled presvetli svetloba odnosov dobrega in vrednega in da se razklene večna slovenska ukletost teme. »Luč, ljudje! Eden drugmu ogenj dajmo!« pa bo svet morda lepši. Takrat naposled bo svetloba tudi del nas.« Avtorju Matjažu Brojanu za razstavo iskrene čestitke in želja, da bi si njegovo bogato zbirko svetil kmalu lahko ogledali tudi v domači občini.
Vera
"Poezija je za razliko od drugega mojega dela najbolj osebna, najbolj ranljiva, je esenca moje biti. Tveganje je tu največje in hkrati mi pomeni največji izziv in najvišjo predanost, " o svojih pesmih in njenem odnosu do poezije razkriva Pavčkova. Na klavirju je Sašo Pavčekspremljal Aljoša Rijavec, na kitari Šemsudin Dino Džopa in na bas kitari Jan Oršič. Avtorica je s svojo interpretacijo navdušila obiskovalce in ob zaključku večera podpisovala svojo pesniško zbirko Obleci me v poljub, ki je izšla pri založbi MIŠ.
Koncert je bil čudovit, klapa Mali grad je navdušila obiskovalce.
Božično-novoletni koncert v Grobljah
Tako, leto 2010 je za nami. Nekateri se ga boste spominjali z lepimi, drugi z manj lepimi spomini, načrte za prihodnost pa si je bržkone postavil marsikdo izmed nas. Na žalost ali srečo smo, kakršni smo, živimo tako, kot pač živimo, ter počnemo tisto, kar imamo bolj ali manj radi. Klapa mali grad nam je v mesecu decembru dvignila razpoloženje in moralo, saj so z vseh strani deževale pohvale za odličen koncert in dobre želje za naprej. Ta dan je tudi narava poskrbela za zimsko kuliso. Obisk, odziv in podpora obiskovalcev je bila tako velika, da bomo s koncerti še nadaljevali, saj si želimo, da postane vsakoletni koncert del tradicije naše krajevne skupnosti. V kulturnem domu Groblje vas bomo vsak mesec razveseljevali s koncerti, monokomedijami, igrami, bazarji, koncerti za mladino ter
dobrodelnimi akcijami za pomoč otrokom in družinam. Ponujamo jih z namenom, da z njimi prinesemo v vaša srca smeh in zadovoljstvo ter lepa doživetja.
V petek, 28. januarja 2011, vas vabimo na ogled komedije Branka Đuriča Đura z naslovom Avdicija, v izvedbi Kulturnega društva Tuhinj.
25. februarja 2011 vabljeni na ogled fantastične monokomedije v izvedbi Borisa Kobala Kdo vam je pa to delu
Za materinski dan, 25. marca 2011, pripravljamo pravo glasbeno poslastico z gostjo Alenl o Godec, ki bo zapela ob spremljavi godalnega orkestra Glasbene šole Domžale Anastasia strings, prireditev bo obarvana tudi s plesom.
Če nas boste obiskovali, boste osrečili sebe in pa nas, ki se trudimo popestriti in oživiti naš kraj. Samo skupno sodelovanje nam bo prineslo uspeh.
Ob začetku novega leta vam želimo, naj vam čas nakloni spoznati prave ljudi, storiti prave stvari, ubrati prava pota ter v sebi in drugih najti le dobre stvari. Srečno!
Vida Strajnar
28. JANUAR 20II
kultura
19
KNJIGA DR. ANTONA PIRCA
■v
Sestnajstletnik v vrtincu vojnih časov ...
Pred dnevi je v založbi Modrijan izšla knjiga spominov domžalskega zobozdravnika Antona Pirca na prvih osemnajst let življenja. Avtor ji je namenil naslov: SPOMINI NA MOJIH PRVIH 18 LET.
Kdo bi si misli, da se v dolgoletnem domžalskem zobozdravni
ku,
ki
je
tletij s
vstveno oskrbo Domžalčanov, skriva tako zelo in tako dobro pišoča osebnost. In to osebnost, ki je samo v osemnajstih letih doživela naravnost neverjetno, dramatično, zapleteno in v nekaterih trenutkih celo usodno življenjsko pot. Zobozdravnik dr. Anton Pirc je ta mož, ki se je v poznih seniorskih letih, potem, ko je že sklenil svojo poklicno pot, lotil opisa svoje poti skozi vojne vihre in svoje specifične poti »hoje po mukah«.
Mladost mu je potekala na domačem Podrečju, kjer ga spoznamo že v otroštvu in zgodnjih mladostnih letih, od koder je hodil v bližnji Dob v osnovno šolo. Potem je sledilo šolanje na klasični gimnaziji, od koder se začenjajo natančno in skrbno zapisani spomini nenavadno skrbnega zapisovalca. Pred nami je mlado življenje z vsem, kar doživi, preživi, želi in sluti. Nadvse natančno zvemo vse, kar je doživljal mlad fant v časih, ko se je politična situacija v svetu že zapletala v vojno. Nenavadno natančen spomin A. Pirca na vse, na kar ga
je pripeljala njegova pot v mladosti, bralcu omogoča, da spozna marsikaj, kar ni bilo doslej znanega o življenju in ljudeh v krajih domžalske okolice. Spoznamo pa tudi to, kako je Anton Pirc zorel v svoje odnosu do politike in komunizma kot prihajajoče politične realnosti.
Ob sebi je imel tiste, ki so bili proti komunizmu, in one, ki so se ogrevali zanj. Teh je bilo med mladimi največ, saj je prav mladina videla v komunizmu in njegovih ideoloških izhodiščih obet, da se bo življenje vendarle izšlo v prijaznejšo prihodnost. Ko se je ta obet o lepši, pravičnejši in za vse enaki prihodnost strnil še z razumljivim odporom proti zavojevalcem, je bila odločitev na dlani: »V partizane grem!« Res je odšel 18. avgusta 1944; šele šestnajstleten negoden fante ter se pridružil Šlandrovi brigadi. Takoj je uvidel, da ne bo vse tako, kot je pričakoval. Težave so se množile, videl je tudi veliko takega, s čimer se ni strinjal. Čevlji na nogah so mu pred očmi razpadali, nočnih pohodov, tovorjenja težkih tovorov in ostalih zadolžitev je bilo preveč. Pobegnil je in 21. septembra 1944, po vsega 37 dneh partizanstva ter se prebil domov po petdnevni, muk polni poti celodnevnih skrivanj. Doma se je potem skrival do 22. februarja 1945, ko so ga domobranci našli in znašel se je v njihovem taboru. Spet
ne za dolgo, saj je bila osvoboditev blizu in tako se je vnovič vrnil med partizane. Zanje je bil seveda razumljivo domobranec, ki je enkrat že dezertiral od partizanov na nasprotno stran.
Osvoboditev tako zanj potem ni pomenila svobode, pač pa začetek strahovitega trpljenja, mnogih zasliševanj, ponižanj, predvsem pa lakote, kar vse ga je telesno tako izčrpalo, da je po izpustitvi 9. avgusta 1945 na
poti domov telesno omagal in se nekje pred Trzinom nezavesten zgrudil. Usoda ga je rešila in célo življenje je bilo pred njim, osemnajstletnikom. Huda šola življenja, opletanje mladeniča med enimi in drugimi ga je oblikovalo, navrglo najdragocenejše življenjska spoznanja pa tudi uvid, kaj v resnici se povsod skriva v ozadju tistega, kar je navzven etično čisto in pred obličjem javnosti moralno. Vse to Pirc skrbno popiše, pred sabo imamo zrela razmišljanja človeka, ki je vsekakršne hude preizkušnje doživel na lastni koži. Z vednostjo zrelega človeka (knjiga je pisana zdaj v teh časih) je vse stvari mogel izčrpno postaviti na pravo mesto, saj je danes, ob današnji stopnji demokracije (kakršnakoli je že), vendarle mogoče vsaj opisati po pravici vse tisto, kar je bilo nečloveško, krivično, hinavsko, nepošteno in zahrbtno. Taka je bila vojska in politika (po Pirčevem pisanju nekoč), taka je -vsi jo doživljamo - v dobršni meri še danes. Resnica ima pravico (ali naj bi jo vsaj imela), da pride na dan. Ne glede na etično spornost življenjskega opletanja z ene strani na drugo pa je pred nami pošteno napisan curriculim vitae, četudi pripeljan le do avtorjeve osemnajstletnice. Skoda je le, da se je ugledni domžalski zobozdravnik tako pozno lotil zapisa pripovedi svojega življenja, saj gre za sposobnega in veščega avtorja, ki bralca prepriča o zanesljivosti vsega, kar nam je v literarni obliki ponudil. Ponudil pa nam je zanimivo, napeto, razmišljujočo, predvsem pa zelo berljivo napisano pripoved o prvih osemnajst letih življenja. Knjiga je izšla na 728 straneh v založbi Modrijan v zbirki Živa preteklost. V knjigarni jo je mogoče kupiti za 18,90 evra.
M. Brojan
LUKA ELSNER
'V
Železna volja
Ni prav veliko nogometašev, ki bi napisali knjigo. Znane so sicer biografije, ki so jih napisali o slavnih igralcih poklicni pisci, a knjiga 29-letnega bivšega kapetana NK Domžale, ki je z našo ekipo igral šest let in z njo doživel dvakratni naslov državnih prvakov ter svetle in nepozabne trenutke v kvalifikacijskih tekmah za Ligo prvakov, je drugačna in posebna. Kot je zapisal v uvodu, je namenjena vsem, ki želijo nekega dne postati profesionalni nogometaši, uporabna je tudi za druge športnike ali pa tiste, ki jih zanima področje osebne rasti. Nanjo lahko gledamo kot na priročnik športne filozofije za velike zmagovalce ^ Torej vsekakor nekaj, kar je vredno prebrati in se naužiti zmagovalnega duha, ne toliko v boju z drugimi kot iredvsem v odnosu do samega sebe. Luka Elsner je napisal knjigo, ki naj bi bila v pomoč mladim obetavnim nogometašem in jim pomagala najti prave odgovore na poti k uspehom. Poleg trdnega dela, vztrajnosti, športnega življenja in železne volje je včasih potrebno še kaj več. To najbolj nazorno avtor pravzaprav pokaže s svojo življenjsko potjo in lastnim zgledom. Luka je večino mladosti preživel v tujini, kot nogometni igralec pa je začel svojo pot v Franciji, na začetku se je kalil v amaterskih klubih v okolici Nice, kjer je živela družina. Elsnerji so prav gotovo nogometna družina, oče Marko je bil jugoslovanski reprezentant, kasneje igralec francoskega
prvoligaša, dedek Branko je bil znan trener (ki se je pred leti preselil v Radomlje in ves čas, dokler mu je služilo zdravje, ni zamudil niti ene same tekme domžalskih nogometašev z Luko v obrambi), nogomet igra tudi brat Rok. Kasneje se je Luka vrnil v Slovenijo, pridno študiral in diplomiral na Fakulteti za šport in dobil priložnost v vzhajajočem in perspektivnem NK Domžale. Tu je v dobro organiziranem in vodenem klubu (kar tudi sam večkrat poudari in pohvali) in s strokovnjaki, kot so bili Slaviša Stojanović, Martin Magister in Filip Filipovski, dozorel v nogometaša, ki je postal reprezentant (sicer je za reprezentanco odigral le eno tekmo) in prerastel zgolj slovenske okvire. Zato je kariero nadaljeval najprej v Avstriji, kasneje v Bahreinu, trenutno pa se preizkuša na Norveškem, kjer bo morda nadaljeval svojo športno pot.
Knjiga je nastajala kar nekaj časa, saj se je v njem nabralo dovolj zgodb, informacij, predvsem pa izkušenj, ki jih je hotel posredovati tudi drugim, mlajšim. K sodelovanju je povabil tudi druge, tako so v knjigi pomembni akterji tudi Branko Ilić in Andraž Kirm (bivša soigralca v NK Domžale, ki ju je pot vodila v tujino), pa reprezentančni vratar, ki je v tujino prav tako odšel iz našega kluba, Samir Handanović, ter eden najuspešnejših slovenskih reprezen-tantov v lanskem letu, Valter Birsa. Med tujimi vzorniki Luke Elsnerja pa sta v knjigi prisotna francoski reprezentančni vratar Hugo Lorris in eden Lukovih največjih vzornikov Jocelyn Blanchard, ki je še v zrelih letih s treningom in vztrajnostjo prekašal mlajše kolege. V knjigi je zbranih veliko koristnih nasvetov in misli, tako glede fizične kot tudi psihične priprave. Pomembni so treningi, motivacija, zdrav način življenja, prehrana, tudi spanje,
delo v skupini, pa seveda tudi izgradnja trdne osebnosti, notranja moč, premagovanje ovir, poškodb in pri vsem tem ima Luka Elsner s svojim zgledom in primeri svojih prijateljev in vzornikov veliko pravih odgovorov. Vsekakor je pomembno zaupanje vase in ključna misel : »Trenutek priložnosti bo prišel. V nogometu ima vsak posameznik v rokah svojo usodo.«
Vsekakor nepogrešljiva in dragocena knjiga za vse, ki želijo izvedeti, kako uspeti v nogometu in življenju. Ničesar ni moč doseči z lahkoto in brez truda, a vse je moč doseči, če si tega zares želiš in v to tudi verjameš.
Cveta Zalokar-Oražem
Januarske glasbene rimarije
Ja, tako so tokrat naslovili svoj nastop učenci petja iz razredov prof. Urške Urbanija Žun in prof. Zorana
le. Tako smo v mali poročni dvorani prisluhnili 16 pevcem pretežno učencev 1. razreda petja. V pesmih smo se popeljali preko tujih avtorjev do domačih, med katerimi je bilo kar nekaj poznanih, med njimi zagotovo Hiša ob cest' stoji. Svoje pevsko znanje so pokazali vsi nastopajoči in da je na višini, so jih nagradili tudi obiskovalci, ki so do zadnjega
kotička napolnili poročno dvorano kulturnega hrama. In kdo je poleg profesorjev še pripomogel k uspehu ali napredovanju pri petju mladih pevcev? Poleg staršev, ki jih, če že ne spodbujajo, vsaj podpirajo, kar je bilo videti tudi iz številnega obiska, še možje, ki so jih spremljali na klavirju: Miha Nagode, Jože Smrekar in Tomaž Pirnat. Pokazali so, kaj so se naučili, pregnali prvo tremo pred nastopom in ob tem povečali svojo samozavest.
did
KULTURNO DRUSTVO VIR IN KRAJEVNA SKUPNOST TOMA BREJCA VIR
Ljubezensko-kriminalno v novo leto 2011
Kulturno društvo Vir pri Domžalah in Krajevna skupnost Toma Brejca Vir sta tudi konec leta 2010 povabila vse ljubitelje kulturnih prireditev na novoletno predstavo, ki je že nekaj let tradicionalna oblika prijetnega druženja ob koncu posameznega
leta. Letošnji dan pred silvestrom so nas povabili v dvorano Kulturnega doma Vir na ljubensko-kriminal-no komedijo vrhunskega igralskega tandema Nataše Tič Ralijan in Gašperja Tiča, ki sta nas povabila v svojo Agencijo za ločitve.
Preden smo se postavili v vrsto za sprejem, nas je prijazno nagovoril mag. Lovro Lončar, predsednik Sveta Krajevne skupnosti Toma Brejca Vir, ter vsem zaželel srečno, zdravo in prijetno leto 2011, hkrati pa se vsem, ki so kakorkoli prispevali k uspešnemu delu krajevne skupnosti, zahvalil in tudi v novem letu zaželel veliko sodelovanja. Potem se je začelo zares in vsi smo postali obiskovalci Agencije za ločitve, eni z obljubo, da bomo na vrsti kmalu, drugi smo morali malo počakati, prav vsi pa smo ob komediji uživali in večina se je tudi prepričala, da obljuba organizatorjev simpatične prireditve, da se bomo smejali še po novem letu, drži.
Igralca sta nas vseskozi držala v napetosti, s svojo odlično igro sta nas popeljala zdaj tu, zdaj tam, vseskozi pa nam vsak zase, pa tudi oba skupaj trosila življenjske resnice iz lastnih izkušenj, ki bi tudi marsikateremu obiskovalcu oz. obiskovalki prišle še kako prav v vsakdanjem življenju. Ljubiteljem kulturnih prireditev pa še povabilo Kulturnega društva Vir pri Domžalah: Jure IVANUSIČ bo z glasbeno monokomedijo OD TIŠINE DO GLASBE (»v eni uri od kamene dobe do Rolling Stonesov« v Kulturnem domu na Viru nastopil v soboto, 5. februarja 2011, ob 19. uri. Dobrodošli!
20
kultura
28. JANUAR 20II
FOTOGRAFSKA RAZSTAVA V RADOMLJAH
Od cveta do cveta
ČESTITAMO
Domžalčki nastopili z dunajskim Strauss Festival orkestrom
Dunajski orkester Strauss Festival orchester je veličastni orkester, ki že veliko let ohranja pristno dunajsko glasbeno kulturo in razglaša večno mlado privlačnost dunajske glasbe z avtentično interpretacijo dunajske glasbe, v zgodovinskih stvaritvah in s širokim repertoarjem vse od klasikov do dinastije Strauss in mojstrov dunajske operete. S svojo prepoznavnostjo tradicionalno navdušuje z vsakoletnim razprodanim novoletnim koncertom v veliki koncertni dunajski dvorani in na neštetih gostovanjih po ZDA, Aziji in vseh pomembnih evropskih državah, med katere se je letošnji december uvrstila tudi Slovenija, saj je orke-
ster z znamenitim dirigentom Petrom Guthom v dvorani v Tivoliju Slovencem pripravil dva imenitna božično-novoletna večera. O kvaliteti orkestra ne dvomimo, tudi ni moj namen pisati o njegovem čudovitem igranju, pač pa bi rada opozorila, da je skupaj z orkestrom božično novoletno pravljico oblikoval tudi naš Otroški pevski zbor Glasbene šole Domžale Dom-žalčki. Zbor je ustanovila in ga že 12 let vodi Jožica Vidic. Pobudnik je bil Miran Juvan, ki je tudi kore-petitor od samega začetka. O nastopu je pevka Lina povedala: »Moramo se pohvaliti, da smo v nastopali skupaj z dunajskim or-
kestrom Strauss Festival orchester Wien pod vodstvom dirigenta Petra Gutha. Koncert je bil v hali Tivoli v Ljubljani. Koncert smo spremljali iz dvorane in slišali veliko skladb skladateljev iz družine Strauss. Sodelovala sta tudi dva baletna plesalca, ki sta se med drugim odlično predstavila v skladbi Na lepi modri Donavi. Dirigent je večkrat povabil občinstvo k sodelovanju. Tu smo mi še posebej radi sodelovali s topotanjem, ploskanje in mahanjem. To je doživetje, katerega se bomo še dolgo spominjali. Bilo je zelo zanimivo in zabavno.
V drugem delu pa nas je dirigent predstavil in povabil na oder. Sku-
Čudoviti ornamenti Jožeta Karlovška
KULTURNO UMETNIŠKO DRUSTVO JOŽE KARLOVŠEK pRIPRAVLJA
Velika glasbena dogodka
Kulturno umetniško društvo Jože Karlovšek je bilo ustanovljeno pred dvema letoma z namenom promocije in raziskovanja kulturno umetniške dediščine pokojnega Jožeta ^Karlov-ška, rojenega leta 1990 v Šmarjeti pri Novem mestu, kasneje živečega v Domžalah. Njegova zapuščina obsega dela na področju slikarstva, slovenske ornamentike, umetnostne obrti, stavbarstva, ljudske umetnosti in zbiranja slovenskih bajk in povesti. Namen delovanja društva je splošno koristen za širšo družbo, Občino Domžale ter njeno kulturno dediščino na naštetih področjih. Poleg tega pa si društvo prizadeva z različnimi kulturnimi prireditvami popestriti dogajanje v Domžalah, zato člani društva že pridno pripravljajo nekaj kulturnih prireditev. Največja prireditev bo 7. marca 2011 v hali Komunalnega centra v Domžalah, kjer bodo na koncertu, podarjenemu vsem mamam in ženskam, obeležili praznik žena in materinski dan.
POTI DO SRCA je naslov prireditve, v programu pa bodo nastopili in sodelovali Gianni Rijavec z glasbenimi gosti: mala Lina, zmagovalka šova Slovenija ima talent, Miša Molk, Nataša Madjar, godalna zasedba Anastasia string, Anastazija in Miran Juvan ter zborček 200 otrok iz osnovnih šol občin Kamnik, Lukovica, Moravče, Litija, Šmartno pri Litiji, Dol pri Ljubljani, Zagorje, Domžale, Mengeš, Trzin in Komenda.
Koncert, ki bo v celoti potekal v »živo«, bo v znamenju »Poti do srca«, ki jih Gianni Rijavec plete že vrsto let. Gianni Rijavec bo tokrat v nepozabnem spektaklu v Domžalah, s prepevanjem v srce segajočih balad, ob zvokih klavirja in kot velik glasnik miru in ljubezni, obiskovalke in obiskovalce popeljal v svet romantike.
