UC ˇ ITELJEV GLAS VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 76 GLAS UČENCA V PROJEKTU POGUM Dr. Katica Pevec Semec, Zavod Republike Slovenije za šolstvo Voice of the Pupil under the Project POGUM Z u čenci treh osnovnih šol sva se s kolegico Tatjano Krapše ob koncu leta 2020, tj. 4. leta v projektu POGUM, pogovar- jali o njihovih izkušnjah, spoznanjih ter o tem, kaj jim je prineslo sodelovanje v projektu. Vabilu na pogovor so se odzvali učenci 2. in 3. VIO iz OŠ Trebnje, OŠ Ivana Groharja Škofja Loka in OŠ Postojna. U čencem in njihovim staršem se zahvaljujemo za odobritev sodelovanja pri pogovoru, vodji šolskih projektnih timov pa za pomo č pri izvedbi. Misli učencev so zapisane po posnetku, z namenom poudarka avtenti čnosti posameznih izjav jih nismo lektorirali. Zanimalo naju je, katera neposredna izkušnja iz pouka oz. dela v šoli, se je učencem najbolj vtisnila v spomin v preteklem času. Prvi opis V predstavljenem opisu lahko razberemo celoten proces oblikovanja kompetenc podjetnosti od zamisli in pri- ložnosti do virov in usmerjenosti k dejanjem. U čenka je predstavila izkušnjo odkrivanja priložnosti za izvajanje pouka v nižjem razredu, kjer je skupaj s sošolko pripra- vila uro pouka po svoji predstavi. U čenci nižjih razredov so pri tej uri pridobili novo izkušnjo izdelave prakti čnega izdelka in se pri tem preizkusili v razumevanju izhodiš ča dneva dejavnosti, tj. uporabi žirafjega in vol čjega jezika. V predstavljenem primeru se izkazuje tudi kompetenca samozavedanja in samou činkovitosti, v tem, ko sta u čenki zaupali v svojo idejo in jo u činkovito izpeljali, kar so v eval- vaciji potrdili tako u čenci udeleženci kot drugi člani krožka POGUM. U čenki sta v pripravo in izvedbo vložili veliko truda, se ves čas zagnano pripravljali tudi zunaj pouka in izbirali prave ideje ter se pri tem u činkovito sporazumevali med seboj in z u čiteljico. Pri izvedbi sta se znali prilagoditi dani situaciji in sta izvedli manj, kot sta imeli pripravlje- nega gradiva za pouk. Predstavljen opis doživete izkušnje dneva dejavnosti izpostavlja ve č kompetenc, med katerimi je na spoznavnem nivoju pri u čenki najglobje zaznati kom- petenco sodelovanja, pri kateri je u čenka pri sebi opazila neposredno osebno rast pripravljenosti za delo v skupini in osebno izpostavljenost pred drugimi ter razbremenitev javnega govorjenja. NEŽA, 6. r.: »Men' se je v bistvu najbolj vtisnil v spomin dan dejavnosti, ki smo ga izvajali, ker en dan nisem izkusila šole kot u čenec ampak sem bila v vlogi u čitelja. To mi je bila nova izkušnja, ki sem se je ful zapomnila, to pa zato, ker sem šla v drug razred, kjer so bili mlajši od mene. S prijateljico, ki sva to skupaj vodili, ni bilo tako težko, ker se ves čas druživa in tudi ona je zelo zavzeta za ta dan dejavnosti in mislim, da je njej tudi bilo zelo vše č. In tudi sosedi sva, zato ni bilo težko in je ona prišla k men' domov in sva se tudi po pouku še dogovarjali. Midve sva bili tako vznemirjeni, ko sva dobili nalogo, sva takoj prebrali navodila in sva si potem vsak dan nekaj novega povedali, se potem zmenile, kaj bi bilo najboljše. V za četku sva mislili, da bo premalo, potem ko so se izdelave mask zavlekle sva morali dati tudi nekaj za doma čo nalogo. /.../ Po tej izkušnji se mi zdi, da je v šoli v časih mal' dolgo časno med poukom, potem ko pa vodiš ta dan dejavnosti, potem je pa tako malo bolj zabavno. U čitelji so rekli, da si lahko izmislimo karkoli, kar je povezano z žirafjim in volčjim jezikom, ker je o tem tudi govoril ta dan dejavnosti, in potem smo povedali u čiteljici kaj vse naj bi u čenci prinesli in so to sporo čili naprej, pri tem so malo pomagale tudi u čiteljice, kaj naj prinesejo. /.../ Preden sem za čela delati v krožku Pogum, nisem bila človek za skupinsko delo, sem rajši sama delala. Zdaj pa že bolj delam v skupini. Pri Pogumu moramo ve činoma delati v skupinah, nastopati v pogovorih. Prej sem raje sama govorila, zdaj pa, ker se moraš vklopiti v ta tim, se naučiš bolj skupinsko delati.« UC ˇ ITELJEV GLAS | 2021 | št. 4-5 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 77 Drugi opis Primer predstavlja široko paleto kompetence zamisli in priložnosti ter njeno doseganje na drugi oz. tretji ravni. Pri načrtovanju in izvajanju Miklavževega sejma so u čenci odkrivali priložnost za skupinsko delo ter ustvarjali vred- nosti, namenjeni v skupno dobro. Na sejmu so se predsta- vili širšemu občinstvu s svojimi izdelki, zbrana sredstva od prodaje pa namenili za skupno dobro (šolski sklad). U čenci so imeli možnost prispevati svoje ideje, skupaj odlo čati o izboru in jih medsebojno vrednotiti. Pri izdelavi izdelkov za sejem so bili zelo motivirani in so zaupali v svoje spo- sobnosti