Za čudovito glasbeno ekstazo bo društvo poskrbelo 2. junija 2011, ko bo v Kulturnem domu Franca Ber-nika nastopil kvartet saksofonistov Signum, ki ga sestavlja mednarodna zasedba mladih, temperamentnih glasbenikov, dveh Nemcev in dveh Slovencev (Alan Lužar, Blaž Kemperle, Simon Schuller in David Brand). Kvartet obstaja štiri leta in že marsikje po svetu je izzval bučne ovacije, prejel je tudi številne pohvale in nagrade. Njihov najpomembnejši dosedanji dosežek je zmaga kvarteta na tekmovanju T.I.M. v Veroni. Glasba, ki jo igrajo, je prvenstveno napisana za to zasedbo ali kot aranžmaji napisana za godalni kvartet ali godalni orkester. Prav tako spodbujajo mlade skladatelje, da pišejo glasbo samo zanje. Zaradi želje, da nenehno premikajo meje med raznolikimi zvrstmi, igrajo na koncertih vedno mešanice, ki vključujejo tudi filmsko in etno glasbo.
KUD Jože Karlovšek
KULTURNO
društvo jožef virk dob
Poletimo
z dežnikom
Polna dvorana otrok, domišljija brez meja in široko nasmejani obrazi. To je recept za prijetno nedeljsko popoldne, dobro voljo ob spominih na gledališko predstavo in željo po naslednjem obisku Ziv-Zava 2011. Letenje, sprehajanje po strehah, ptičja družba, vse to so si v živo predstavljali otroci, ki so si 14. novembra 2010 v dvorani Kulturnega doma na Močilniku v Dobu ogledali zabavno predstavo Moj dežnik je lahko balon v izvedbi Lutkovnega gledališča Fru-Fru iz Ljubljane. Čez domišljijsko zgodbo jih ji peljala deklica Jelka, ki se ji je zgodila nesreča, kakršna se lahko zgodi prav vsem otrokom: izgubila je žogo. Da se je izognila jeznim pogledom staršev, se je skrila za rumeni dežnik in zašepetala: »Moj dežnik je lahko balon.« Kot bi
VABLJENI NA PREDSTAVO
otroškega Živ-Žava v nedeljo, 13. februarja 2011, ko se bo ob 16. uri na odru Kulturnega doma na močilniku v Dobu odvila predstava
LETEČA ŽABA
v izvedbi gledališča OTH pirniče. za več informacij pokličite na tel.: 041 420 610!
paj z orkestrom in solistko - operno pevko Moniko Moser smo zapeli pesem Sveta noč. Eno kitico, nemško Stille Nacht, je zapela sama, potem pa mi dve slovenski kitici. V dvorani je bilo 4.400 poslušalcev, ki so nas nagradili z res velikim aplavzom. Za zaključek smo se pod vodstvom dirigenta in spremljavo orkestra sprehodili med občinstvom. Zadnja skladba je bila tradicionalna Radetzky-Marsch. Za ta čas pa je dirigent taktirko predal našemu pevcu Mateju Maliju, ki je orkestru dirigiral do konca zadnje skladbe.«
Povabilo in nastop Otroškega pevskega zbora Domžalčki s tako znamenitim orkestrom in pred tako številnim občinstvom je lepo priznanje pevcem, zborovodkinji Jožici Vidic ter vsem, ki z zborom sodelujejo, pa tudi Glasbeni šoli Domžale, zato vsem iskrene čestitke in veliko tako uspešnih ter imenitnih nastopov tudi v prihodnje.
Vera
Foto kino video klub Mavrica je 29. novembra pripravil razstavo, na kateri so predstavili fotografije, diapozitive in digitalne fotografije, ki so jih na temo Od cveta do cveta posneli člani društva. Šlo je za vsakoletno pregledno razstavo, ki se je na pobudo Turističnega društva Radomlje v enem delu posvetila tudi čebelam, čebelarjem in čebelarstvu. Ker je bila razstava tekmovalnega značaja, v okviru Fotografske zveze Slovenije, so najboljšim podelili tudi priznanja.
Razstava, ki je bila postavljena v galeriji Dom in v Kodrovi dvorani, je obiskovalce ponesla v toplejše letne čase; v delovni, brenčeči in šumeči, vsakdan, v katerem čebele zbirajo zalogo za zimo in v katerem lepo-krili metulji s svojo mavrico barv postavljajo piko na i, če sedejo na sladki cvet. Za kulturni program je
njem mladega brsta v svežino pomladanskega dne in rojevanjem bohotnega plodu v jesenskem meglenem jutru. Čeprav se površnemu opazovalcu zdi vloga tega drobnega organizma na prvi pogled minorna, navidez nepomembna, pa je v zasnovi razstave jasno nakazano njegovo izjemno poslanstvo za preživetje človeka. Člani društva so se smelo lotili zahtevnega, dinamičnega motiva žuželke, ki je lahko v izziv ne samo v klasiko za-zrtemu fotografu, temveč tudi z digitalno tehniko prežetemu snovalcu. S serijo fotografij so uspeli prikazati enkratno živopisanost ene največjih skupin organizmov na zemeljski obli, hkrati pa so s svojimi motivi postavili opomnik časa, v katerem se srečujemo z vse večjo skrbjo za njihov obstoj. V obdobju, ko smo priča propadanju celotnih čebeljih družin, tihemu izumiranju prostoživečih organizmov zaradi
mignil je bila v družbi ptic nad širno Ljubljano, med hišami je iskala svojo žogo, se čudila kako iz ptičje perspektive ljudje izgledajo kot majhne pike. Jelkina želja, da bi našla žogo, se je zaradi njene vztrajnosti seveda uresničila in deklica je bila kmalu spet vesela doma.
Otroci morajo biti ravno prav nagajivi
Mesec december je čas obdarovanj in tudi zato pravi čas, da so otroci še bolj pridni. Lutkovna predstava o ravno pravšnji nagajivosti Kam pa kam kozliček je bila zato 12. decembra 2010 ravno na mestu. V igrivi zgodbi se je navihanim obrazom predstavil kozličke, ki je želel biti velik in odrasel, ravno tako kot si to na nenavadne načine želi veliko otrok. Otroci so skozi predstavo opazovali igrivega kozlička polnega domišljije in željnega vra-golij, ki pa je hkrati želel, da ga vsi kot »velikega« upoštevajo. Zagotovo so se otrokom vsaj ob kateri izmed porednih prigod zaiskrile oči, vendar so v predstavi tako kot je kozliček tudi otroci prepoznali, kdaj je kozliček ravnal pravilno in kdaj ne.
Punčke male, fantki čvrsti, le pogumno vsi po vrsti! Brž poiščimo hudobo, preženimo to nadlogo. Kar korajžno za menoj, ena, dva, gremo na boj.
S to kitico pogumnih besed so jež, pastirička Alenka in otroci, ki so si 16. januarja v okviru Živ-Žava 2011 ogledali lutkovno predstavo Račka, iz ježkovega doma pregnali lisico. Lutkarji iz Gledališča OTH Pirniče so na odru slikovito uprizorili nagajivo račko, ki je pastirici vedno znova uhajala v luže, zvito lisico, ki je račko ukradla, ter sprva žalostnega in nato pogumnega ježka, ki je pregnal lisico in si nazaj pridobil svoj dom. Da je bila predstava še bolj doživeta, so poskrbeli mladi gledalci, ki so živalim vneto pomagali s ploskanjem, petjem in trobljenjem.
Bojana
Za kulturni program je poskrbel citrar Tomaž Plahutnik, ki je z glasbo spremljal tudi obe projekciji - diapozitivov in digitalnih fotografij.
(Foto: Uroš Resnik)
poskrbel virtuoz na citrah Tomaža Plahutnik. Melodija citer se je mehko zlivala s podobami brsteče pokrajine in barvitih detajlov. Razstavo je odprl Igor Jeretina, predsednik sveta KS Radomlje. V nagovoru je čestital nagrajencem in orisal kulturno poslanstvo Mavrice in njen prispevek k prepoznavnosti kraja in njegovemu društvenemu življenju.
Selektor in ocenjevalec, mednarodni mojster fotografije, Lado Kutnar, je izmed množice izbral 70 fotografij, 45 diapozitivov in 55 digitalnih fotografij. V spremni besedi, ki jo je zapisal v vabilo, je večplastno poudaril pomen fotografiranja živega sveta. Pohvalil je kakovost fotografij, ki so jih napravili Lili in Milan Jazbec, Mojca in Lojze Popelar, Al-binca in Janez Kosmač, Jože Kragelj, Matija Kosmač, Matjaž Skok, Maša in Mateja Absec in Vlasta Jenčič. Med drugim zapisal: »V motivih fotografij se lahkotno prepletajo različne faze v življenju rastlin, od brstenja, preko polnega cvetenje v fazo plodenja. V ideji razstave je izrazito v prvi plan postavljena vloga žuželke kot pomembnega mosta med življenjem dveh generacij, kot ključnega povezovalnega člena med poraja-
preobremenjenosti okolja z različnimi onesnažili, je tematika te razstave še kako sodobna, aktualna. Pričujoča razstava je pomemben kamenček v spoznanju o občutljivosti, krhkosti teh drobnih organizmov in hkrati njihovi epohalnosti, saj je od njih odvisna velika večina svetovne pridelave hrane in posledično tudi eksistenca celotne človeške rase.«
Priznanja za najboljše fotografije so prejeli: Mojca Popelar (1. nagrada), Jože Kragelj (2. nagrada), Lojze Popelar (3. nagrada); Lili Jazbec, Milan Jazbec in Albinca Kosmač (diplome).
Priznanja za najboljše diapozitive so prejeli: Lili Jazbec (1. nagrada), Milan Jazbec (2. nagrada) in Matija Kosmač (3. nagrada). Priznanja za najboljšo digitalno fo-
tografijo so prejeli: Lili Jazbec (1. nagrada), Matjaž Skok (2. nagrada] Maša Absec (3. nagrada); Milan
nagr
Matjaž Skok (2. nagrada),
Jazbec, Janez Kosmač, Mateja Ab-sec, Albinca Kosmač, Jože Kragelj (diplome).
Priznanja najboljšim je izročil Igor Jeretina, prejeli pa so tudi čebelarske izdelke, ki sta jih pripravila pokrovitelja razstave, čebelarja Veronika in Ludvik Lap.
Igor Lipovšek
Krajevna skupnost Jarše-Rodica vabi na KONCERT OB MATERINSKEM DNEVU
godalnega orkestra glasbene šole Domžale Anastasia String
gostja večera: Alenka Godec
Solist na saksofonu: Bas kitara: Bobni:
Dirigentka in pevka: Klavir in vokal: Povezovalec: Plesalci:
Peter Omejc Jože Hauko Jure Rozman Anastazija Juvan Miran Juvan Marjan Bunič
Ema Pipp in Jan Turnšek ter Eva Osolnik in Peter Pipp (viceprvaka v standardnih in latinskoameriških plesih). Prodaja vstopnic: Trgovina Vistra, Papirnica Lipa, Radomlje. ljeni!
28. JANUAR 20II
kultura
21
Nova osvetlitev Kulturnega doma Franca Bernika
Stavba KD Franca Bernika, ki je letos praznovala 100-letnico obstoja, je ob prenovi pred poldrugim
desetletjem dobila tudi osvetlitev
fasade, zlasti izjemno lepih štuka-tur. Od 76 svetilk, ki so osvetljevale fasado, jih je zaradi vremenskih razmer in vandalizma le še manj kot 10 opravljalo svojo funkcijo. Zato se je Občina Domžale odločila posodobiti osvetlitev z namestitvijo varčnejših, estetskih ter z zakonodajo skladnih svetil. V polni, praznični podobi, je stavba zasijala že konec meseca decembra, ko je župan v Kulturnem domu Franca Bernika pripravil novoletni sprejem. O izbiri, ustreznosti in varčnosti nove osvetlitve je podžupanja, Andreja Pogačnik Jarc povedala: »Izbrali smo modernejši in varčnejši način osvetljevanja, prilagojen
NOVA KNJIGA - V ZRCALU NARAVE
Narava - naša najboljša učiteljica
BALZAM ZA NAŠO DUŠO
Kulturni večeri pod Antonucovo lipo
Bolj ko sem buljil tja gor, pod oblake, bolj mi je šlo na jok. Bi kmalu zajokal, skupaj z nebom.
Deževalo je tistega dokaj mrzlega decembrskega dne, ko sem se, skupaj z nepogrešljivimi prijateljicami
V t* ^



Pod božično smreko
Povezanost kraja in prebivalcev v njem se je videla tudi tokrat, ko so na dvorišču kmetije Antonuc, kjer kmetujeta Janez in Rozi Gabršek, pripravili tokratni koncert božičnih napevov v okviru kulturnih večerov pod Antonu-čovo lipo. Tokrat je v deževnem večeru nastopil Domžalski komorni zbor s prepevanjem božičnih napevov, ki so jim prisluhnili številni obiskovalci. Čeprav je bilo od srede 22. decembra do božiča še nekaj dni, nas je petje božičnih pesmi popeljalo v čas ob božiču malce prej in bilo je zelo lepo. Seveda smo bili ob lepoti petja Domžalskega komornega zbora, ki je bilo nekaj posebnega ob deževnem dnevu, deležni tudi dobrot domače kuhinje mami Rozke in če nas je petje poneslo, so nas čaj in ostale dobrote razveselili in ob tem se nismo ozirali kaj preveč na odvečne kilograme telesne teže.
djd
KULTURNODRUŠTVO VIRPRIDOMŽALAH
vabi na
GLASBENO MONOKOMEDIJO
koncert za anekdoto in klavir
Kulturni dom na Viru sobota, 5. februar 2011, ob 19. uri
Rezervacija in prodaja vstopnic
Tel.: 051/61 61 51, 051/61 61 71
Cena vstopnice: 10 €
in prijatelji, namenil udejaniti še en, tokrat že sedmi Kulturni večer pod Antonucovo lipo.
V	goste sem povabil pevke in pevce bivšega Komornega zbora Domžale - no, napaberkovalo se jih je, na koncu, iz vseh koncev, pevk in pevcev, »skup« sta jih spravila pa prijazna zakonca Hribar, Polona - ta mlada dama izredno požrtvovalno vodi tudi mešani pevski zbor TRD Turnše-Češenik! - in Andrej, za kar sem jim iz srca hvaležen! Dogovorili smo se, da bodo oblekli posebne zeleno-rdeče pelerine in se na improviziranem odru postavili tako, da bo vse skupaj rahlo spominjalo na božično drevesce (postavitev namreč).
Dež je padal in ni in ni hotel prenehati močiti našo ljubo zemljico. Hja, nič, kar je, je, smo si rekli vsi skupaj. Večer bo, pa če začnejo še »ušpičene prekle dol padat!« In je tako tudi bilo. Zbralo se je presenetljivo dosti ljudi, glede na vreme. Zaslišali so se zvonovi evropskih katedral, v koloni, eden za drugim so kostumi-rane pevke in pevci prišli na oder, zažareli so reflektorji, zaslišala se je glasba, grla so zapela. Najlepše božično-novoletne svetovne uspešnice so se vrstile, druga za drugo so odmevale v čas in prostor, ljudje so ploskali in tu pa tam zapeli zraven, večer je vse bolj zadobival neko toplo, presunljivo ganljivost, ki je počasi, a sila zanesljivo, lezla pod kožo vsem prisotnim.
Prijazna gostitelja vsakoletnih Kulturnih večerov pod Antonucovo lipo sta poskrbela za tople napitke in za božansko špehovko, prijazne sosede so »primaknile« flancate in piškote, žganjička domača je grela prezeble ude.
Ko je zadonela Sveta noč, so pevke in pevci prižgali prskalice in prizor je bil naravnost čaroben.
V	tistem trenutku sem se, spet enkrat, dodobra zavedel, da je tovrstno početje balzam za dušo, ne le za mojo, temveč za duše vseh, ki si znajo in zmorejo utrgati nekaj drobcenih trenutkov, da jih potem napolnijo z radostjo, veseljem in zadovoljstvom.
Žareči obrazi zadovoljnih ljudi so mi dali novega elana. Je vredno, o, pa še kako je vredno ustvarjati tovrstne večere, pa naj stane kolikor hoče! Če mi bo sreča mila, bom tudi letos nadaljeval s prakso omenjenih večerov.
Letos je namreč prav posebno, jubilejno leto: dvajset let od zasaditve Antonucove lipe (zasajena je bila prav na dan razglasitve svobodne, suverene, samostojne slovenske države!), pet let od dneva, ko smo pripravili prvi Kulturni večer pod Antonucovo lipo in če bom »priden«, lahko »prilezem« celo do desetega večera (manjkata samo še osmi in deveti!).
Bomo videli, je rekel slep gluhemu Roman Končar
vsem standardom zakonodaje. Za spremembo bodo svetile navzgor, vendar še vedno v skladu z zakonodajo. Razsvetljava bo pripravljena za dve priložnosti: za prireditve in za vsakodnebvno, nekoliko blažjo osvetlitev.«
Kulturni dom Franca Bernika Domžale predstavlja osrednjo domžalsko kulturno institucijo. V eni sezoni se oblikuje in organizira mnogo prireditev, od gledaliških predstav, koncertov klasične, jazzovske in popularne glasbe, mladinskih predstav, otroških lutkovnih predstav, literarnih večerov, predavanj in različnih slovesnosti, pa do filmov v Mestnem kinu Domžale, ki se nahaja v Kulturnem domu Franca Bernika, do razstav v Galeriji Domžale, ki prav tako spada pod okvir Kulturnega doma Franca Bernika Domžale. Program je tako namenjen vsem generacijam in vsem kulturnim okusom. To priložnost je potrebno le izkoristiti.
Teja Lapanja
V	decembru sta tik pred knjižnim sejmom domžalska ustvarjalca - pisatelj in okoljevarstvenik Anton Komat in ilustratorka Mojca Vilar v samozaložbi izdal posebno knjigo, knjigo, ki skuša nagovoriti tako mlade ljudi kot njihove odrasle vzgojitelje k bolj odgovornemu in čutečemu odnosu so narave, okolja in živih bitij nasploh. Knjiga, ki sta jo predstavila konec decembra tudi na srečanju v Knjižnici Domžale, nosi naslov V ZRCALU NARAVE, s podnaslovom Fridine zgodbe. Sestavlja jo 28 pripovedi in doživetij, ki jih radovedna deklica Frida pripoveduje nam in so nastale ob druženju z mladimi prijatelji ter ob pogovorih z Vandelinom, njihovim vodnikom v svet narave.
V	naravi je vse povezano z vsem in človekovo mesto je sredi tega življenja, v srcu narave. Samo tam lahko človek zares živi, spozna svoje poslanstvo in smisel ter se ob uporabi domišljije čudi vsemu, kar nas narava lahko nauči. Svet se je znašel v veliki krizi, ki še zdaleč ni zgolj in samo ekonomska in finančna, pač pa je tudi energetska, klimatska, pre-hranska, zdravstvena, lahko bi rekli planetarna kriza, ki v vsakem od nas pušča velike in težke posledice, s katerimi se srečujemo in jih stežka premagujemo. Vleče nas v obup, čutimo nemoč, apatijo, brezdušnost, razočaranje in potem čisto na koncu celo željo po umiku, pa vendarle se vsi zavedamo, da je potrebno biti aktiven in se vključiti v spreminjanje sveta. Kot je nekje izjavil pisatelj Anton Komat: »Najslabše, kar se nam lahko zgodi je, da obtičimo na mestu, kjer smo zdaj.« Anton in Mojca temu poslanstvu sledita na njima najbolj znan in svojski način in v duhu sporočila: Nagovor otrok je zadnje, kar lahko storim za vas. Ali kot pravi Anton Komat: »Pri reševanju perečih problemov sodobnega sveta ne potrebujemo več znanja za konkurenčnost, pač pa več domišljije
I
za velike spremembe.« In te so prav v majhnih, drobnih, na videz nepomembnih sporočilih in odgovorih, ki ih najemo v naravi. n kaj je otrokom bližje kot zgodbice, pripovedovanje in zbujanje domišljije ob tem. Zato je avtor kot posvetilo knjigi namenil sporočilo: Zgodba je najkrajša razdalja med dvema človekoma. Tu je naravoslovje , ki omogoča neskončno veliko znanja, vendar pa je problem, da je potrebno tudi spoznanje. Zato je prav, da se ob knjigi skupaj poučimo na primer o vseh skrivnostih molekule vode, sveta čebel, o hrani in njeni pridelavi, pa preteklih geoloških pojavih, vulkanskem hribu Smrekov-cu, koristnih živalih, ki jih po krivici preganjamo ali pa o pticam prijaznih drevesih in grmih ter čudovitih jesenskih listih ^ in v naravi ni nevarnosti, največja nevarnost človeku preti od nas samih, od ljudi, ki so izgubili stik z naravo in samim seboj. Prvi korak je prebrati in podoživeti knjigo, ki se nem ponuja in se potem z njenim sporočilo odpraviti v naravo. Naj ob koncu zapisa o Komatovi knjigi opozorim še nadvse zanimivo akcijo Inštituta za trajnostni razvoj, ki poziva šole, da se vključijo v projekt ŠOLSKI EKOVRToVI. Z
njimi naj bi šole učencem pomagali spoznavati vso lepoto in čar pridelave hrane, neposrednega stika z naravo, spremljanje rasti in razvoja rastlin. V času, ko v Sloveniji želimo povečati samooskrbo z lastno hrano in dati pomen pridelovanju lastne zelenjave in sadja, je to prekrasen projekt, saj otrokom danes manjka takšna vzgoja, stik z okoljem in nenazadnje tudi medsebojno sodelovanje in izmenjava izkušenj, kar vrtičkarji dobro poznamo. Upam, da se bo za to odločila tudi katera od domžalskih šol, vsekakor pa naj začno razmišljati o vzpostavitvi šolskih in vrtčevskih vrtov kot zanimivega in poučnega izziva za vse.
Cveta Zalokar-Oražem
Kaligrafinja Katarina izdelala kaligrafski izpis pesmi Toša proeskega
Mlada kaligrafinja iz Domžal, Katarina Rojc, je na naročilo kluba oboževalcev tragično preminulega pevca Toša Proeskega, Internacionalni Toše Proeski Fan Club Forum, izdelala kaligrafski zapis njegove pesmi Tajno moja, katerega bodo člani kluba predali njegovim staršem na dan, ko bi priljubljeni makedonski pevec, z angelskim glasom, praznoval svoj trideseti rojstni dan. Darilo bo potovalo v Tošejevo rodno vas Kruševo, kjer že nastaja muzej, posvečen pevcu. Po besedah predstavnikov kluba oboževalcev bo po vsej verjetnosti tudi ta zapis dobil svoje mesto v muzeju. V muzej, kjer bodo razstavili pevčeve
osebne predmete, bodo makedonske oblasti vložile kar pet milijonov evrov in bo menda največji na tem delu Evrope, ki bo v celoti posvečen le enemu umetniku. Na njegov grob se še danes zgrinjajo množice, veliko oboževalcev vsak dan obišče njegovo rojstno hišo.
Kaligrafski zapis Tošejeve pesmi Tajno moja vključuje tudi pozlato s pravimi zlatimi lističi. Katarina je predala darilo predstavnikom kluba v kavarni Veronika v Kamniku, kjer sicer vsak teden izvaja kaligrafske tečaje, vsako prvo soboto v mesecu pa brezplačne kaligrafske delavnice.
Katarina Karlovšek
Kaligrafski izpis pesmi Tajno moja
Božične melodije v prednovoletnem Ihanu
V minulem decembru so za mali praznični spektakel poskrbeli pevci in pevke Mešanega pevskega zbora Slamnik, ki so pod vodstvom zborovod-kinje Ane Černe v Kulturnem domu Ihan priredili atraktiven božično-novoletni koncert. Kar uro in pol so se nežne božične melodije razlegale po dvorani, ki je bila zapolnjena do zadnjega sedeža. Poleg članov zbora
Slamnik, ki sodelujejo od novembra 2008, so se na odru predstavili tudi Mešani pevski zbor Gameljne in vokalna skupina Dea, že na začetku prireditve pa je zbrane poslušalce nagovoril predsednik Krajevne skupnosti Ihan, Janez Gregorič. Glavni namen prijetnega glasbenega dogodka je bil pričarati delček toplega, domačega in pomirjujočega prazničnega vzduš-
ja. Slamniku in gostom je glede na bučne aplavze poslušalcev, s katerimi so pospremili prav vse nastopajoče, to vsekakor uspelo. Samo izvedbo koncerta so omogočili Krajevna skupnost Ihan, Kulturno društvo Ihan in Turistično društvo Ihan.
Alenka Ivančič Foto: Darja Povirk
22
šport
28. JANUAR 20II
Priprave na Mladina in gore in gorniška šola
V KULTURNEM DOMU FRANCA BERNIKA DOMŽALE
Podelitev priznanj za dosežke v alpinizmu in športnem plezanju
V četrtek, 13. januarja 2011, je v Kulturnem domu Franca Bernika potekala slavnostna podelitev priznanj za vrhunske dosežke v alpinizmu in športnem plezanju. Tradicionalne razglasitve, ki je elito celotnega slovenskega plezanja združila ravno v Domžalah, se je kot slavnostni govornik udeležil tudi župan Občine Domžale Toni Dragar. Župan je poudaril, da je zlasti alpinizem šport, ki je Domžalam prinesel svetovne prvake velikih sten. Zgodba o uspešnem domžalskem alpinizmu se je začela pred 35 leti in pri tem ne gre spregledati dejstva, da so tudi naši alpinisti od vsega začetka pomagali graditi legendo o pogumnih slovenskih plezalcih. Naši fantje so bili zraven pri uspešni slovenski himalajski premieri, odpravi na Makalu leta 75', štiri leta kasneje so se borili z ledenim vetrovi na zahodnem grebenu Evere-sta in pomagali preplezati smer, ki je osupnila svet. Zraven smo bili tudi v zlati dobi slovenskega alpinizma in ob bok najboljšim svetovnim osvajalcem nekoristnega sveta lahko postavimo tudi domžalsko navezo Jeglič-Karo. Domžalski alpinizem je torej že zelo
zgodaj začel posegati po visokih, a hkrati tudi dosegljivih ciljih. Naše ambicije in predvsem kakovost je že leta 1978 potrdil tudi legendarni poljski alpinist, morda celo največji med največjimi, Jerzy Kuku-czka, ki je skupaj z našimi plezalci v pakistanskem Hindukuš začel svoj neverjetni alpinistični opus. Kot tehnični vodja jugoslovan-sko-poljske odprave je legendarni Jerzy Kukuczka, zagotovo eden največjih himalajskih junakov, 11. avgusta 1978 čestital Domžalča-noma Miru Štebetu in Matjažu Veselku za preplezano prvenstveno smer jugoslovansko-poljskega prijateljstva po severnem grebenu na 7.692 metrski Vzhodni Tirič Mir. Ja, tudi zares izjemni Jerzy, pustolovec, ki je stopil na vseh 14 osemtisočakov, je del športne zgodovine našega kraja. Toni Dragar: »Dosežki naših alpinistov in športnih plezalcev tudi v današnjem času merijo na svetovni vrh. V letu 2010 smo bili priča številnim vrhunskim uvrstitvam na domačih, evropskih in svetovnih prvenstvih, opravljeni so bili
številni težki alpinistični vzponi in preplezane težke športno-plezalne smeri v plezališčih. Z vsem spoštovanjem že vnaprej čestitam vsem dobitnikom današnjih priznanj, kot tudi vsem ostalim, ki ste sposobni presegati meje marsikomu nedosegljivega. Odločitve so težke, razlike majhne, kvaliteta vzponov na visoki ravni, a prvo mesto žal le eno.«
Kot v preteklem letu je izbor najuspešnejših alpinistk in alpinistov opravila skupina alpinistov, ki so jo določili na komisiji za alpinizem (KA) pri Planinski zvezi Slovenije. Izbrali so skupino izkušenih alpinistov različnih generacij, ki poznajo razmere v svetovnem in slovenskem alpinizmu. Skupino so poleg Toneta Škarje (Komisija za odprave v tuja gorstva PZS) in Mihe Habjana (KA) sestavljali še Tina Di Batista, Tadej Debevec, Milan Romih, Urban Golob in Peter Me-žnar. Laskavi naslov najuspešnejšega slovenskega alpinista v letu 2010 je prejel član mariborskega alpinističnega odseka AO Kozjak Andrej Grmovšek, najuspešnejša alpinistka
pa je prvič postala nekdanja špor-tno-plezalna reprezentantka in svetovna prvakinja Martina Čufar, ki se je po koncu tekmovalne kariere posvetila plezanju težkih smeri v velikih stenah. Najperspektivnejši alpinist v letu 2010 je postal Primorec Matic Obid, član AO Nova Gorica. Nagrade za posebne dosežke v alpinizmu so prejeli še Anasta-sija Davidova, David Debeljak (za perspektivne dosežke), Matjaž Je-ran, Luka Kranjc, Tadej Krišelj (za perspektivne dosežke), Luka Lin-dič, Nejc Marčič (za perspektivne dosežke) in Neda Podergajs. Župan je vsem prisotnim za prihodnje zaželel veliko športnih in tekmovalnih uspehov, dobrih vzponov, lepega vremena, čim manj strašljivih padcev in da še naprej ostanejo najbolj družabni športniki z radoživo, veselo, svobodno in predvsem vizionarsko naravo. »Ko se boste mučili v kamnitih »strehah«, se borili z gravitacijo in nad temnimi globinami iskali skromne oprimke in stope, ne pozabite na nas, ki v vaše podvige vstopamo in vaše smeri ponavljamo na velikem platnu Mednarodnega festivala gorniškega filma Domžale. Verjamem, da boste sprejeli tudi ta izziv. Mi smo ga in ni nam žal, saj je gibanje v vašem svetu umetnost, ki si veliko platno vsekakor zasluži,« je še dodal Dragar.
Teja Lapanja
Novice iz AK Domžale
Atleti so v nizki preži, tik pred startom
Po atletskih dvoranah že pokajo startne pištole, sodniki že merijo in
beležijo, kaj so v preteklih mesecih v dvoranah in telovadnicah natrenira-li atleti in atletinje. Atletska sezona 2011 se je z dvema uvodnima mitingoma za odpravo najhujše treme pred pomembnimi nastopi že začela, pred nami je kar šest vikendov prvenstev Slovenije v dvorani. Člani AK Domžale so prvi otvoritveni miting v Šempetru izpustili, 15. januarja pa so pionirji in pionirke že nastopali v Ljubljani. Mlajši od 12 let so nastopili v 60-metrskem sprintu: Špela Tandler ter Tilen in Matic Ulčar, slednji se je izmed trojice najmlajših uvrstil najviše, na 12. mesto. Številnejšo zasedbo je imel AK Domžale med mlajšimi od 14 let (kategorija U-14, letniki 1998 in 1999). Tea Podbevšek je nastopila v konkurenci 36 tekmovalk in se s skokom v daljino iz cone z rezultatom 466 cm najprej uvrstila na odlično drugo mesto, za tem je bila hitra še na 60 m (8,77 s), kjer je zabeležila peti čas. Zala Šenet se je s 15. mestom bolje odrezala na 60 m (9,05 s), Nini Pavlič Hren pa se je prvi nastop v daljini ponesrečil. Odlično je nastopil tudi moški del pionirske ekipe U-14 - Klemen Ribaš in Anže Farkaš, ki sta stopila na tretjo stopničko in že sredi januarja začela z nabiranjem medalj v 2011. Prvi je bil bronast v skoku v daljino (481 cm), drugi v teku na 60 m (8,56 s). Le nekaj korakov za najboljšimi je v cilj pritekel še sedmouvrščeni Matevž Hribar (8,83 s). Luka Raz-potnik in Jakob Jančar sta bila višje uvrščena v skakalski preizkušnji, in sicer na 14. in 15. mesto. V naslednji številki Slamnika boste
Učenci planinske skupine OŠ Pre-serje pri Radomljah, v sestavi Klara Mestek, Lara Bajec, Klemen Kogo-všek, Katja Beden, Sabina Narobe in Kristina Marolt, so skupaj z dvema učenkama OŠ Venclja Perka, Kajo Peršolja in Urško Žabota, na področnem tekmovanju Mladina in gore dosegli odlične rezultate. Glede na visok nivo izkazanega znanja sta se obe ekipi uvrstili na državno tekmovanje v Slivnici pri Celju. V sklopu praktičnih priprav na tekmovanje smo 11. in 12. decembra, skupaj s člani gorniške šole mladinskega odseka Planinskega društva Domžale, na Veliki planini izpopolnjevali zimsko tehniko gibanja.
peš po-ali pla-
nVj
soboto dopoldan smo se dali v Domžalski dom na M nini. Do večera smo v prelepem in mrzlem zimskem dnevu preizkusili hojo s krpljami, derezami ter se v bližnjih vrtačah učili zaustavljanja s cepinom. Zvečer smo ponavljali teoretična znanja o gorski reševalni službi, prvi pomoči, gorskem okolju, zgodovini planinstva, orientaciji in
branju zemljevida, pripravi na turo ter vremenoslovju. Večer je minil ob družabnih igrah in petju. V nedeljo, po zajtrku, smo se preizkusili v reševanju namišljenjga ponesrečenca v plazu s sondiranjem snežne odeje z lavinsko sondo ter ob pomoči lavinske žolne. S pomočjo prereza snežne oddeje smo ugotavljali trdnost oddeje in nevarnost plazov. Ob povratku v dolino so nas presenetili starši otrok, ki so se nam pridružili na poti.
Dvodnevno izpopolnjevanje gor-niške šole so podprli vodniki Planinskega društva Domžale, ki so s prostovoljnim delom vedno pripravljeni priskočiti na pomoč. Hvala tudi staršem, ki so se organizirali in solidarno poskrbeli za vse prevoze otrok ter finančno podprli njihovo bivanje na planini. Pri pripravah in udeležbi na tekmovanju sta nas finančno in organizacijsko podprli še OŠ Preserje pri Radomljah ter OŠ Venclja Perka.
Mentorica: Mateja Peršolja
Domžalski atleti se že veselijo gneče na stopničkah!
že lahko prebrali, kateri so najboljši pionirji in pionirke v Sloveniji. Držite pesti!
Atletski sodniki so že začeli s pripravami na Balkanske igre
Začetek septembra 2011, ko se bodo v Domžalah odvile 21. Balkanske atletske igre za veterane (BAI), je hkrati daleč in zelo blizu. Tekmovalci imajo pred sabo še dovolj časa za pripravo, na drugi strani pa se je organizator AK Domžale za veliko tekmovanje že začel pripravljati. Zaradi obširnosti tekmovanja, številnih kategorij in celotnega olimpijskega programa je sodniški zbor v svoje vrste povabil nove člane. Kandidati so pravila kraljice športov spoznavali na tečaju za nove atletske sodnike 15. januarja 2011, da bo na tekmovanju čim manj težav in zagat, pa so imeli seminar tudi že obstoječi atletski sodniki. Na-stja Dolinar je povedala: »Seminar je bil organiziran za vse sodnike, nove kandidate in tiste, ki že imajo licenco. Predavanja sodnika Andreja
Udovča iz Ljubljane se nas je udeležilo 28 slušateljev. Vsebina je bila zanimiva, pet ur praktičnih primerov rezultatov, zapisnikov in možnih dogodkov je minilo, kot bi mignil! Na izpit bo šlo 11 novih sodnikov, nekaj jih bo šlo opravljat izpit za napredovanje iz atletskega v državnega sodnika. Predavanje je trajalo od 9. do 14. ure, vmes smo imeli odmor, po koncu smo šli kot sodniška ekipa še skupaj na kosilo.«
Bojana
Naslednja številka glasila
Slamnik izide v petek, 18. februarja 2011. Rok za oddajo prispevkov je četrtek,
10. februarja 2011, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com.

Hoj, hoj, hoj!
Pa nas je Božiček letos zopet obiskal! Ob prav kisli od-jugi in dežju smo ga morali zopet povabiti v telovadnico OŠ Domžale. Prav presenetil nas je z prihodom že na začetku vadbene ure, vendar je pohitel prav zaradi posebnega darila, ki nam ga je letos namenil. Pripeljal je velik paket, v katerem smo dobili športne rekvizite za našo vadbo. Prinesel nam je dve ristanc blazini. To že kar malo pozabljeno igro bomo na novih blazinah lahko spoznali na naših vadbenih urah. Še bolj pa nas je razveselil s štirimi TOGU posebnimi napihnjenimi polžo-gami, ki pa res služijo za funkcionalno vadbo otrok, saj izboljšujejo moč, hitrost, ravnotežje gibljivost, ravnotežje in koordinacijo telesa. Takoj smo seveda skupaj z Božičkom rekvizite tudi preizkusili. Otroci so komaj dopove-dali Božičku, ki je eno od blazin že hotel izkoristiti za počitek, da blazine za ristanc niso namenjene za plažo na morju, ampak za skakanje po njej. Mi pa smo Božičku pripravili plesno točko naše plesno navijaške skupine, pod vodstvom Mateje, ki nas je presenetila z novo koreografijo in dinamičnostjo nastopa. Pa zopet prikoraka Božiček in prinese novo škatlo daril, tokrat za vsakega mladega telovadca posebej. Tudi on je letos poudaril, da so ekološko usmerjena darila letos v vrečkah iz papirja. Ob novih darilih in dobrotah smo si
skupaj ogledali še dve epizodi Backa Jona. Božičku, ki je v eni od epizod odigral stransko vlogo, je bilo tako všeč, da je našega tehnika Jaka prosil za DVD kopijo. Že sedaj obljubljamo Božičku, da bo naslednje leto prekrasno vreme in da ga z DVD-jem čakamo na našem Šumberku!
Hvala vsem, ki so nam pomagali k izvedbi programa, in Božičku za naša nova športna darila, ki smo jih zelo veseli!
Vaditelji Adriana, Mateja, Anica, Jaka in Primož
28. JANUAR 20II
šport
23
NOV MEJNIK GOLFSKE IGRE V SLOVENIJI
Urša Orehek,
Golfklub
Arboretum
Vrsti številnih uspehov, ki jih v zadnjih letih v svetovnem merilu na področju športa dosegajo mladi in manj mladi športniki in športnice ter športna društva iz naše občine, so se pridružili tudi uspehi Golfskega kluba Arboretum. Njihova članica sedemnajstletna Domžalčanka Urša Orehek je v decembru na Floridi osvojila odlično drugo mesto na Orange Bowlu - neuradnem svetovnem prvenstvu do osemnajst let v golfu. Če vemo, da je omenjeno prestižno lovoriko pred dvema desetletjema osvojil tedaj šestnajstletni Tiger Woods, potem je pred dijakinjo športne gimnazije Šiška še res lepa prihodnost.
Pa Urša Orehek v letu 2010 ni blestela samo na ameriški tekmi. Na Bledu je premagala mednarodno konkurenco z rekordom igrišča (sedem udarcev pod parom igrišča), odlično peto mesto je v močni konkurenci osvojila na odprtem prvenstvu Nemčije, v sosednji Avstriji pa je na mladinski tekmi premagala mednarodno konkurenco mladih igralk golfa. Z odličnimi rezultati doma in v tujini si je mlada golfistka že odprla vrata v hram golfa. Njen odmevni uspeh na Floridi že rojeva rezultate, saj bodoča študentka, ki jo zanima predvsem športna psihologija, dobiva športne ponui dbe za študij v Ameriki in vabila na tekme najvišjega ranga.
Urši Orehek, ki je dosegla največji uspeh Golf kluba Arboretum doslej, za kar je prav v teh dneh prejela priznanje Občine Kamnik, iskrene čestitke. Ob tem pa je razveseljivo, da iz šole golfa, ki deluje v okviru Golf kluba Arboretum, prihajajo tudi drugi uspešni tekmovalci. Na kratko najuspešnejše golfiste predstavlja
Miran Zebaljec, vodja šole golfa: »Golf klub Arboretum je že šesto leto državni ekipni prvak v mladinski konkurenci. Domžalčan Domen Slabe je bil državni mladinski prvak, Martin Stanič pa prvak v kategorij starejših mladincev. Imamo pa tudi četico najmlajših: Tajdo, Urško, Kristjana, Jana in dva Maksa, ki hitro in uspešno sledijo vzornici Urši Orehek. Kristjan Burkelca je bil sedmi na evropskem prvenstvu na Škotskem in prvi na mednarodnem prvenstvu Švice; Max Popovič je osvojil deveto mesto na evropskem prvenstvu in zmagal na tekmi v Moravskih Toplicah, Max Golob pa je državni prvak pri dečkih do sedem let.«
Šola golfa je v letu 2010 dobila odlično opremljeno zimsko vadbi-šče z vsemi potrebnimi aparaturami, kamere, analizator igre - udarca, kar pomeni še boljše pogoje dela z mladimi. Vodja šole golfa pa ob tem pove še, da odlično sodelujejo z Osnovno šolo Preserje pri Radomljah in mentorjem Urošem Kri-žaničem, ki se mu za sodelovanje zahvaljujejo. »Naša želja je, da bi to obliko sodelovanja razširili na vse šole, ki so v našem okolju Ar-boretuma. Letno organiziramo do deset športnih dnevov na temo golf za mlade, da dokažemo, da ta lepa igra v naravi ni šport elitizma,« pravi vodja šole golfa in nadaljuje: »Otroci do desetega leta starosti, ko osvojijo osnovne veščine golfa, od letos lahko igrajo na golfskem igrišču Arboretum brezplačno. Pridružite se nam v športu narave,« vabi Miran Zeba-ljec. Vse informacije lahko dobite na elektronskem naslovu.: miran@ gk-arboretum.si Dobrodošli!
Vera

sodelovanje z drugimi soigralkami, da se kaj naučim od ameriških trenerjev in da vidim, kako deluje tak sistem. Da pa bi šel v Ameriko igrat golf samo zato, da uspeš, mislim, da ni potrebno.
GOLFISTKA URSA OREHEK
Najboljša slovenska golfistka je Domžalčanka
Nadaljevanje s prve strani
Med njenimi rekordi je tudi blejsko igrišče, kjer je z rezultatom »7 pod parom« lastnica rekorda med članicami, »5 pod parom« pa je zadostovalo, da je absolutna slovenska rekorderka na zelo težkem igrišču v Mokricah, kjer je rekord igrišča vzela športnemu kolegu Danijelu Kra-ljiču. Dežujejo povabila na turnirje, povabila za štipendije, in kar je najpomembnejše, vedno več je Uršinih uspehov v svetu golfa. In na to smo Slovenci in še posebej Domžalčani lahko iskreno ponosni.
Glavni razlog za najin pogovor je tvoj uspeh na Orange bowlu. Na enem najpomembnejših mednarodnih mladinskih prvenstev v Baltimoru si osvojila odlično drugo mesto in se s tem ustoličila kot najboljša slovenska golfistka vseh časov. Morda beseda o sami tekmi?
Ta tekma je meni od nekdaj veliko pomenila. Ze ko sem bila majhna, sem poslušala o Orange bowlu, mami je veliko govorila o tem, pa tudi med vrstniki je beseda velikokrat nanesla na to tekmovanje. Spomnim se, ko mi je kolega Dani Krajnik rekel, da če bom kdaj na Orange bowlu dobro igrala, bom pa res lahko igrala tudi naprej. Vseskozi je bila to tekma, cilj, da ko bom velika, bom to tekmovanje osvojila. Zato sem bila zelo vesela, ko so me sprejeli, da sem dejansko lahko igrala in potem še nepopisno veselje, ko sem osvojila drugo mesto.
Kakšni so pogoji, da prideš na to tekmo?
Biti moraš državni prvak ali pa prvi v državi glede na izide tekem. Odobriti te mora tudi Golf zveza. Letos sicer nisem bila državna mladinska prvakinja, ker sem v času tekmovanja igrala na turnirju v Nemčiji, a bila sem članska državna prvakinja, pa tudi sicer sem dosegala dobre rezultate, zato je slovenska golf zveza odločila, da grem na Orange bowl jaz. Seveda je potem še postopek, ko te morajo odobriti organizatorji in če si dovolj dober, lahko tekmuješ na njihovem tekmovanju.
Si pričakovala ta uspeh? Kaj ti pravzaprav pomeni, zate, za tvojo nadaljnjo kariero?
Res sem veliko trenirala, na tekmo pa grem vedno zmagat. Ampak da bi rekla za to tekmo, da sem prepričana, da bom druga, pa ne. To je tako velik turnir in vedno smo imeli za zgled punce, ki so dosegale prvo, drugo mesto, kako zelo dobre so. Rezultat, ki sem ga osvojila, je zame eden od najlepših rezultatov, ki mi je dal samozavest za naprej.
Zaostala si le za Tajko Arijo Jutan-ugarn, ki je imela 4 udarce prednosti. Kaj na takem tekmovanju pomenijo ti štirje udarci? Je razlika majhna ali to pomeni konkretno prednost?
Štirje udarci v golfu so lahko veliko, lahko pa malo. Odvisno kako gledamo. Jaz sem npr. tretji dan igrala precej slabo. V golfu veliko pomeni psihološka priprava in tretji dan se na tem področju nisem najbolje odrezala, zato sem zaostala za veliko udarcev. Sicer sem četrti dan z dobro igro veliko prinesla notri, sem se res borila, a da bi premagala zmagovalko, je bilo pretežko. Ona je morala samo normalno odigrati tekmo. Premagati bi jo morali njeni neposredni sotekmovalki, glede na to, da sem jaz začela četrti dan kot peta igralka. Naredila sem največ, kar sem lahko, če bi jo želela premagati, bi morala ona igrati zelo slabo, kar pa je za tako punco skoraj nemogoče.
Na Orange bowlu je na začetku svoje kariere zmagal tudi Tiger Woods. Kdo pa je tvoj vzornik v svetu golfa? Se tebi obeta podobna kariera?
Tiger Woods je nekaj posebnega. Upam, da bom jaz naredila vse, kar bo možno v golfu. Kar se tiče vzornika, je sicer res Tiger Woods, a drugače na splošno nimam nekega vzornika, mogoče le mojega brata, ki mi pomaga, sicer pa bi šla rada svojo pot.
Če se vrneva v Slovenijo. Tvoje prve besede po zmagi na Mednarodnem prvenstvu Slovenije na Bledu lani poleti, kjer si postavila tudi nov ženski rekord igrišča, so bile »oči, rada te imam«, sem zasledila v medijih. Podpora staršev je pri aktivnem športnem življenju zelo pomembna. Kje vidiš tisti največji doprinos, da te starši v tem podpirajo?
Brez staršev ne bi čisto nič dosegla, to je dejstvo. Vozijo me okrog, podpirajo me, največ pa mi pomagajo, ko slabo igram. Tudi v golfu je tako, da ko dobro igraš, so vsi tvoji prijatelji, vsi so zraven. Ko igraš slabo, pa ostanejo samo starši in takrat res vidiš, kdo te podpira in te ima rad. Brez staršev ni mogoče, sploh pa ne v golfu. Jaz z očetom in Alfijem preživim skupaj ogromno časa, skupaj sva po Evropi, povsod me vozi, da lahko treniram in tekmujem. Ze pri trinajstih letih me je vozil v tujino na turnirje, da sem pridobivala izkušnje, zato je veliko mojega rezultata tudi njegovega.
Kako pa uspeš izdelovati šolo in še profesionalno kariero v tako mladih letih?
Hodim na športno gimnazijo v Ši-
gNa
Kaj je v potem Ameriki tako dru-;ače kot pri nas? Igrišča, trenerji?
ajvečja razlika je ravno ta miselnost, ker če tukaj rečem, da golf igram, me vsi malo čudno gledajo, tam pa so vsi navdušeni, se zavedajo kaj je to. Tam imajo veliko igrišč in zelo urejena. A tudi v Sloveniji, kljub majhnosti, imamo tudi mi kar nekaj igrišč, ki so zelo dobro urejena. Meni je všeč oboje.
Tvoja želja je nadaljevati študij na eni od ameriških univerz. Če se ne motim, se ti želja uresničuje, čaka te štipendija, kje in kdaj?
Štipendija me čaka, po Orange bo-wlu sem dobila kar nekaj ponudb za štipendijo in se bom morala v dveh mesecih odločiti, katero izbrati. Ne vem še najbolje, kam bom šla, ampak mislim, da bom ostala na obali, na Floridi. V bistvu se odločam med dvema, Miamijem in Florido. Bomo videli.
ško, sem v športnem razredu in delam izpite po pogodbi. Sploh ne hodim k pouku, ker zaradi obveznosti vseskozi zaostajam ali pa sem toliko naprej, da ne sledim svojim sošolcem. Brez te gimnazije bi težko delala šolo, res mi veliko pomagajo. Imam srečo, da sem dobila super športnega koordinatorja in pedagoško koordinatorko, ki mi pomagata, me razumeta in brez njiju ne vem, kako bi delala šolo.
Golf je bil nazadnje olimpijski šport davnega leta 1904. Čez 5 let (2016) se ponovno vrača med olimpijske športe. Tvoja odlična igra je več kot dober razlog, da bomo zate navijali ob vrnitvi golfa na OI?
2016 še ne ^ Niti še ne vem, kakšni bodo pogoji za igranje na OI, skoraj zagotovo pa bo potrebno biti v razredu profesionalcev oz. med najboljšimi na svetovni lestvici. Leta 2016 najbrž ne, naslednje pa že mogoče. Prav tako bom takrat zadnji letnik študija, preden prei-dem med profesionalce, pa si želim diplomirati.
Kdaj pa se prestopi med profesionalce?
Kakor kdo hoče. Veliko punc gre takoj po srednji šoli, nekatere že prej, če so res dobre, sploh v Ameriki in na Tajskem. Jaz pa mislim, da je v Sloveniji golf še vedno tako majhen šport in potrebujem diplomo, če se mi slučajno kaj zgodi ali se poškodujem. Lahko tudi, da mi ne uspe, nikjer ne piše, da mi bo uspelo, zato menim, da moram imeti nekaj, kar bom lahko tudi sicer delala v življenju.
Kaj pa bo razlika med tvojim zdajšnjim igranjem in potem med profesionalci?
Potem bom samo še igrala golf in nič drugega in se poskušala preživeti s tem. Da bi ga imela pa potem kaj manj ali bolj rada, pa definitivno ne. Postal pa bo poklic.
Sicer pa, ko govorimo o velikih uspehih golfa pri nas, se to sliši skoraj nemogoče. Vedno znova se poraja misel, da če želi kdo uspeti v golfu, mora v Ameriko. Kaj meniš ti o tem?
Ni nujno, da greš v Ameriko. Jaz bom šla v Ameriko, ker hočem imeti diplomo in se mi zdi zaenkrat zelo težko v Sloveniji trenirati golf in študirati, ker za golf potrebuješ veliko ur treninga na dan, prav tako pa golf v Sloveniji še ni med športi kot v tujini, ljudje ga ne razumejo in še nekaj let bo minilo, da bomo lahko pri nas študirali in resno trenirali golf, zato grem sedaj raje v Ameriko. Pa tudi zato, ker želim doživeti tamkajšnjo izkušnjo, univerzitetni šport v Ameriki, igrati golf ekipno,
Kaj je tista glavna razlika med ženskim in moškim golfom?
To, da je moški golf dejansko zanimivo gledati. Sicer so odstopanja med moškim in ženskim, fantje znajo žogo dlje udariti, bolj jih je zanimivo gledati, kot punce. Na primer Tajke, ki so manjše rasti, ne udarijo daleč žoge, zato to ni toliko spektakularno. Sicer pa se mi ne zdi prav, da je taka razlika med moškim in ženskim golfom.
Se pravi, da je potrebna pri igranju golfa dejansko moč?
Seveda je tudi to faktor, potrebno je vse, če hočeš dobro igrati. Za gledalce pa je mogoče bolj zanimivo, če nekdo udari žogo 300 m, kot pa če ena punca, ki jo udari 180 m, pa še 150 m naprej, pa približa, pa potem šele udari notri. Gledalcem je bolj zanimivo gledati moški golf, kar čisto razumem. Sicer pa moraš imeti vse, če hočeš golf dobro igrati.
Če opazujemo od daleč, je golf »sprehajalni šport«. V primerjavi s košarko, nogometom, rokometom, ko tekme pretečemo, se pri golfu med tekmo sprehodimo. Kje je kondicijski poudarek pri golfu? Ljudje vidijo golf večinoma kot rekreativen šport. Med igro se v naravi sprehajajo. Ampak je pa zelo velika razlika med rekreativnim in med tekmovalnim golfom. Tega žal pri nas v Sloveniji večina ljudi še ne vidi. Ko se gremo tekmovalni golf, je velik poudarek na kondiciji. Delamo vse; tečemo, delamo vaje za moč, hitrost, tako kot normalni športniki.
Kaj pa treningi, kje treniraš, koliko? Kaj je potrebno za tak uspeh, kot si ga dosegla ti?
Jaz treniram zelo veliko, moj klub je Arboretum, začela pa sem trenirati v mladinski šoli golfa. Tudi sicer največ treniram v Arboretumu in veliko na novem igrišču v Smledniku, ki mi je tudi zelo všeč. Da postaneš tako dober, pa je potrebno veliko odrekanja. Stara sem 17 let, v puberteti, vsi moji vrstniki hodijo ven, me vabijo zraven, a jaz ne morem zaradi tekem, treninga, fitnessa. Temu bi rekla odrekanje, tega je veliko, a če imaš voljo, si borec, ne odnehaš in ti uspe kot v vseh športih. Ko stopim na igrišče, mi je super in ne potrebujem ničesar drugega.
Za konec pa še, kdo je sicer Urša Orehek, ko ni najboljša slovenska golfistka?
Punca, ki veliko govori, veliko se smejim. Rada se družim s prijatelji, imam tri boljše prijatelje, s katerimi preživim veliko časa, prijateljico, ki je z menoj že od nekdaj, in še dva prijatelja iz golfa. Sicer mi ne ostane veliko časa. Rada tudi pogledam kakšen dober film, ne maram pa nakupovanja, ker mi je dolgočasno.
Sicer pa velja povabilo v svet golfa -tako za otroke kot odrasle, vabljeni k igranju golfa. Na spletni strani golf šole Arboretum si tudi sicer lahko preberete več o tem, kako se lahko že od prvih korakov svojega življenja naprej lahko ukvarjate z igranjem golfa. Sicer obstajajo stereotipi, da je golf šport za bogate, a kot primerjavo naj omenimo, da je igranje golfa v cenovnem razredu smučanja, igrate pa ga lahko skozi vse leto ^
Mateja A. Kegel
24
šport
28. JANUAR 20II
DRUSTVO ZA MODELARSTVO IN AERONAVTIKO MODRA PTICA
Od občnega zbora, do treningov, tečajev, dirk in mednarodnih tekmovanj
Društvo za modelarstvo in aeronav-tiko Modra ptica Domžale se bo leta 2010 rado spominjalo, da so v njem uspešno izpeljali vrsto aktivnosti, še posebej pa so ponosni na organizacijo in izvedbo modelarskega osnovnega tečaja za mlade, s katerim so pridobili nove mlade člane. Sicer pa so leto 2010 začeli z občnim zborom, ki je bil priložnost za pregled opravljenega dela ter sprejem načrtov za prihodnje delo, s katerim so vstopili v 35. uspešno leto, ki so ga že v januarju nadaljevali v Prodajnem centru Breza Domžale, kjer so pripravili veliko razstavo letalskih modelov, s
katero so praznovali svoj rojstni dan, predvsem pa so želeli popularizirati modelarstvo v Občini Domžale. V marcu so sezono modelarskega letenja odprli na stezi med Dobom in Krtino, pozabili pa niso niti na delovno akcijo, s katero so si izboljšali pogoje za delo, poskrbeli pa tudi za okolje. V aprilu so organizirali tradicionalno mednarodno modelarsko tekmovanje v kategoriji Air Combat - za memorial Janka Nagliča, dolgoletnega predsednika društva, v maju in septembru pa tekmi za slovenski pokal FOX Challengem, maj pa je bil tudi v znamenju organizacije dir-
K
ke za državno prvenstvo v kategorijah 1 : 8 in 1 : 6 Off Road.
aktivnejšemu delu Društva za modelarstvo in aeronavtiko Modra ptica so prispevali tudi novi prostori. V okviru Kulturnega doma Vir so si uredili prostore in v njem pripravili petdnevni osnovni modelarski tečaj za mlade. Vsak udeleženec je brezplačno dobil sestavljanko prosto letečega modela, ki ga je na tečaju samostojno sestavil in tudi opravil testni model. Tako so dobili tudi nekaj novih članov. Septembra so pripravili organizirani dan pobočnega jadranja na Ambrožu za vse člane Modre ptice, en dan pa so
KLUB BORILNIH VESCIN DOMŽALE
Še zadnji pogled na borbeno 2010
Še zadnji pogled članov in članic Kluba bori nih veščin Domžale na borbeno in uspešno leto 2010 se zaustavi sredi decembra na Ptuju, kjer je Boksarska zveza Slovenije organizirala 3. krog lige prvakov v boksu. Čestitk je bil deležen zlasti boksar Matic Zalaznik, ki je zmagal. Naslednji, četrti krog lige prvakov v boksu bo 29. januarja 2011 v Ljubljani. Kickboxing mednarodna tekma na Reki na Hrvaškem, imenovana Croatia open final fight kickboxing, je bila prav tako sredi decembra, na njej pa sta se uspešno borila dva tekmovalca Kluba borilnih veščin Domžale in oba dosegla drugo mesto. Jan Dolinar je drugo mesto dosegel s petimi, Žiga Štiftar pa s tremi zmagami na turnirju. Na naslednjem mednarodnem tekmovanju, Golden glove v Italiji, bo konec januarja sodelovalo več članov
Kluba borilnih veščin Domžale. Tik pred novim letom je najmlajše člane in njihove bratce razveselil božiček. 16 najmlajšim je prinesel kolebnice, da bodo v dobri kondiciji in pridni še naprej. Za člani in članicami Kluba borilnih veščin pa je že tudi redni občni zbor, ki so ga pripravili v prostorih Krajevne skupnosti Dob. O njem je Marjan Bolhar, predsednik kluba povedal: »Občni zbor je zelo lepo uspel, udeležila se ga je večina članic in članov, ki so se seznanili z vsemi poročili, sprejeli pa smo tudi program dela za leto 2011. Vodstvo kluba se zahvaljuje KS Dob za prostor, ter Gostinskemu podjetju Trojane za odlične krofe.« Klubu borilnih veščin Domžale želimo tudi v letu 2011 veliko uspešnih borb.
V..
Žiga Štiftar in jan Dolinar - dobitnika medalj za drugo mesto na Croatia open bickboxing - skupaj z vaditeljem Matejem Balantičem
karate društvo atom shotokan-do Domžale Pri nas smo živahni že 1. 1. 2011!
Pravijo, da celo leto sledi dogajanju prvega dne. Če je v tem vsaj delček resnice, bodo karateisti domžalskega ATOMa tudi v 2011 odlična družba, ki bo z vedrim ekipnim duhom nadaljevala uspešno karate pot. Prvi dan novega leta 2011 so namreč ATOMovci ter njihovi somišljeniki in prijatelji preživeli aktivno v Kamniški Bistrici. Opoldanski trening na prvi januar je postal že tradicija, včasih v snegu, drugič v družbi dežnih kapljic ali snežink, pomembno je, da je vesela družba. Letos je kimone v Kamniški Bistrici pozdravilo zimsko sonce, zaradi katerega je bil trening na zelenici ob sencah in lomljenju svetlobe že skoraj pravljičen.
Sensei Lovrenc Kokalj, ki je kot vsako leto užival med karateisti vseh starosti in različnih veščin, je karate srečanje opisal takole: »Malo pred 12. uro je bilo v dolini pod kamniškimi vršaci že živahno, dan je bil vesoljno lep in nepozaben za vse, ki jih je zimsko sonce obliznilo ob vadbi tehnik Karateja. Zares prijetno je
bilo videti zbrane ljudi dobre volje in veselega duha. Najslabše je spati na lovorikah in tega se člani in članice ATOMa zavedajo. Desetletje uspehov se je zlilo s prvim treningom, prvega dne v novo desetletje. Veselo
je bilo zunaj ob vadbi in veselo je bilo v planinski koči gospoda Marjana in Bože, ki karateiste, premočene od vadbe, postrežeta z domačim čajem in odlično obaro. Prav vsako leto, odkar sta gospodarja Picknik
SANKuKAI karate klub DOMŽALE
Zimski izpitni roki in vpis novih članov
namenili tudi izvedbi modelarskega piknika s predstavitvijo letalskih modelov in z udeležbo sosednjih slovenskih modelarskih klubov. Vse leto so člani DMA Modra ptica uspešno sodelovali na različnih modelarskih prireditvah in tekmovanjih po Sloveniji in Evropi. Posebno skrb pa so namenili »treningom« tekmovalcev na stezi. Društvo, ki ga vodi predsednik Avguštin Ogrinec, tudi v etu 2011 načrtuje številne aktivnosti ter vas vabi, da se jim pridružite - kot člani ali le obiskovalci njihovih prireditev in tekmovanj.
V.
Vsekakor naši člani ne počivajo in že takoj na začetku novega leta se je začelo zelo pestro. Najprej se je odvijalo 1. pokalno tekmovanje v Sankukai karate centru v Ljubljani, sledili izpiti za višje pasove v Domžalah in Ljubljani, sedaj pa poteka še vpis.
Letošnja prva pokalna tekma, sledi jih še šest, se je odvijala 9. januarja 2011 v Ljubljani.
Naslednji veliki dogodek so bili izpiti za višje pasove. V soboto, 15. januarja 2011, so se zgodili v telovadnici OŠ Venclja Perka v Domžalah. Naši člani so se ob 9. uri zbrali z željo, da kar najbolje predstavijo tehnike in prikaze, ki so se jih tekom treningov naučili in jih morajo obvladati, če želijo »položiti« višji pas. Za vsako stopnjo morajo osvojiti predpisano tehniko, kar pa seveda ni dovolj, ampak mora biti vse skupaj izvedeno pravilno in v karatejskem duhu: odločno, borbeno, natančno in elegantno. Vsem, ki so uspešno opravili z izpitom, seveda, čestitamo!
Izpite za višji pas so položili: 7. kyu: Boris Antolič, Ožbej Bol-har, Mark Butina, Luka Debelić, Klemen Grčar, Timi Kajbič, Daša Krajnc, Marko Ložar, Petar Mal-bašić, Rok Mlinar Vahtar, Matevž Nikolovski, Luka Peršolja, Nejc Rajtar, Nina Rekanović, Adrijana Robič, Hana Sojer, Leon Ulčakar, Nejc Vokal, Erazem Burja, Žiga Gostič, Neža Krašovic, Matej Rojec, Matic Sankovič, Izza Vrtačnik, Loti Vrtačnik, Marin Jereb, Katarina
Levec Grajfoner, Deja Berguš, Rok Capuder, Anej Ivanec, Domen Pod-belšek, Andrej Sušnik, Jure Sušnik, Rene Šarc,
6. kyu: Domen Cvar, Gal Kotnik, Alen Mesič, Ana Mihelič Gruner, Boris Antolič, Miran Dolinšek, Sašo Ilić, Boštjan Kavčič, Janko Lukman, David Lunar, Matjaž Mav, Sanel Mesič, Andrej Robič, Darja Seliškar, Primož Tori, Jan Brojan 5. kyu: Matic Burja, Tim Cevzar, Rok Gošnik, Jan Korbnun, Rok La-vrič, Žan Cerar, Anže Oršič, Nejc Balaban, Jan Keržič, Karin Borec, Nejc Borec
4. kyu: Taj Janežič, Martin Pavko-vič, Karmen Schwarzbartl, Vladan Stojičič, Gregor Vojsk, Tim Gonza, Gal Banko, Maks Musar 3. kyu: Klemen Jazbec, Karin Mu-šič, Leon Hribar, Jakob Drašček, Anja Flerin
2. kyu: Alma Ličina, Petra Prašni-kar, Žan Girandon Vse, ki si želijo spoznati Sankukai karate veščino in se naučiti marsikaj novega, narediti nekaj za svoje telo in duha, pa vabimo, da se nam pridružite na treningih in vas vabimo k
VPISU NOVIH ČLANOV, ki poteka od 17. do 31. januarja 2011, na
vseh lokacijah (Domžale, Radomlje, Dob, Dragomelj, Mengeš, Rodica), kjer potekajo treningi. Prvi trening za začetnike se prične 1. februarja 2011. Dodatne informacije lahko dobite na telefonu 031/231-440, od 12. do 14. ure. Vabljeni!
G. J.
Priznanje članom AMK ROKART
Avto moto klub ROKART je ob zaključku leta 2010 in prvega leta delovanja podelil priznaja članom, ki so tekmovali na DP v kartingu. Priznanje je dobil Urban Marolt, ki je državni prvak v razredu KF-2 , priznanja so dobili tudi trije tekmovalci v razredu 60 ccm BABY.
AMK ROKART je organizator pokala ROK v Sloveniji, v letošnjem letu je vozilo osem tekmovalcev. Prvi trije v skupni razvrstitvi so dobili pokale, ostali pa priznanja. Prvak pokala pa je dobil še nagrado udeležbe na dirki v Italiji, kjer so nastopili vsi prvaki nacionalnih prvenstev s celega sveta.
centra pri Jurju, nas karateiste ob istem času pričakata z nasmeškom na licih. Ga ni lepšega raja na svetu in večje dobrodošlice. Že zdaj vabljeni 1. 1. 2012, ob 12. uri, v Kamniško Bistrico!«
Vse, ki si želite spoznati veščino Karateja, vabljeni v Karate društvo ATOM Domžale! Vse informacije na spletni strani http://www.karate-domzale.com.
Bojana
28. JANUAR 20II
šport
25
Košarka
KK Helios Domžale, ŽKK Domžale in KK Lastovka - uvrstitve ekip po polovici prvenstva in konec za pionirke in pionirje
-	premor izkoriščajo z igranjem v zimskih ligah:
KK Lastovka
Člani
Pokal Spar: izpadli v 2. krogu
-	boljši od njih so bili Vrani iz Vranskega ( poraz in neodločen izid )
8. mesto - po 11 krogih 4 zmage 7 porazov v 2. SKL Mladinci
3.	mesto - po 9 krogih 6 zmag in 3 porazi v 2. SKL Kadeti
Pred začetkom drugega dela 1. mesto - 7 zmag in 3 porazi v
2.	SKL Pionirji U-14
4.	mesto v 1 .SKL - 4 zmage in 14 porazov na koncu
Nova liga
6. mesto - 1 zmaga, 3 porazi
ŽKK Domžale
Članice
Pokal KZS-ja: izpadle v 1. krogu proti vrstnicam iz Gro-suplja, ki so bile dva krat boljše nasprotnice
11. mesto - po 11 krogih 11
porazov
Mladinke
3.	mesto, pred drugim delom tekmovanja 2 zmagi in 8 porazov
Kadetinje A-ekipa
4.	mesto pred začetkom drugega dela - 8 zmag in 2 poraza B-ekipa
2. mesto pred začetkom drugega dela - 2 zmagi in 8 porazov Pionirke U-14
2. mesto - 8 zmag in 8 porazov
-	skupina B vzhod Ml. pionirke U-12
2. mesto - 3 zmage, 3 porazi -skupina Zahod C Najmlajše pionirke U-10 2. mesto - 2 zmagi, 2 poraza
KK Helios Domžale
Mladinci
liga - 2. mesto - 10 zmag in 2 poraza
Kadeti
liga - 6. mesto - 9 zmag in 2 poraza 'ionirji U 14
A-ekipa
liga A2 vzhod - 5. mesto - 7 zmag in 11 porazov B-ekipa
4. mesto 2. SKL - 6 zmag in 6 porazov - drugi del 2 zmagi in 4 porazi
Ml. pionirji U-12 - skupina vzhod O
mesto - 11 zmag in 3 porazi Najmlajši pionirji U-10
Skupina 6 - 1. mesto - 4 zmage Nova liga
Ekipa l. 1997: 5. Mesto - 1 zmaga in 3 porazi Ekipa l. 1999 : 1. Mesto - 2 zmagi
Urban Žnidaršič
OB KONCU PRETEKLEGA LETA
Mladi Domžalčani odlični na mednarodnih turnirjih
Tako kot v preteklih letih, so tudi tokrat v mesecu decembru mlajše selekcije Košarkarskega kluba Helios Domžale nastopile na košarkarskih turnirjih po Sloveniji in na Hrvaškem in domov prinesle kar nekaj lepih rezultatov.
V	začetku decembra je bil v Novi Gorici na sporedu že 14. Sončkov dan, na katerem se je tokrat zbralo preko 120 ekip iz cele Evrope, saj so na Primorsko prišle ekipe iz Francije, Italije, Avstrije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in še mnogih drugih držav. Med njimi so nastopale tudi tri ekipe domžalskega He-iosa, insicer dve ekipi U-14 in ena U-12. Čeprav rezultati niso bili v ospredju, so naši košarkarji na svojih tekmah pokazali veliko znanja ter borbenosti in so večino tekem tudi dobili.
V	vikendu od 17. do 19. decembra smo se odpravili na Hrvaško v Veliko Gorico, kjer smo v zadnjih sezonah prav tako že tradicionalni udeleženci tamkajšnjega božičnega turnirja. Letos je bil turnir namenjen košarkarjem letnika 1998, ob tem pa sta bila lahko zraven tudi dva košarkarja, ki sta eno leto starejša. V konkurenci močnih in priznanih ekip, kot sta KK Cedevita iz Zagreba in KK Kraški Zidar iz Sežane, je domžalska ekipa pokazala največ znanja in na koncu po izenačenem finalu proti Sežancem tudi osvojila turnir. Dva domžalska košarkarja sta bila s strani trenerjev izbrana tudi v najboljšo peterko turnirja. To sta Miha Prinčič in Aljaž Bratec, ki
PRAZNOVALI smo
Horuk na Križentaver
Mineva že drugo leto, odkar smo v Krajevni skupnosti Ihan pričeli s pohodniško akcijo Horuk na Kri-žentaver
Pa si najprej oglejmo statistiko udeležbe. V letu 2010 je v knjigi vpisanih 19.659 pohodov, kar je v povprečju 53 pohodnikov na dan. V letu 2009, ko se je akcija pričela in je bilo vpisanih 14.775 pohodov oz. v povprečju 40 pohodnikov na dan. Torej je bilo v letu 2010 vsak dan v povprečju 13 pohodnikov več na Velikem vrhu oz. Križentavri. Največ pohodnikov je bilo na Kri-žentavri vpisanih v mesecu aprilu (2034 vpisov) in mesecu marcu ( 2003), najmanj v mesecu januarju, ko je bilo 1.283 vpisov. Največ pohodnikov je v knjigi vpisanih 28. marca (nedelja), in sicer 138, najmanj pa 24. decembra (petek), in sicer 21 pohodnikov. Ta številka pa bo v letošnjem letu prav gotovo večja, saj je do 19. januarja 2011 že preko 1.300 vpisov. Vsako leto se pohodnikom, ki se na pohod odpravijo vsak dan, podelijo priznanja in skromne nagrade za spomin. Lansko leto so vsak dan obiskali in se tudi vpisali v vpisno
i. To
v vpis so: Fr
je ob tem postal tudi najkoristnejši košarkar turnirja oz. MVP. Ob koncu leta pa je bil na sporedu še božični turnir v Poreču na Hrvaškem. Tudi v Poreču je domžalski Helios v zadnjih sezonah reden gost, tako da so se letos tja odpravile tri klubske selekcije, dve ekipi U-14 in ena U-12. Za letnike 1996, ki so igrali za ekipi U-14, so bile to zadnje tekme v pionirskih kategorijah, saj bodo od zdaj naprej nastopali v kategoriji kadetov. Obe starejši ekipi sta nastopili dobro, a se jima ni uspelo uvrstiti v boje za prva tri mesta. Drugače pa je bilo z ekipo U-12, ki se je z odličnimi igrami prebila vse do finala, a je tam nesrečno izgubila s košem ob zadnji sireni. Kljub razočaranju mladih košarkarjev so bili deležni številnih pohval svojih starejših klubskih kolegov, ki so jih glasno spodbujali na finalnem obračunu.
Sicer pa se v januarju nadaljuje državno prvenstvo v mladinski in kadetski kategoriji, kjer tako naša mladinska kot tudi kadetska ekipa nadaljujeta z naskokom proti vrhu, saj sta se obe ekipi uvrstili med najboljših osem v Sloveniji. Pri mlajših pa je trenutno malo zatišja, saj se državna pionirska tekmovanja, razen tekem U-10, začnejo šele v marcu in aprilu. Vabimo vas, da si kakšno od tekem naših mlajših selekcij tudi ogledate, razpored je objavljen na naši internet strani www.kosarkar-ski-klub-domzale.si.
Gašper Papež
in pomen takih akcij in druženja. Udeležence srečanja je pozdravil tudi predsednik KS Ihan Janez Gregorič. Za zvoke harmonike je poskrbel naš krajan Brane, ki se mu zahvaljujemo. Za vse aktivnosti, pripravo daril in organizacijo izvedbe
tega srečanja pa še posebno zahva-Komisije za spremljanje akcije HORUK NA KRIŽENTA-
knjigo štirje pohodnik čiška Pichler, Ferdinand Pichler, Božo Stupica in Mirko Us. Čestitamo! Če ta rezultat primerjamo z letom 2009, ko sta ta rezultat dosegla le dva pohodnika, se je ta rezultat podvojil.
Iz vpisne knjige smo ugotovili, da je v letu 2010 kar 20 pohodnikov, ki so se vpisali več kot 300- krat. V letu 2009 pa je bilo to število manjše, saj se je tedaj 7 pohodnikov pisalo več kot 300-krat. Med dobitniki priznanj je v letošnjem letu kar 10 po-hodnikov, ki so priznanja prejeli že v letu 2009, deset se pravi polovica pa je novih.
Iz podatkov, ki smo jih letos zbrali, je razvidno, da je v akciji tudi v letu 2010 sodelovala naša najstarejša krajanka Ivanka Hribar iz Gori-čice, ki je v letu 2010 dopolnila 92 let. Gospa Ivanka, iskrene čestitke z željo, da še kdaj obiščete ihanski Triglav.
V teh dneh smo praznovali in si obljubili, da bomo akcijo HORUK nadaljevali tudi v letu 2011. Zaključno druženje, ki se ga je udeležilo kar lepo število pohodnikov, smo obeležili z podelitvijo priznanj, se informirali o rezultatih v letu 2010 ter podali predloge za aktivnosti za naprej. Za dobro hrano so poskrbeli v gostilni Mngan, za sladko dobroto pa s torto velikanko Pekarna Roglji-ček iz Ihana. Pohvaliti pa moramo tudi našega župana in krajana To-nija Dragarja, ki je udeležencem pohodniške akcije izročil priznanja, jim čestital za dosežene rezultate, ob pozdravni besedi pa poudaril namen
VER pri KS Ihan: Francu Kralju, Milanu Hribarju in Marku Povirku. Kajti, če komisijo sestavljajo člani, ki to delo opravljajo s srcem in ljubeznijo, ni jim žal ne časa ne dela, pa tudi donatorska pomoč jim ni tuja, so to res lepi dogodki, ki_ si jih lahko želi in veseli vsak kraj. Članom komisije se še enkrat zahvaljujemo. Z izvajanjem te akcije, ki je presegla že v medkrajevne meje, saj v akciji sodeluje tudi več krajanov iz Domžal, Vira in Dragomlja, ugotavljamo, da so občani dobro osveščeni o gi-
banju v naravi, znajo skrbeti za svojo telesno kondicijo in ne nazadnje za zdravje. Pa ne samo to, v lanskem letu smo imeli pohodnika Olgo in Braneta, ki sta svoje aktivnosti usmerila predvsem v čiščenje okolice. Vsi, ki prebirate ta članek, predvsem pa udeleženci in rekreativci, ki se gibljete v naravi, spoštujte naravo in ne puščajte smeti, kjer se vam zdi. Kako varujemo našo naravo, pa so nam pokazali že prvi sončni žarki. Spoštovani pohodniki in udeleženci akcije Horuk, z željo, da bomo v letošnjem letu dosegli še boljše rezultate in da bodo takšne akcije organizirane tudi v drugih krajih naše občine, se do snidenja v mesecu maju poslavljamo. V pomladnem času pa vam želimo lep barvit pogled na spomladansko cvetje, predvsem pa trden korak na pohodih.
Helena Rode
Domžalski Kekci na rallyju Budimpešta-Bamako 2011
V soboto, 15. januarja, je 170 ekip v Budimpešti startalo na Veliki Afriški dirki Rally Budapest Bamaco 2011, največjem humanitarnem rallyu na svetu. Med posadkami so štiri slovenske, tudi domžalska z ekipo Kekci, ki jo sestavljajo Žan Majhenič, Andreja Čanžek Majhenič in Greta
Nogomet
NK Domžale ( MNC Domžlae), NK Roltek Dob, NK Kalcer Vo-doterm Radomlje, NK Ihan in NK Vir - uvrstitve ekip po koncu jesenskega dela prvenstva:
NK Domžale
Mladinci U-18
1. liga - 6. mesto Pokal MNZ Ljubljane -uvrstitev v nadaljnje tekmovanje - po zmagi v 3.krogu Kadeti U-16 1. liga - 2. mesto Skupno kadeti U-16 in mladinci U-18: 3. mesto Selekcija U-14
1.	liga - 1. mesto
St. dečki MNZ Ljubljane
2.	liga - 5. mesto
Ml. dečki MNZ Ljubljane
I.	liga - 2. mesto
II.	mesto Ihan - Domžale Cicibani U-10 Skupina A - 2. mesto Cicibani U-9
Skupina 7 - 1. mesto Cicibani U-8 Skupina 4 - 1. mesto
NK Roltek Dob
Člani - 2. liga - 9. mesto Pokal MNZ Ljubljane - poraz v 1. krogu
Mladinci - Roltek Termit
2. liga - 9. mesto
Pokal MNZ Ljubljane - poraz v
1.	krogu
Kadeti - Roltek Termit
2.	liga - 9. mesto
Skupno - kadeti in mladinci - 9.
mesto
St. dečki MNZ Ljubljane
1.	liga - 3. mesto
Ml. dečki MNZ Ljubljane
2.	liga - 7. mesto Cicibani U-10 Skupina C - 4. mesto Cicibani U-8 Skupina 9 - 5. mesto
NK Kalcer Vodoterm Radomlje
Člani - 3.liga zahod - 1. mesto Pokal MNZ Ljubljane - poraz v 1. krogu
Mladinci MNZ Ljubljane
1.	liga - 4. mesto
Pokal MNZ Ljubljane - poraz v
2.	krogu in izpad iz nadaljnjega tekmovanja
Kadeti MNZ Ljubljane 1. liga 1. mesto
Skupno mladinci in kadeti: 2.
mesto
St. dečki MNZ Ljubljane 1. liga - 8. mesto Ml. dečki MNZ Ljubljane 1. liga - 10. mesto Cicibani U-10
Skupina B - 3. mesto Cicibani U-9
Skupina 4 - 1. mesto A-ekipa Skupina 6 - 3. mesto B-ekipa Cicibani U-8
Skupina 5 - 1. mesto - Kalcer A Skupina 9 - 1. mesto - Kalcer B
NK Ihan
Člani MNZ Liga - LEGEA
LIGA
7. mesto
Pokal MNZ Ljubljane - poraz v
1.	krogu
Mladinci MNZ Liga
2.	liga - 11. mesto
Ml. dečki MNZ Ljubljane: 1. liga - 11. mesto Cicibani U-9 Skupina 1 - 3. mesto
NK Vir
Člani MNZ Liga 4. mesto
Pokal MNZ Ljubljane: poraz v 2. krogu
Ml. dečki MNZ Ljubljane
3.	liga - 5. mesto Cicibani U-10 Skupina C - 2. mesto
Cicibani U-9
Skupina 4 - 4. mesto
Cicibani U-8
Skupina 5 - 3. mesto
Zimska liga MNZ Ljubljane
Ekipe, ki nastopajo v tem tekmovanju po različnih skupinah in njihovo trenutno stanje na lestvici: U-12
Skupina A:
1.	Domžale A, 8. Roltek Dob A, 14. Ihan Domžale A Skupina B:
2.	Domžale B, 8. Ihan Domžale B, 12. Vir A
Skupina C:
6. Vir B, 7. Roltek Dob B U-10
Skupina A:
1.	Domžale A, 7. Kalcer Vodoterm, 11. Vir A Skupina B:
2.	Domžale, 5. Roltek Dob, 14. Vir B
U-9
Skupina A:
2. Domžale A, 4. Kalcer
Vodoterm
Skupina B:
2.	Domžale B, 12. Ihan U-8
Skupina A:
1. Domžale A, 2. Radomlje
modri
Skupina B:
3.	Domžale B, 5. Radomlje rumeni, 7. Vir
Urban Žnidaršič
Grošelj. Naša ekipa s štartno številko 153 vozi reševalno vozilo, ki ga bodo na cilju predali bolnišnici v Bamaku, glavnem mestu Malija. Tekmovanje bo potekalo 16 dni, in sicer od 15. do 30. januarja 2011, od Budimpešte, preko Slovenije, Italije, Francije, Španije, Maroka, Zahodne Sahare, Mavretanije, Senegala do Malija. Glavna tema celotnega tekmovanja je pomoč malijskim otrokom in ostalim prebivalcem. Organizatorji tega tekmovanja so v preteklih letih zbrali že preko 700.000 EUR sredstev, predvsem v obliki sanitetnega materiala, prevoznih sredstev in šolskih potrebščin za otroke, ki obiskujejo šolo. Naša ekipa se je odločila za pomoč v obliki reševalnega vozila. Pred mesecem dni so kupili odsluženo reševalno vozilo, staro 9 let, ki je še vedno v odličnem stanju. Vozilo bodo v Ba-maku, glavnem mestu Malija v Afriki, podarili tamkajšnji bolnišnici, ki ima zaradi lege v puščavi in oddaljenih vasi, težave z obiskovanjem bolnikov, prav tako pa je veliko pomanjkanje reševalnih vozil. V reševalnem vozilu peljejo tudi igrače ter šolske potrebščine za otroke, ki so jih zbrali s pomočjo prijateljev in sodelavcev, ter nekaj sanitetnega materiala. S finančnim prispevkom se je tej humanitarni akciji pridružila tudi Občina Domžale, pogumni in zavzeti Kekci pa so v zameno obljubili sprotno poročanje na svoji spletni strani http://kekcibb2.blogspot.com in potopisno predavanje, na katerem bodo predstavili pot in doživetja. Na poti iz Budimpešte v Afriko, ki jih je vodila tudi mimo našega mesta, so se z nekaj prijateljskimi posadkami za kratek čas pomudili pri vaških boysih pod ihanskimi skakalnicami, kjer smo jih pozdravili in jim zaželi srečno pot.
Andreja Pogačnik Jarc
26
domžale
28. JANUAR 20II
AIA nastopi v okviru veselega decembra
AIA v Vrtcu Češmin v Domžalah
V četrtek, 16. decembra, so hip hop in jazz plesalci AIE nastopili v vrtcu Češmin v Domžalah. V vrtcu so nas prijazno sprejele vodja vrtca, gospa Urška Ulčar, in prijazne vzgojiteljice. Mali nadebudneži so pozorno spremljali nastop, ki ga je koreografinja
Sanja Tomšič poimenovala Božični pozdrav (X-MAS BOOM). Pravljično plesna zgodba je otroke z glasbo in plesom popeljala v svet škratov, ledene kraljice, dobrih vil in Božička.
AIA v mengeških vrtcih
V torek, 21. decembra, so plesalci društva AIA nastopili v vrtcih Sonček in Gobica v Mengšu, ki ga je
omogočila ravnateljica Mojca Novinec Babič. V obeh vrtcih so jih sprejele prijazne vzgojiteljice, otroci pa so plesalce AIE že nestrpno pričakovali, saj so se z njimi spoznali že oktobra. V obeh vrtcih so jih spodbujali z aplavzom, v Gobici pa so ploskali s takšnim navdušenjem, da so morali točko ponoviti. V vrtcu Sonček so plesalce presenetili z glinenimi gumbki za srečo, v Gobici pa so jim otroci zapeli božične pesmi.
AIA in božično novoletni
v
nastop v SD Partizan
V soboto, 18. decembra, je v dvorani ŠD Partizan potekal božično-novo-letni nastop za starše, sorodnike in prijatelje plesalcev AIE. Nastop sta pripravili mentorici jazz baleta Urška Gjergek in mentorica hip hopa Sanja Tomšič, ki si je prireditev tudi zamislila. Zelo bogat program nas je popeljal skozi domišljijski svet od džungle, ljubezenskih prizorov, mladostniške zabave, glasbenih zvezd, Avatarja, najstniških sanj, sveta mode, hip hop Pepelke, Božičnega miksa, predstavili pa so se nam tudi solisti. Ob zaključku smo plesalcem zaželeli veliko plesnih uspehov in jim podelili tudi darila.
Blanka Tomšič
PLESNA SOLA MIKI
Državno prvenstvo v standardnih plesih
V soboto, 29. januarja, bo v Pesnici pri Mariboru v organizaciji PK Pingi potekalo Državno prvenstvo v standardnih plesih, prvo v nizu letošnjih tekmovanj za plesalce standardnih in latinskoameriških plesov. Kar nekaj parov PK Miki je letos prestopilo v višjo kategorijo, kar za njih pomeni nove izzive in preizkušnje s starejšimi pari. Plesni pari PK Miki, ki sicer trenirajo pod vodstvom plesnih učiteljev Nino Medja in Matevžem Ogorelcem, so tudi letos v goste povabili Špelo in Mateja Kralj, lanskoletna državna prvaka v standardnih plesih. Pole znanja jim nudita veliko vzpodbude, sveži izkušenj na parketu in motivacije. Tekmovanja se bodo iz PK Miki udeležili: pionirja Tilen Bregant in Kaja Podgoršek, mladinca Žiga Metelko in Lea Dolenc ter mlajša mladinca Jaka Podgoršek in Katarina Matuš, lanskoletna državna prvaka v kategoriji starejših pionirjev. Prav slednja tudi letos pričakujeta uvrstitev v finale. Dajmo plesalci, pokažite, kar najbolje znate!
Saša Eminič www.mikiples.com
OSKRBOVnNn STflNíóVňNJfl v KAMNIKU
tip površine kupnina v stanovanja stanovanja EUR z DDV
Garsonjera 29,87 m^ od 60.205,00 naprej
Enosobno od 47,97 m^ od 90.084,22
naprej
naprej
Investitor in prodajalec:
DOLENJGRAD Gradbeno podjetje, d. o. o. Pod Hruševco 30,1360 Vrhnika Telefon: (01)750 72 00 E-pošta: tajni^o@dolenjgrad.si Internet: www.dolenJgrad.si
^■i;- Dvosobno od 56,52 m^ od 103.398,61
naprej	naprej
•	Stanovanja so skrbno načrtovana in prilagojena starejši populaciji.
•	Dodatno udobje prispeva tudi 24-urna nujna pomoč prek klicnega centra pa tudi socialna in zdravstvena oskrba.
•	Vsako stanovanje Ima balkon ali atrij In parkirno mesto v podzemni garaži.
•	Pri načrtovanju nismo mislili le na vaše udobje, temveč tudi na kakovostno ter okolju prijazno gradnjo. Več kot 30 odstotkov energije se pridobi iz obnovljivih virov.
•	Lokacija Je umaknjena Iz mestnega vrveža v naravo, a je hkrati le 5 minut hoje do centra Kamnika.
•	Parkirno mesto 10.000 Eur z DDV
•	Lokacija je v neposredni bližini doma starejših občanov Kamnik.
Podjetje Dolenjgrad, je sredi marca 2010 začelo graditi I. fazo Oskrbovanih stanovanj v Kamniku. Trenutno potekajo zaključna dela, ki bodo končana marca letos, lastniki pa se bodo lahko vselili že maja 2011.
Mirno okolje za starostnike
Objekti se gradijo v zelo mirnem delu Kamnika, tik zraven Doma starejših občanov Kamnik in blizu starega mestnega jedra. Objekti bodo energetsko varčni, veliko bo zelenih površin za počitek, rekreacijo in spre-lode stanovalcev. Prav tako bodo vsa parkirna mesta v parkirni hiši.
Dodatne ugodnosti za kupce
Dolenjgrad svojim kupcem nudi pomoč pri prodaji njihove stare nepremičnine brez provizije.
Zagotavljajo 24-urno odzivnost na SOS tipko s pooblaščeno institucijo in možnost vseh storitev Doma starejših občanov Kamnik.
NOVI STIPENDISTI
Slavnostni podpis štipendij na Občini Domžale
V petek, 17. decembra 2010, je v Konferenčni sobi Občine Domžale potekal slavnostni podpis pogodb za štipendije za nadarjene, defici-
tarne poklice in socialne štipendije za dijake in študente. Štiri različne vrste štipendij, primerljive s Zoisovo štipendijo, podeljuje Obči-
dent
d.0.0.
ZASEBNAZOBNA ORDINACIJA ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ Krašnja S7a, 122S Lukovica Tel.: 01/723 45 22, 031/684 212
popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje zobna protetika z uporabo sodobnih materialov zdravju prijazna brezkovinska keramika beljenje zob
na Domžale. Na tak način lahko vsem vestnim, marljivim in delovnim študentom nudi dovolj pomoči za nadaljevanje njihovega dela. Dvanajst od štirinajstih prejemnikov štipendij so pozdravili župan Toni Dragar, podžupanja Andreja Pogačnik Jarc in načelnica Oddelka za družbene dejavnosti Kristina Slapar. Zupan je vsem čestital za dosedaj že dosežene uspehe in jim zaželel obilo uspeha tudi v prihodnosti: »Vi ste naša prihodnost in resnično vam želim, da bi se vaši uspehi nizali tudi v prihodnje«. Letošnji novi štipendisti so: Gregor CERAR, študent drugega letnika Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, smer elektrotehnika; Marjeta cerar, študentka četrtega letnika Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, smer francoski jezik, književnost in muzikolo-gija, obenem pa dijakinja tretjega letnika izobraževalnega programa umetniške gimnazije na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani; Blaž COTMAN, študent drugega letnika Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, smer filozofija in primerjalna književnost in literarna teorija; Tjaša DERSTVENŠEK, dijakinja četrtega
DIC KECELJ D.O.O. D O M Ž A L E	Vodnikova 3a, 1230 Domžale Tel.: 059 091 772 dickecel.i@siol.net
SPECIALISTIČNE	
AMBULANTE:	ULTRAZVOČNE
Dermatovenerološka	PREISKAVE:
Flebološka	Srca
Zdravljenje kroničnih ran	Vratnih arterij
Internistična	Ven nog
Pulmološka	Trebuha
Alergološka	Ščitnice
Kardiološka	Mehkih tkiv
Nevrološka	Prostate
Otroška pulmologija in	
Alergologinja	
RAZŠIRJENI SISIEMATSKI PREGLEDI ZA VODSTVENE DELAVCE LASERSKI POSEGI NA KOŽI	
letnika Gimnazije Domžale; Sarah GOMEZELJ, študentka tretjega letnika Medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani; Katarina GOLOB, študentka petega letnika medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani; Karmen JE-RETINA, študentka prvega letnika Visoke poslovne šole Ekonomske fakultete v Ljubljani; Ziva KAL-MAN, študentka tretjega letnika univerzitetnega študijskega programa slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje; Alenka KAVKA, študentka drugega letnika enovitnega magistrskega študija medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani; Jaka KLAJDERIČ, študent tretjega letnika Fakultete za upravo, I. stopnja; Anja KOLENKO, dijakinja tretjega letnika ekonomske šole Ljubljana - gimnazija; Ambrož PRENAR, dijak prvega letnika Srednje strojne in kemijske šole, program strojni tehnik; Špela presekar, dijakinja četrtega letnika Srednje šole za gostinstvo in turizem v Ljubljani, smer gostinski tehnik in Petra RAVBAR, dijakinja drugega letnika Srednje šole za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo v Ljubljani, smer zobo-tehnik.
Skupaj z novimi štipendisti trenutno v občini štipendije prejema že skoraj 60 mladih. Štipendistom čestitamo in jim želimo uspešen študij.
Teja Lapanja
AVTO SET d.o.o.
POMLAJUJEMO SLOVENSKI VOZNI PARK!
1.000.000 EUR EKO SUBVENCIJ
OB MENJAVI VOZIL STARO ZA NOVO.
TAKOJ ODKUPIMO STAREGA...
vww.renault.si
Novi avtomobili niso le udobnejši in varnejši, temveč tudi varčnejši in prijaznejši do okolja. Pri Renaultu si prizadevamo za najvišje standarde tako pri varnosti kot pri ekologiji. Kot vodilna znamka vozil v Sloveniji vzpodbujamo pomladitev slovenskega voznega parka, zato kupcem novih vozil Renault ob menjavi staro za novo namenjamo 1.000.000 EUR subvencij! Zamenjajte svoj stari avto katerekoli znamke za novi, okolju prijaznejši Renault in izkoristite enkratno EKO subvencijo! Več informacij na www.renault.si
Prodaja vozil: 01/56 27 111, 041/648 166, Servis: 01/56 27 333, 031/648 166 Renault pomoč: 080 1 080, Avtovleka: 031 331 357 E-mail: info@avtoset.si, Internet: www.avtoset.si
Dragomelj 26,1230 Domžale
DELOVNI ČAS: SALON: od 8. do 18. ure, SERVIS: od 8. do 17. ure
28. JANUAR 20II
domžale
27
Etimologija
imena
Domžale
Prvi del
V Slamniku je bil 5. marca 2010 objavljen članek z naslovom »Kaj pomeni beseda Domžale«, kar me je spodbudilo k dokončni raziskavi etimologije imena Domžale. 24. oktobra 2009 sem bil prisoten na predstavitvi, v članku navedenega Etimološkega slovarja, v prostorih Založbe Modrijan. Med čakanjem na pričetek sem v samo nekaj minutah brskanja po primerku slovarja naletel na kar nekaj pomanjkljivosti in neresnic. Avtorja sem v času razprave opozoril na napake, predvsem pod imenom Ljubljana, pri katerem avtor navaja kraj Ljubljani ob reki Mirni, kar pa je laž, saj takega imena ni niti v arhivskih niti v sodobnih zapisih in torej ne more biti pomota. Kraj Lubiani sem obiskal in dokumentiral januarja 2006. Avtorja sem opozoril tudi na zgodovinska in slovnična dejstva o Lublani, ki se imenuje Lublana v prav vseh slovenskih narečjih, nakar se je iz godlje želel izviti, pristal pa v popolni blamaži. Slovar je sicer koristen zaradi mnogih podatkov, vendar potreben precej strokovnih dopolnitev in popravkov. Ker na tem mestu ni prostora za razpravo o Lublani, si več lahko preberete na: www.promin.si/zgodovina/sloven-cev/lublana.htm.
Avtor Etimološkega slovarja slovenskih zemljepisnih imen namreč meni, da je krajevno ime Domžale nastalo iz osebnega imena nekega Domožla ali svn. Domoslava. Iskati izvor krajevnega imena v osebnem imenu je mnogim strokovnjakom vse prevečkrat izhod v sili, ki navidezno zapolni zevajočo praznino in vsaj pred nepoznavalci rešuje ugled »strokovnjaka«. Seveda obstajajo tudi krajevna imena, ki izvirajo iz osebnih imen (-vo, -iči, -ni, itd.), a so v nasprotju z stvarnimi imeni v ogromni manjšini. V nekaterih primerih pa tudi ni mogoče trditi, da osebno ime ne izvira iz krajevnega imena, npr. Bohinc, Krajnčan itd. in ne obratno. Je Bohin res dobil ime po nekem Ljubohinu ali dežela Krajnska po nekem Krajncu in ne obratno? Krajnska izvira iz geografskega pojma krajina (Bela krajina, del Krajnske) in je zato sodobno ime Kranjska (Bela kranja) nepravilno! Podobna neumnost bi bila, če bi trdili, da je medved (žival) dobil ime po nekem lovcu z imenom Medved, ki ga je prvi uplenil. Kot vemo, ima medved med vsemi živalmi izstopajočo lastnost, da zna, ve priti do medu in se z njim posladkati. Po tej lastnosti je, kar je
Programi ŠOLSKEGA CENTRAI ! RUDOLFA MAISTRA Kamnik
Izbira nadaljnjega izobraževanja je ena od pomembnih prelomnic v življenju posameznika, saj je odločitev, ki nam zaznamuje prihodnost. Tega se v našem centru zavedamo in upamo, da vam bomo pri odločanju pom^ali s koristnimi informacijami. Naše delovanje ni omejeno le na lokalno raven, povezujemo se tudi z različnimi šolami in ustanovami v Sloveniji in v evropskih državah. Na ŠCRM izvajamo 4 izobraževalne programe, ki se razlikujejo po vsebini, načinu dda in zahtevnosti ter s tem dopolnjujemo našo ponudbo. S tem omogočimo našim dijakom večjo izbirnost, saj je prehajanjemed programi znotraj centra lažje.
SPLOŠNI GIMNAZIJSKI ODDELE S POUDARKOM NA ŠPORTU
GIMNAZIJSKI PROGRAM
Gimnazija omogoča pridobitev široke splošne izobrazbe in je namenjena dijakom, ki nameravajo nadaljevati študij na univerzi. Na kamniški gimnaziji se trudimo, da mladim privzgojimo dobre delovne navade In jih opremimo z znanji, ki predstavljajo odlično popotnico za študij in življenje.
Splošni gimnazijski program obogatimo z dodatnimi vsebinami in tako oblikujemo oddelke s poudarkom na naravoslovju (več pozornosti fiziki, kemiji, biologiji), družboslovju (večji poudarek na psihologiji, sociologiji in filozofiji), jezikoslovju (več slovenščine in tujih jezikov) ter športu (več ur športne vzgoje). V prvem letniku v vseh oddelkih poteka program po enotnem predmetniku, v višjih letnikih pa se razlikuje po števUu dodatnih ur za posamezno usmeritev.
V šolskem letu 2011/2012 bomo poskusno vpisovali dijake v splošni gimnazijski oddelek, ki bo imel 5 ur športne vi^oje. Vanj bomo sprejemaU dijake, ki so redno dejavni v določeni športni panogi, poleg dobre Izobrazbe pa si želijo tudi boljših pogojev za usklajevanje šolskih In športnih obveznosti. Dijaki športnega oddelka bodo poleg rednega programa športne vzgoje deležni še jutranjega treninga v izbrani športni panogi m usmerjene fitness vadbe (v skladu z dogovori med trenerji in športnimi pedagogi).
MATURITETNI TEČAJ
že šesto leto voblikl rednega pouka izvaj amo enoletni maturitetnl tečaj, v katerem se dijaki z opravljeno poklicno maturo, zaključnim izpitom ali nedokončanim gimnazijskim programom prlpravlj ajo nasplošno maturo.
EKONOMSKI TEHNIK
v okviru Srednje ekonomske šole ponujamo dva programa: predšolsko vzgojo in ekonomski tehnik V programu ekonomski tehnik dajemo poudarek strokovnim modulom, ki omogočajo pridobitev širokih strokovnih znanj s prepletanjem praktičnih znanj in splošnih vsebin. Nudimo več izbirnih modulov: finančno poslovanje, materialno poslovanje, komercialno poslovanje, zavarovalne storitve, bančništvo in neposredno trženje, ki se izvajajo glede na Interes dijakov v sodelovanju s podjetji v okolju.
Več informacij o Šolskem centru Rudolfa Maistra boste izvedeli na INFORMATIVNIH DNEVIH v petek. 11.2.2011. ob 9. in 15. uri ter v soboto. 12.2.2011, ob 9. uri, kjer boste lahko pokukali v naše učilnice in se pogovorili z našimi dijaki in profesorji. Pokličete nas lahko na telefonsko št. 01830 32 00 ali obiščete našo spletno stran www.scirm.sL
PREDSOLSKA VZGOJA
Program predioUka vzgoja omogoča pridobitev poklica vzgojiteljica predšolskih otrok in je zanimiv za vse tiste, ki jih veseli delo z otroki ter se želijo zaposUti kot vzgojltelji-ce predšolskih otrok v vrtcih. Izvedbo programa smo zasnovali ustvarjahio, pestro in zanimivo, kar dijakom omogoča izobhkovanje kar najbolj celovite osebnosti, ki bo kos nalogam in izzivom pri tako pomembnem ter zahtevnem delu, kot je vzgoja otrok v predšolskem obdobju.
V obeh programih velik poudarek namenjamo projektom, mednarodnemu sodelovanju in splošni razgledanosti, kar dijakom omogoča širok nabor znanj tako za pokhc kot študij. Vseskozi zasledujemo potrebe trga in se nanje odzivamo pri oblikovanju vsebin odprtega kurikula
Vpis 2011/2012
v šolskem letu 2011/12 v okviru Gimnazije ponujamo 5 oddelkov splošne gimnazije (z različnimi obogatitvami in usmeritvami). Na Srednji ekonomski šoli načrtujemo vpis 32 dijakov v prvi letnik programa predšolska vzgoja ter 56 dijakov v programu ekonomski tehnik.
Pouk poteka v dopoldanskem času od 7.50 do 14.25. Za prehrano v šoli skrbi šolska kuhinja, ki pripravlja malice in kosila. V eni najbolje založenih šolskih knjižnic si vsi dijaki lahko izposodijo učbenike preko učbeniškega sklada.
V bUžinl šole sta avtobusna in železniška postaja, prometne povezave z vseh strani pa so ugodne.
tudi najbolj očitno, dobil ime med + ved = medved. Podobnih primerov iz živalskega sveta pa je še mnogo. Kje začeti pri besedi Domžale? Izraz Domžale predpon in pripon predvidoma nima, zato je potrebno pogledati, če je sestavina dveh delov? V ta namen primerjajmo vse besede s soglasniškima paroma *nž* in *mž*. Pri *nž* ugotovimo, da gre v vseh primerih za tujke, tudi pri besedi Šentjanž (Sv. Janez ^ Šent+Janz). Pri besedah *mž* pa, da se večina deli na koren in pripono ravno med črkama m in ž. Upravičeno je sklepati, da je potrebno tudi Domžale razdeliti na dva dela in sicer na Dom + žale. Da bi lahko neko teorijo potrdili, je potrebno pogledati, če imajo sorodna imena kake skupne značilnosti. Imena Domžale, Žalna, Žalec, Žalborna
(Savudrija), Žalar, Žalčje Drage, idr. se vedno pojavljajo na/ob prodnatem terenu, redkeje grušču. Za Domžale in Žalec, ki se nahajata ob velikih rekah, je to še sploh očitno. Bistrica je s svojim spreminjajočim tokom milijone let zasipala dolino svoje struge ter jo z več 10 m debelimi prodnatimi nanosi izravnala v Domžalsko-kamniško ravnino. Ta proces bi še vedno tekel, če reke ne bi vklenili v zidove in nasipe. Ko je reka še imela neomejen prostor, si je sama izbirala, kje bo na eni strani odnašala teren in kje na drugi strani ga bo odlagala. Ene od veličastnih prodnatih ravnic se spomnim s stare slike Kranja, ki je prikazovala tovorni promet po reki Savi. V opisu je bil naveden žal, t.j. prodnata ravnica (rečne obale). Po čem je kraj Žalna dobila ime, sem raziskoval aprila 2010. Tudi kraj Žal-
na je dobila ime po nanosih grušča, kar je skrajno presenetljivo spričo dejstva, da tod ni nobenih rek, ki bi na svoji poti skale preoblikovale v prod in mivko. Se pa severovzhodno nad Žalno pne 80 m visok hrib, katerega sestava je peščeni grušč. Iz podobnega materiala je sosednji hrib, na katerem je vas z zgovornim imenom Peščenik. Peščeni material iz hriba nad Žalno je ob večjem deževju odnašal majhen potoček in ga odlagal v širokem nanosu spodaj na ravnini, pri vasi Žalna. Daleč naokoli ni podobne, za te kraje nenavadne značilnosti. In ker stara krajevna imena običajno izvirajo po največji krajevni značilnosti, je samoumevno, da je vas dobila ime po žalu.
2. del bo obravnaval vsebinsko razlago izvora pojmov dom in žale.
Marko Hrovat
PLANINSKO DRUŠTVO DOMŽALE in GOSTINSTVO OVIJAČ k.d.
obveščata, da so spet odprta vrata
Domžalskega doma na Mali planini (1534 m).
Obisk je izziv za:
•	sprehode po tri tisočletni zapuščini pastirjev,
•	prenočevanje v sobah, ki dišijo po svežem lesu,
•	nočni razgled s Poljanskega roba na mežikajoče lučke v dolini,
•	previjanje bratcev, nečakinj ali obojih v gorniški previjalnici,
•	ugibanje imen raznovrstnega gorskega cvetja,
•	vse, ki znajo uživati življenje.
Čeprav stoji na Mali planini je dovolj Velik za vaše udobno bivanje, radoživost in tišino.
Vabimo vas, da nas obiščete po planinskih poteh, ki jih redno in skrbno vzdržujemo.
Informacije: Alojz Ovijač (051 665 665)
www.sd-soncek,si
TEČAJ SMUČANJA
ŠPORTNO DRUŠTVO SONČEK
IN BORDANJA NA KRVAVCU 21. - 25. februar 2011
Tako kot vsako leto, tudi letos organiziramo začetni in nadaljevalni tečaj smučanja in bordanja za otroke stare 6-14 let na Krvavcu. (če so samostojni in so že bili na snegu je starostna meja 5 let).
Termin:
ZIMSKE POČITNICE - FEBRUAR
(21.2.- 25.2.2011)
Cena: 180€
Cena tečaja zajema smučarsko vozovnico, prevoz, toplo malico in učenje smučanja.
Kraj: smučišče Krvavec
Program bo vseboval:
• učenje smučanja na carving smučeh in učenje bor-danja • učenje smučanja po robnikih (nadalj. in izpop. tečaj) • korekcijo napak z videoanalizo in • preverjanje naučenega z zaključno tekmo v veleslalomu.
Prevoz: OŠ Domžale - OŠ Preserje pri Radomljah - Mengeš - Moste - Krvavec
Prijave po e-mailu: sd.soncektecaji@gmail.com,
sd.soncek@gmail.com,
telefonu, faksu: 059/950 927
ali mobilnem telefonu 041/853 071 ali 031/385120
Nagradna igra zemeljski plin in utekočinjeni naftni plin je zaključena
N-ašim cenjenim strankam in vsem, ki so sodelovali v naši nagradni igri »Pomladna to-p1;nQ« »UNP Qkc;;Q 9010« sporočQmo do
tudi glavno nagrado - osebno vozilo Škoda Fabia. Nagrajenki Zvonki Pretnar iz Tržiča še enkrat iskreno čestitamo. Vsi ostali nagrajenci so na dom prejeli obvestilo o izžrebanju. Prav tako lahko seznam nagrajencev najdete na naši internetni strani .petrol.si.
brezskrbno ogrevanje, preverite ponudbo zemeljskega plina pri Petrolu! Ob uporabi zemeljskega plina bodo vse vaše skrbi okoli naročanja odveč, saj vam je zemeljski plin vedno na razpolago. Za vse informacije o zemeljskem plinu in postopku preklopa na zemeljski plin pa so vam vedno na voljo najboljši Petrolovi strokovnjaki.
V kolikor nimate možnosti priklopa na plinovodno omrežje imamo pri Petrolu idealno rešitev za vas! Ponujamo vam vsestransko uporaben energent - utekočinjeni naftni plin. Je varen, zanesljiv, ekonomičen in prostorsko varčen, predvsem pa nadvse uporaben, saj z njim lahko kuhate, ogrevate toplo vodo in tudi hišo. Pri Petrolu vam bomo postavili plinohram, brezplačno uredili priklop do hiše in brezplačno redno izvajali vzdrževanje in servisiranje plinohrama.
Za nasvet in več informacij nas pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 22 66 ali pa nam pišite na petrol@plin.si
28
objave
28. JANUAR 20II
Moja daritev Bogu je skesan duh, skesanega in ponižnega srca, o Bog, ne zametuješ. (iz Knjige Psalmov)
V SPOMIN
Antonija Burica,
rojena Pimat, upokojena gostilni-čarka iz Dragomlja 92
17. decembra lani smo se na pokopališču v Šentpavlu še zadnjič poslovili od pokojne Antonije Burica, ki nas je zapustila v 84. letu starosti. Pokojna Tončka, kakor smo jo imenovali po domače, je bila v naši krajevni in župnijski skupnosti zgovorno znamenje Božje ljubezni do človeka, saj je bila ženska srca, kar je po smislu enako izrecno poudaril prof. dr. Bogdan Dolenc pri sv. maši pred molitvijo Očenaša. Naj jo
Bog, ki ljubi veselega darovalca, kakor pravi Sv. pismo, za to obilno nagradi. V njej je postala naravnost očitna »dobrota in človekoljubnost Boga, našega odrešenika« (Tit 3,4). Kot dekle je bila v veliko oporo in pomoč svoji materi Marjeti, ko pa se je omožila v Dragomelj, je bila popolnoma predana gostinski dejavnosti, tako da je tudi po njeni nemajhni, izdatni zaslugi gostilna Burica zaslovela tudi zunaj meja naše predrage domovine Slovenije. Ko se ji osebno zahvaljujem za njeno naklonjenost in prijateljstvo, vdano prosim Boga, naj ji na stežaj odpre rajska vrata, nam pa milostno nakloni svoj mir.
Ivan Kepic
V SPOMIN
Naše mame Tončke Burica iz Gostilne v Dragomlju
Spominjam se je med cvetjem, ki ga je tako ljubeče gojila. Med rdečimi cvetlicami na balkonu se je spominjam in se toplo razveselim, ko vidim nasmeh, s katerim me je pozdravila. Nikoli ni povedala skrivnosti, s katero je vzdrževala svoje cvetlice, a mislim potiho, da jih je zalivala s svojo srčno ljubeznijo, ki je je imela tako veliko. Prav s to srčnostjo in toplo dobroto je vedno na široko odpirala vrata svojega srca vsem, ki so potrebovali besedo spodbude, tišino razumevanja, stisk dlani ali kos njene gibanice in telečje pečenke. S to toplo dobroto je odpirala vrata domače gostilne, ki jo je imela tako rada. Tako se spominjam naše mame, ki je vedno prekipevala od odločnosti in iskrene volje do življenja, s katero je opogumila marsikoga. Njene predanosti se spominjam, s katero je stala
za štedilnikom in kuhala, in nasmeha, ki je bil vedno na njenem obrazu. Zahvaljujem se ji za vse zgodbe, ki jih je delila z menoj in zaradi katerih sem močnejša. Zahvaljujem se za vzor, ki ga je podarila nam, trem vnukom. Za skrbno natančnost, s katero je zlagala prte, skrbela za vnuke in vse, ki so ji bili blizu. Prav naša mama je bila z velikim srcem, toplimi rokami in odločno trmo, s katero je premikala gore in dosegla nemogoče. Spominjam se je, najraje med cvetjem, ko ji je iz oči sijala mehka nežnost in ji je sonce zlato obarvalo obraz. Ohranjala bom spomin, tako kot je želela. Z odprtim srcem slavila življenje in delila ljubezen, ker je na koncu, začetku in vmes samo ljubezen.
Vnukinja Špela Kaplja
ZAHVALA
V 47. letu starosti nas je nenadoma zapustil
Valentin Vidmar
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje, maše in sveče, sosedom za denarno pomoč, ter
vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi gospodu župniku Alojzu Grebencu, pogrebni službi Vrban-čič in vsem gasilcem za lep pogrebni obred.
Vsi njegovi
Izčrpal sem svoje moči, zaprl sem svoje oči.
V 89. letu starosti nas je zapustil naš mož, oče in dedi
Mileta Dedić
borec NOV v 5. Črnogorski proletarski brigadi
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste se mu poklonili in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Spomin...
Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne (Svetlana Makarovič)
ZAHVALA
V 60. letu starosti nas je prezgodaj zapustil
Marjan Mohar
iz Domžal
Iskreno se zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče in cvetje.
Aleksandra in Milojka
Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante)
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame
Terezije Rihtar
iz Domžal
Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in zdravniku Mušiču za pomoč in izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti.
Žalujoči: Iztok, Irena in Rado
Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti in to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič)
ZAHVALA
Marija Sotlar
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
Kogar nosiš v srcu, ta ne umre, ostaja ljubezen in spomin na skupne dni, ostaja upanje na snidenje, tam med zvezdami.
V SPOMIN
22. januarja je minilo leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedi, tast
Ivan Bonić
Vedno boš v naših srcih. Pogrešamo te. Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate sveče v njegov spomin.
Žena Milena in hči Aleksandra z družino.
Odhoda najdražjih ni moč preboleti, v sebi - resnici - ne da se verjeti. Celo, ko resnica ti v dlani leži, jo ves čas zanikaš, ker bridko boli.
V tem letu mineva 10 let od slovesa ljube mami
Francke Pance
in tragične nesreče vnuka
Francija Vodnjova
Preteklo je tudi štiri leta, odkar se je poslovil naš dragi ati
Karol Pance
Hvala vsem, ki ste jih ohranili v lepem spominu, jim prižigate svečke in v mislih nanje postojite ob njihovem grobu.
Vsi njihovi
Delo, skrb, ljubezen, trpljenje,
to tvoje bilo je življenje,
zato pošlje so ti moči, zaprla trudne si oči.
Zdaj spokojno spiš
in z nami v mislih še živiš.
ZAHVALA
Tončka Burica
gostilničarka iz Dragomlja
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem za tolažbo v težkih trenutkih, izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče in vsem, ki ste jo pospremili v prerani grob.
Posebna hvala g. župniku Vladu Bizantu in prof. Bogdanu Dolencu za ganljive besede slovesa, pevcem za zapete pesmi, trobentaču za zaigrano Tišino in pogrebni službi Vrbančič.
Žalujoči vsi, ki jo imamo radi
Zdaj zarje več ni, nekje nad meglami pa sonce gori. Nekdo pa nad nami, nam usmerja pot. O nič se ne bojmo viharnih noči. (Alojz Kocjančič)
ZAHVALA
6. decembra 2010 nas je v 80. letu zapustila naša draga
Marija Pirnat
Ogrinčeva Mici iz Krtine
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in darove za svete maše in cerkev. Posebna zahvala gospodu župniku Juretu Ferležu za lepo opravljen pogrebni obred in bolniškemu župniku Miru Šlibarju za vso duhovno podporo v času bolezni in bolniško maziljenje. Hvala tudi pogrebni službi Verbančič za organizacijo pogreba.
Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k njenemu počitku in jo boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: vsi njeni
Zdaj ne trpiš več, zdaj počivaš. Kajne, zdaj te nič več ne boli. Nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je ^ nila naša draga
88. letu starosti skle-
Jožefa Jeraj
roj. Brvar, po domače Škandrova Pepca iz Turnš pri Dobu
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, sv. maše ter številno spremstvo na njeni poslednji poti. Globoko smo hvaležni patronažnima sestrama ge. Kristini za prvo in ge. Špeli za vso nadaljnjo pomoč v času njene bolezni.Zahvaljujemo se govorniku TRD Turnše-Češenik, Maksu Jeranu, za ganljive besede slovesa, gospodu župniku Jožetu Tomšiču za sočutno opravljen pogrebni obred in sv. mašo, praporščakom Društva upokojencev Domžale, pevcem in trobentaču ter pogrebni službi Vrbančič. In še enkrat prisrčna hvala vsem, ki ste uslišali njene zadnje želje.
Katja z družino, Janko in Marija
Tako tiho, skromno si živel, takšno tudi si življenje imel, zdaj rešen vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin.
V 80. letu starosti je svojo življenjsko pot sklenil naš
Stanko Grošelj
iz Krtine
Ko molitev je med ustnicami obstala, se v srcu bolečina je prižgala.
Vi ste nam roko pomoči podali, nam v teh trenutkih neizmerno pomagali. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darove za cerkev, svete maše, sveče in cvetje. Posebna zahvala osebju Doma starejših občanov Domžale za dnevno varstvo očeta, vsem zaposlenim na Onkološkem inštitutu za plemenito in strokovno opravljeno delo, bolniški župniji za duhovno oporo. Gospodu župniku Juretu Ferležu se zahvaljujemo za lep pogrebni obred, enako tudi pogrebni službi Vrbančič.
Domači
Naj bo spokojen spanec tvoj. V našem srcu vedno nosimo te s seboj.
ZAHVALA Od nas se je poslovila
Amalija Novak
z Vira, Ipavčeva 9
Zahvaljujemo se vsem sosedom z Vira, Male Ravni, prijateljem in znancem za izrečena sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku. Iskrena hvala za nesebično pomoč in nego vsemu osebju
Doma upokojencev Domžale in dr. Gordani Ščepanović.
za opr
ter pogrebni službi Vrbančič
Hvala tudi g. župniku za opravljen obre
epa d
Poldka in Tilka z družinama
S^MMIK 28. JANUAR 20II	objave	29
		
Tiha solza v spomin spolzi in žalostno zvon na hribu obnemi. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, v srcih naših vedno boš živel.
ZAHVALA
Življenje se konča, dela in spomini ostanejo. V 82. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, atek, ata, brat, stric in tast
Stane Grčar
Špinov ata iz Rov
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, svete maše, darove za domačo cerkev in za spremstvo na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar njeno ni, nam ne more vzeti, in to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.
V SPOMIN
4. januarja je minilo leto dni, odkar smo se poslovili od naše drage
Zalke Cerar
z Vira
Hvala vsem, ki obiskujete njen grob. Vsi, ki smo jo imeli radi
Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
V SPOMIN
20. januarja 2011 je minilo leto dni, odkar smo se poslovili od dragega moža, očeta in dedija
Slavka Blažiča
Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče v spomin. Pogrešamo te vsi Blažičevi
Tu ljubljen bil si iz vsega srca, bodi ljubljen še tam, kjer si doma.
V 75. letu nas je po hudi bolezni, ki je trajala kratek čas, zapustil naš dragi mož, oče in dedi
Petar Jakšič
Roj.: 30. 11. 1935 Umrl: 3. 1. 2011
Zahvala vsem in vsakemu posebej, da ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hva la za darovano cvetje in sveče.
Vsi njegovi
Ko dan se prebudi, tebe ni, ko noč tiho prikrade se, tebe ni. V naših srcih ti živiš, čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
V SPOMIN
Mariji Matjan
z Vira
Triindvajsetega januarja 2010 je minilo pet let, odkar si nas zapustila. Hvala vsem, ki se je spominjate in z lepo mislijo postojite ob njenem grobu.
Vsi njeni
Ne jokajte ob mojem grobu,/le tiho k njemu pristopite, saj veste, kako trpel sem /in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 82. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi oče, dedek in pradedek
Vinko Mlakar
z Rov pri Radomljah
Ob boleči in nenadni izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili ustno in pisno sožalje, darovali cvetje in sveče, ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku Janezu Jarcu za lepo opravljen pogreb, pogrebni službi Vrbančič in Papirnici Količevo. Še posebej pa se zahvaljujemo rovskim in ostalim gasilcem. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Vsi njegovi
V naših srcih še živiš,
zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš.
Tam lučka vedno ti gori
in tvoj nasmeh med nami še živi!
V SPOMIN
7. januarja je minilo 5 let žalosti, odkar nas je po težki bolezni v 32. letu mnogo prezgodaj zapustila naša draga
Zvezdana Popović
Zahvaljujemo se vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen prerani poslednji dom in ji prižigate svečke.
Oči Živko
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, saj veste, kako trpel sem in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je zapustil naš dragi
Ivan Levec
s Prevoj pri Šentvidu, Pod hribom 32
Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče.
Vsi njegovi
Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, a čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš.
V SPOMIN 4. januarja je minilo leto, odkar nas je zapustil naš dragi
Alojz Podmiljša
iz Doba
k
Hvala vsem, ki se ga še vedno spominjate, se ustavljate na njegovem grobu in mu prižigate sveče.
Vsi njegovi
Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata za vedno z nami.
ZAHVALA
Antonija Klopčič
iz Krtine
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom iz Krtine in Turnš, kjer je nazadnje živela, za izrečeno sožalje, sveče, cvetje in darove svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala pogrebni službi Vrbančič, župniku za pogrebni obred, pevcem, trobentaču, praporščaku in zastavonoši.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni
Kako prazen je dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega glasu, smehljaja, le sledi ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
V 83. letu nas je zapustila naša mama in oma
Milka Capuder
rojena Semeja z Vira, Stritarjeva 24
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, svete maše.
Hvala tudi gospodu župniku, pogrebni službi Vrbančič, pevcem ter vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskreno hvala.
Vsi njeni
Ni več hrepenenja, ni več bolečin, veter me pomirja, sanjam, da živim.
Svojo življenjsko pot je sklenil naš dragi sin, brat in stric
Branko Klopčič
z Vira, Tolstojeva ulica 1
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki so nam stali ob strani ob tem težkem trenutku.
Hvala tudi g. župniku Jožetu Tomšiču za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi, trobentaču za zaigrano Tišino, pogrebni službi ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje in sveče.
Vsi njegovi
Kako prazen je dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega glasu, smehljaja, le sledi ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok.
ZAHVALA V 56. letu nas je 10. decembra 2010 mnogo prezgodaj zapustil naš ljubi
Janez Vodlan
z Vira, Bukovčeva 35
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste v njegov spomin darovali za cerkev, svete maše, cvetje, sveče, ter za izrečena ustna in pisna sožalja. Posebna zahvala Jožetu, Vidi, Sandi, Ančki, Mici, Tinci, Nadi, Mileni in njihovim družinam za neizmerno pomoč in tolažilne besede.
Žena Zalka in hči Sabina
Glej, zemlja sije vzela kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti, in tisto, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (Svetlana Makarovič)
V SPOMIN
7. januarja sta minili dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat, stric in tast
Janez Cerar
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečo in ohranjate lep spomin nanj.
Vsi njegovi
Kljub bolezni,
s katero si zadnja leta življenje delil,
si vsakega novega dne se rad veselil.
Zdaj končala
se pot je tvojega življenja
in stopil na prag si odrešenja.
Mi pa roke sklenimo,
za tvojo dušo molimo,
da čim prej pride na kraj, kjer večni je raj.
(J. Šarc)
ZAHVALA
V času priprave na božič
je v 84. letu starosti sklenil
svojo življenjsko pot naš dragi oče
Franc Šarc
iz Zič
Hvala vsem, ki ste nam v času njegove bolezni stali ob strani, ob slovesu pa izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče, darove Cerkvi in svete maše, kot tudi vsem, ki ste trenutke žalosti delili z nami na njegovi zadnji poti.
V imenu vseh, ki smo ga imeli radi, snaha Jelka
30
domžale
28. JANUAR 20II
LEKARNA DOMŽALE - NASVET FARMACEVTK
Nega kože dojenčka in majhnega otroka
Koža je otrokov največji organ. Varuje ga pred škodljivimi vplivi okolja, hkrati pa z njeno pomočjo zaznava svojo okolico. Otroška koža se razlikuje od kože odraslih. Koža majhnih otrok je petkrat tanjša od kože odraslih, vsebuje več vode in manj maščob. Razlog je zmanjšano delovanje žlez lojnic. Je zelo propustna in še bolj občutljiva na škodljive vplive okolja, povzročitelje bolezni ter izsušitev. Nima še izgrajenega zaščitnega kislinskega plašča, zato je bolj izpostavljena bakterijskim in glivičnim okužbam. Pri odraslih je pH vrednost kože med 4,2-4,5 medtem ko je pri otrocih v nevtralnem območju (blizu 7).
Že od rojstva naprej starši posvetijo negi otroka veliko pozornosti. Kljub temu, da bi otroku radi nudili čim več, velja tudi pri negi vaših malčkov upoštevati zlato pravilo, da z ničemer ni dobro pretiravati.
Osnovna nega
Osnovna nega dojenčka se prične z jutranjim umivanjem in previjanjem. Najbolje je umivati dojenčka z mlačno tekočo vodo oziroma v občutljive ali razdražene prekuhano vodo. Čistilne samo,
ste na
robčke uporabljajte samo, kadar poti. Po vsakem previjanju
kožo pleničnega predela namažite v tankem sloju z negovalnim mazilom (hladilnim mazilom, kremo z mandljevim oljem ali pa z mazilom z dekspantenolom). Pri kopanju so najprimernejša trda mila oziroma sindet s šibko kislim pH (5,5), ki pomagajo "izgraditi", kasneje pa ohranjajo zaščitni kislinski plašč kože. Nežne otroške kože ni potrebno vsakodnevno umivati z mili, saj se koža lahko preveč nadraži in izsuši. To pravilo velja tudi za vse ostale starostne skupine. Po čiščenju je potrebno otroški koži dodajati vlago. Uporabite lahko različna olja in mleka oziroma losjone za po kopanju. Pri tem morate paziti, da izdelki ne vsebujejo parfumov in snovi, ki kožo dražijo. Najbolje je če uporabite čisto mandljevo olje ali pa mešanico mandljevega in olivnega olja.
Zdrav popek negujete enkrat dnevno tako, da ga obrišete s sterilno gazo, namočeno s fiziološko raztopino ali razredčenim alkoholom. Še posebej poskrbite za gubice za ušesi, pod pazduho, v dimljah in pod koleni. Dodatno jih negujte z mandljevim oljem ali ribjim mazilom.
Odpravljanje drobnih težav
Plenični izpuščaj
Od vseh vnetij se pri dojenčkih in majhnih otrocih najpogosteje pojavlja dermatitis pod plenicami, znan tudi pod imenom "plenični izpuščaj". Plenični izpuščaj nastane zaradi vlage, toplote, trenja ter stika z urinom in blatom. Na nastanek vpliva tudi prehrana malčka. Najpogosteje se pojavlja v starosti od 4 do 12 mesecev.
Milejše oblike vnetij se kažejo kot enostavna rdečina, v resnejših oblikah se pojavijo izpuščaji, kraste in razjede. Vse te pojave spremlja tudi srbenje in pekoč občutek. Ob pojavu pordele kože v pleničnem predelu je potrebno pogosteje menjavati plenice. Kožo umivajte le z mlačno vodo, ker mila in robčki za brisanje lahko povzročajo preobčutljivost. Otroka pustite čim dlje odvitega, da se koža dobro osuši. Kadar se otroška ritka kljub skrbni negi vname, je potrebno uporabljati dodatna negovalna sredstva ki vsebujejo smukec, cinkov oksid, kamilični ekstrakt ali ribje olje, ki kožo sušijo oziroma tvorijo ustrezno oviro med plenico in kožo. Primerne so tudi kopeli s hrastovim lubjem. V primeru, da se plenični izpuščaj v dveh do treh dneh ne prične izboljševati ali se celo stopnjuje,
T
MESTNE LEKARNE
LEKARNA DOMŽALE - Ljubljanska 72, 1230 Domžale lekarna.domzale@mestnelekarne.si	01 777 02 51
LEKARNA KAMNIK - Šutna 7, 1240 Kamnik lekarna.sutna@mestnelekarne.si	01 777 01 83
LEKARNA NOVI TRG - Novi trg 26, 1240 Kamnik lekarna.novitrg@mestnelekarne.si	01 777 02 20
LEKARNA MENGEŠ - Zoranina 3, 1234 Mengeš lekarna.menges@mestnelekarne.si	01 777 02 26
LEKARNA RADOMLJE - Cesta borcev 5a, 1235 Radomlje lekarna.radomlje@mestnelekarne.si	01 777 02 31
LEKARNA MORAVČE - Trg svobode 2, 1251 Moravče lekarna.moravce@mestnelekarne.si	01 777 02 45
LEKARNA NOVA LITIJA - Partizanska pot 8, 1270 Litija lekarna.litijazd@mestnelekarne.si	01 777 02 41
LEKARNA LITIJA - Trg svobode 1, 1270 Litija lekarna.litija@mestnelekarne.si	01 777 02 35
Dežurni lekarni od 01.01.2011 do 31.12.2011: LEKARNA KAMNIK sobota, nedelja in prazniki od 17.00 do 20.00 LEKARNA DOMŽALE nedelja in prazniki od 09.00 do 12.00 www.mestnelekarne.si
morajo starši dojenčka odpeljati k pediatru, da preveri resnost vnetja in po potrebi predpiše kortikosteroid. Obstaja tudi možnost prisotnosti glivičnega (mozoljčki z belo zgornjo plastjo) ali bakterijskega obolenja, ki ga je mogoče pozdraviti z uporabo ustreznega antimikotika ali antibiotika.
Temenice
Temenice so rumenkaste luskaste obloge na lasišču in v obrveh. Obloge z lasišča najpogosteje odstranimo s pomočjo olivnega olja. Oljno oblogo pustimo delovati pod bombažno kapico nekaj ur, ali še bolje čez noč. Zjutraj z mehko krtačo za lase odstranimo zmehčane luske ter umijemo glavo. Po potrebi lahko postopek ponovimo. Pri trdovratnejših temenicah se lahko uporabijo pene in kreme s sadnimi kislinami. Pediatra obiščite v primeru, ko se predel ne očisti oziroma se luske širijo in predel postaja rdeč. Pediater vam bo predpisal pripravek s salicil-no kislino.
Suha koža
Suha in občutljiva koža se ne pojavlja le v otroštvu, ampak v vseh starostnih obdobjih. Značilnosti
problematične suhe kože so šibko luščenje, hrapavost, občutek zategovanja možna pa je tudi srbečica. Pri ekstremno suhi koži se pojavijo še razpoke in močnejše luščenje. Vzroki za suho kožo so tako zunanji kot notranji. Posebno obliko predstavlja atopična suha koža, kjer je porušena barierna funkcija kože. Osnovni vzrok za atopični dermatitis so alergeni (alergeni iz hrane, pršice, cigaretni dim, sestavine mehčalcev Nega atopične kože naj se prične s čiščenjem. Uporabite posebno milo sindet s kislim pH in ga temeljito izperite. Suhi koži je potrebno nadomeščati vlago, kar najlažje dosežete z negovalnimi mazili, ki jih nanesete takoj po umivanju. Na voljo so izdelki, ki vsebujejo izvleček iz ovsa, likokalkon, omega maščobne
kisline, karitejevo maslo in ureo.
Pri negi otroške kože upoštevajte njene značilnosti, ki jo delajo bolj občutljivo na sestavine negovalnih in kozmetičnih izdelkov. Uporabljajte čim bolj blage izdelke iz naravnih surovin. Barvil, dišav in konzervansov naj vsebujejo čim manj, saj so to najpogostejši povzročitelji neželenih kožnih reakcij. Zaradi široke palete izdelkov za nego se obrnite na farmacevta, ki vam bo svetoval kateri pripravek je najprimernejši za vašega otročička. V Lekarni Domžale bomo petkove popoldneve posvetili skrbi za zdravo kožo, zato se z vsakršnim vprašanjem obrnite na nas.
Martina Ajd Bežan, mag.farm.
Lekarna Domžale
Naj bo že nazačetkuleta doberrazlogza zadovoljstvo. Ob nakupuToyoteYarisvam bomo pri Toyoti poravnali enoletno kasko zavarovanje in pruih 12 mesečnih obrokov,
vi pa boste začeli z odplačevanjem šele vletu 2012.* Pohitite vsalone Toyota, sajje količina vozil omejena.
AC LOVŠE	AC LOVŠE
Jarška c. 11, Domžale Cesta Staneta Žagarja 65 b, Kranj
www.toyota.si	(oi) 729 9000	(04) 280 9000
porabagoriva:4,2 -5,4 VlOOkm; emisije CO^. 110-125 g/km * veija ob nakupu bencinskih motorjev opreme Terra, Terra+ inSty/es financiranjem Toyota ieasing Primerizraćunapripoo^ašćenih-trgovcih Toyota inna www.toyota.si
TDVOT» tituli

Today
Tomorroui
Toyota
28. JANUAR 20II
domžale
31
VELIKO ODPRTJE V SKUPINI HELIOS
Odprli nov avtorepartumi center, proizvodni obrat za premaze na vodni osnovi in center za kovinske premaze
Skupina Helios je bogatejša za tri velike investicije: avtoreparatur-ni center in proizvodni obrat za vodne premaze, ki se nahajata na Količevem pri Domžalah, in center za kovinske premaze v Preski pri Medvodah. Investicije podjetja Helios, Tovarne barv, lakov in umetnih smol Količevo, d. o. o, sta slovesno odprla mag. Darja Radić, ministrica za gospodarstvo, in Uroš Slavinec, predsednik uprave Helios Domžale, d. d. V investicije je bilo skupno vloženih 14 milijonov evrov, do leta 2012 pa bodo v proizvodni obrat za premaze na vodni osnovi in avtore-paraturni center vložena še dodatna sredstva. Otvoritvenega dogodka v Heliosu so se poleg ministrice za gospodarstvo udeležili tudi župana občin Domžale in Medvode ter slovenska in tuja poslovna in akademska javnost.
V nov Avtoreparaturni center na Količevem pri Domžalah so v Skupini Helios do sedaj vložili 4 milijone evrov. Center ima 2.400 kvadratnih metrih neto uporabnih površin, v njem pa so združene razvojne, prodajne in izobraževalne kapacitete avtoreparaturnega programa. »Vizija Skupine Helios je uvrstitev med prvih deset vodilnih izdelovalcev barv in lakov v Evropi in novi avtoreparaturni center je vsekakor
korak na poti do tega cilja,« je ob otvoritvi na Količevem povedal predsednik uprave Helios Domžale, d. d., Uroš Slavinec. Avtoreparaturni program je med največjimi in strateško gledano najperspektivnejši program v podjetju Helios TBLUS in Skupini Helios, zato ga ves čas izdatno podpirajo in vanj investirajo. V letu 2010 je avtoreparaturni progam predstavljal petino vrednostne prodajne realizacije v Helios TBLUS, v celotni Skupini Helios pa dobrih 13 odstotkov vrednostne prodajne realizacije. Ministrica za gospodarstvo, mag. Darja Radić, je na otvoritvi poudarila: »V Sloveniji imamo trdna, uspešna, konkurenčna podjetja, ki poslujejo z dodano vrednostjo, ki so inovativna in napredna. Podjetja, ki dokazujejo, da slovensko gospodarstvo ima kaj pokazati. Takšna je tudi Skupina Helios. Odprtje avtorepa-raturnega centra dokazuje tudi, da vam kriza zadnjih dveh let ni preprečila vlaganja v razvoj in krepitev konkurenčnosti.«
Na Količevem pri Domžalah pa je Helios danes uradno odprl tudi Proizvodni obrat za premaze na vodni osnovi. Osrednji del obrata, v katerega je bilo vloženih že 7,5 milijona evrov in obsega 3.500 kvadratnih metrov neto uporabnih površin, je tehnološki del z mešalnico,
• ^
HEifOS
mlevnim prostorom, izdelovalnico in polnilnico.
Tretja Heliosova investicija je center za kovinske premaze, v vrednosti 2,5 milijona evrov. Nahaja se v Preski pri Medvodah, na 1.270 kvadratnih
metrov neto uporabnih površinah. V njem sta združeni dosedanji dve Heliosovi slovenski proizvodni lokaciji za kovinske premaze ter njihov razvoj, prodaja in tehnični servis. S takšno organizacijo bodo dosegli sinergijske učinke in s tem povečali učinkovitost ter zagotovili dobičkonosnost poslovanja programa kovinskih premazov v prihodnje. Program premazov za kovine je v letu 2010 v Heliosu TBLUS predstavljal 10 odstotkov vrednosti
celotne prodaje, v Skupini Helios pa 12 odstotkov.
Skupina Helios se sicer uvršča v prvo tretjino največjih proizvajalcev premazov na svetovni lestvici in med 15 največjih v Evropi. V jugovzhodni Evropi je med največjimi. Ima približno 2.600 zaposlenih v več kot 30 podjetjih v 17 državah, svoje izdelke pa tržijo v 45 državah sveta. Skupina Helios je v letu 2010 prodala za 14 odstotkov več kot v letu 2009. V poslovnem načrtu za leto 2011 predvidevajo rast prihodkov Skupine Helios v višini 10 odstotkov glede na ocenjeno višino leta 2010. Prav tako je predvidena rast čistega poslovnega izida, vendar ob predvidevanju, da se razmere na surovinskem trgu ne bodo še bolj zaostrovale.
Pri razvoju v Skupini Helios pospešeno sledijo evropski in globalni zakonodaji, ki zahtevata uvajanje čistejših in do okolja prijaznejših tehnologij. Razvijajo nove tržno zanimive izdelke in programe, največ so jih razvili pri izdelkih na vodni osnovi ter UV-utrjujočih sistemih in praškastih premazih. Pri tem skrbijo tudi za uvajanje načel trajnostnega razvoja, kot so najmanjša mogoča poraba energije ter čim manjši vpliv na okolje. Zavedajo se pomena vlaganja v raziskave in razvoj ter inovativnosti na vseh področjih svojega dela. Razvojna prizadevanja so v času gospodarske krize celo okrepili. Kadrovsko so okrepili razvojne ekipe, spodbujajo izobraževanje, tudi na doktorskem nivoju, ter povečujejo vlaganja v razvojno opremo in
zagotovitev ustreznih delovnih pogojev.
Helios Domžale, d. d.
Izobraževanje kot ukrep aktivne politike zaposlovanja
Z brezposelnostio se sod po svetu. Nekje
se srečujejo pov-je težavam, povezanim z njo, posvečajo več pozornosti, drugje manj, dejstvo pa je, da je zaposlitev, ki bi trajale celo življenje, vse manj. Večina ljudi v svoji delovni dobi zamenja nekaj zaposlitev in prav lahko se zgodi, da so vmes nekaj časa prostovoljno ali neprostovoljno brezposelni.
Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje se je povprečno število registrirano brezposelnih oseb v Sloveniji, prijavljenih v letih od 1987 do 2009,
gibalo od 15.184 brezposelnih v letu 1987 do največ 129.087 brezposelnih v letu 1993. V letu 2003 je število brezposelnih padlo pod 100.000 in se nato še zmanjševalo, v letu 2009 pa se je trend obrnil navzgor in po zadnjih podatkih je v Sloveniji brez zaposlitve kar 103.831 oseb. Najtežje se zaposlujejo ljudje, ki so slabo izobraženi, pri tem mislimo tako na formalno stopnjo izobrazbe kot tudi na veščine in spretnosti. Po raziskavi Evropske komisije kar 88 odstotkov državljanov meni, da izobraževanje povečuje zaposlitvene možnosti, poleg tega vsako dodatno
leto šolanja ali usposabljanja poviša plačo zaposlenega za skoraj 10 odstotkov glede na njegovo življenjsko dobo. A kljub temu je v EU manj kot 10 odstotkov zaposlenih med 25. in 64. letom vključenih v programe izobraževanja.
Slovenija že nekaj desetletij s programi aktivne politike zaposlovanja (APZ) pomaga brezposelnim, da postanejo lažje zaposljivi in da čim litreje znova najdejo zaposlitev. Pri APZ gre za ukrepe, programe in aktivnosti, s katerimi država posega na trg delovne sile z namenom uravnavanja neskladja med ponudbo dela in
nraševanjem po njem. Njen cil' 1 bi bil zaposlen čim večji de' delovno sposobnega prebivalstva in da bi bila brezposelnost čim manjša. Izvajanj^ programov APZ v Sloveni-ureja "Pravilnik o izvajanju ukrepov Z, v skladu s katerim je pripravljen tudi Program APZ. Ukrepi APZ so namenjeni različnim ciljnim skupinam, in sicer: brezposelnim osebam, osebam, katerih delo je postalo nepotrebno, šolajoči se mladini, iskalcem zaposlitve in zaposlenim. Gre za naslednje ukre-
pe: svetovanje in pomoč pri iskanju zaposlitve, usposabljanje in izobraževanje, spodbujanje zaposlovanja in samozaposlovanja ter programe za ' : socialne vključenosti.
Cilj ukrepov na področju usposabljanja in izobraževanja je povečati zapo-sljivost in konkurenčnost na trgu dela s pridobivanjem novih znanj, spretnosti in zmožnosti ter z dvigom izobrazbe in kvalifikacijske ravni brezposelnih. Predvidene aktivnosti zajemajo programe institucionalnega usposabljanja in nacionalne poklicne kvalifikacije, programe praktičnega usposabljanja, programe izobraževanja in sofinanciranje izobraževanja in usposabljanja. Programi so podrobno predstavljeni v Katalogu ukrepov APZ. Ciljna skupina programov instituci-onalega izobraževanja so predvsem tisti brezposelni brez ustrezne izobrazbe in delovnih izkušenj, osebe z deficitarnimi poklici ter osebe, katerih delo je postalo nepotrebno. Cilj teh programov je pridobitev spretnosti in znanj z namenom povečanja zaposlitvenih možnosti. Programi nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK) zagotavljajo udeležencem programov prido-
bitev javne listine o NPK, ki dokazuje, da je udeleženec pridobil strokovna znanja in spretnosti, ki so potrebna za opravljanje določenega poklica. Cilj tega programa je dvig kvalifikacijske ravni in s tem povečanje zaposlitvenih možnosti brezposelnih oseb ter zmanjšanje strukturnega neskladja na trgu dela. Programi praktičnega usposabljanja se izvajajo na konkretnem delovnem mestu, neposredno pri delodajalcu ali instituciji za poklicno usposabljanije. Cilj teh programov je pridobitev delovnih izkušenj na konkretnih delovnih nalogah, in sicer z namenom, da brezposelne osebe še pred zaposlitvijo oz. pred odločitvijo o nadaljnih korakih pri oblikovanju zaposlitvenega načrta preizkusijo svoja znanja, veščine, spretnosti in delovne navade. Programi izobraževanja zajemajo formalno izobraževanje in projektno učenje za mlajše odrasle (PUM). Namen prvega je povečati zaposljivost in fleksibilnost brezposelnih oseb na trgu dela, zmanjševanje strukturne brezposelnosti ter dvig izobrazbene in kvalifikacijske ravni brezposelnih oseb. Formalno izobraževanje zajema javno veljavne izobra-
nja
Mali oglasi
od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure na tel.: 722 50 50.
Zaradi starosti oddam zelenjavni vrt v Domžalah, brez najemnine.
Pokličite zvečer: 041 504-685.
Inženirja lesarstva, z znanjem AVTO CAD-A zaposlimo v podjetju LESKA d.o.o., PE Zeje, pri Komendi isne prijave
^eje
118, 1218 Komenda
pKo. šBlj
ževalne programe, od osnovnošolske-
fa do dodiplomskega izobraževanja. rojektno učenje za mlajše odrasle pa želi spodbuditi mlade brezposelne osebe, da se vrnejo v izobraževanje ali pa se zaposlijo z obstoječo izobrazbo.
rogrami usposabljanja in izobraževa-ja so najbolj zastopani programi znotraj APZ. V večini evropskih držav se zanje namenja med 40 in 60 odstotkov vseh razpoložljivih sredstev. Za vse, ki so izgubili zaposlitev ali pa so zaključili šolanje in iščejo prvo zaposlitev, je zelo pomembno, da jo čim hitreje (spet) najdejo. Današnji časi jim niso najbolj naklonjeni, saj v zadnjih mesecih brezposelnost v Sloveniji, pa tudi drugje v razvitem svetu, vztrajno raste. A za to, da bi bili na trgu dela bolj konkurenčni, lahko veliko naredimo tudi sami. Za svojo izobrazbo se odločimo po tehtnem premisleku, izbirajmo med poklici, ki veljajo za deficitarne in že sami poskrbimo za to, da bomo čim bolj izobraženi, razgledani in usposobljeni.
Simona Setničar
abnika 25, 1210 Ljubljana
SERVIS ŠIVALNIH STROJEV KLANČAR s.p. Preserje, Kaju-hova 15, 1235 Radomlje (v bližini Kemisa). Tel.: 01/722 78 97, 041 689-840
NOVO v Domžalah - Servis in prodaja šivalnih strojev (gospodinjskih in industrijskih). Anton Pra-tneker s.p., Slamnikarska 3b Domžale. Gsm: 041/920-149
Prodam GARSONJERO 26,4 m2 v Preserjah pri Radomljah. Info: 041/717-974
RAČUNOVODSKE in SVETOVALNE STORITVE vam nudimo ažurno, kvalitetno in po konkurenčnih cenah. Tel: 040 268-090. VE-ZENŠEK MARIJA s.p., Krožna pot 62, 1230 Domžale
Najamem manjši vrt v Domžalah, najraje v KS Simon Jenko ali Študa. Tel. 040 749 - 823
Uredimo prodajo, nakup ali cenitev željene nepremičnine. HIŠA NEPREMIČNIN RE d.o.o., soseska BISTRA, Ul. Nikola Tesla 17, Domžale, Tel. 040 414-141.
Prijava škod zaradi divjadi
Lovska družina Domžale obvešča lastnike kmetijskih zemljišč, da lahko škodo, ki jo povzroči divjad na njihovih zemljiščih, pisno prijavijo na naslov: Andrej Štiftar, Volčji Potok 32, 1235 Radomlje, tel.: 031/508-971.
Upravni odbor LD Domžale
19. februarja vsi na 27. Mengeško marelo
Februar je tu in z njim tudi tradicionalna narodnozabavna prireditev, Pod mengeško marelo, tokrat že 27. po vrsti. Prireditev bo v soboto, 19. februarja 2011 in sicer ob 16.30 in ob 19.30 v Kulturnem domu v
Mengšu. Začetki te prireditve, ki je bila prva tovrstna v Sloveniji, segajo v leto 1985, ko je godba praznovala stoto obletnico delovanja in so želeli narediti nekaj novega. Nastala je po vzoru takrat izredno priljubljene
avstrijske narodnozabavne oddaje Musikantenstadl (Senik z godci), v kateri je pred nekaj leti sodelovala tudi naša godba. Glavni pobudniki prireditve pa so bili pisatelj in etnolog Ivan Sivec ter vsestranska glasbenika in člana Mengeške godbe, baritonist in vodja Alpskega kvinteta, Janez Per in trobentač, vodja takratnega ansambla Marela, Franc Kompare. Prireditev je doživela tako velik uspeh, da je bila v prvih letih ponovljena celo petkrat. Kratek čas si jo je bilo po zaslugi nacionalke moč ogledati kar z domačega naslanjača. V začetku so se predstavljali predvsem ansambli, ki so imeli vsaj enega člana iz vrst Mengeške godbe. Po navadi se je povabilo še po enega gosta iz Slovenije in tudi enega iz tujine.
Za popestritev že tako bogatega programa pa so poskrbeli različni znani humoristi. Vezni člen in temelj vseh dosedanjih prireditev je Mengeška godba. V zadnjem času se je koncept nekoliko spremenil, tako da se sedaj že nekaj let predstavljajo različne slovenske pokrajine.
Za letos nam je ostala Koroška, da jo podrobneja predstavimo. Kot gostje iz Koroške se bo letos predstavil legendarni narodnoza-bavni ansambel Štirje kovači. Poleg teh legend nas bo obiskal tudi na-rodnozabavni ansambel iz avsrtijske koroške. Od tako imenovanih domačih ansamblov pa se bosta predstavila ansmbel Veseli Begunjčani, harmonikarski orkester Mihaelovega sejma in nekakšna stalnica Alpski kvintet. Poskrbljeno bo tudi za humor in pa tudi za izvirno in celovito predstavitev Koroške.
T
RAtunowaDSYva PV1WUHA
prispevamo k vašemu dobičku
Zvami že"15 let
< i ' '
Računovodstvo Pavliha
m: 041/682-727 www.pavliha.org
Skozi celotno prireditev pa nas bo a priljubljena radijska voditeljica Tanja Vidic, za sceno pa
bo tako kot vsako leto poskrbela ustaljena ekipa turističnega društv-Mengeš. Skratka prireditev, ki je nedvomno vredna ogleda. Za karte pravočasno poskrbite in sicer na ustaljenih prodajnih mestih in pri mengeških godbenikih. Se vidimo na Mareli!
Dejan Kovač Predsednik UO Mengeška godba
SLAMNiK JE GLASiLO OBČiNE DOMŽALE, iZHAJA V NAKLADi 12 000 iZVODOV iN GA PREJEMAJO VSA GOSPODiNJSTVA BREZPLAČNO. • ODGOVORNA UREDNiCA TiNA DROLC, tel.: 031 831 500 • pOMOčNícA ODGOVORNE uREDNícE MATEJA A. KEGEL, E-NASLOV: SLAMNíK.uREDNícA@GMAíL.cOM • čLANi uREDNíSTVA JANEz STÍBRÍč, romana KARNER, JANEz ERžEN, TiNA zAJc, MARiJA PuKL, VERA VOJSKA iN DOMiNik JANEz HERLE • TEhNiČNi uREDNíK JANEz DEMŠAR • LEKTORícA NATAŠA V. JERiČ
•	uREDNiŠTVO GLASiLA SLAMNiK JE NA LJuBLJANSKi cESTi 61 V DOMŽALAH • uREDNiŠTVO HELENA uRŠiČ TEL.: 722 5050, FAX. 722 5055, SLAMNiK@KD-DOMzALE.Si • uradne uRE: OD PONEDELJKA DO PETKA OD 9. DO 13. uRE, OB SREDAH TuDi OD 14. DO 16. uRE. • PRiPRAVA zA TiSK: iR iMAGE D.O.O., MEDVEDOVA 25, 1241 KAMNiK.
•	TiSK: SET D.D., VEVŠKA c. 52, 1260 LJuBLJANA - POLJE. • PRiPRAVA PRiSPEVKOV: PRiSPEVKE V DiGiTALNi OBLiKi JE POTREBNO ODDATi V DOc zAPiSiH, DiGiTALNE FOTOGRAFiJE PA LOČENO V JPG FORMATu (BREz STiSKANJA) NAJMANJ 200 DPi. TO JE POSEBEJ POMEMBNO zARADi KVALiTETE TiSKA FOTOGRAFiJ. PRiSPEVKi, NATiSNJENi NA PAPiRJu, MORAJO BiTi zARADi OPTiČNEGA PREPOzNAVANJA BESEDiL PRiNTANi V ARiAL ALi TiMES NEW ROMAN POKONČNiH FONTiH VELiKOSTi 12 (DO MAX 16) PT.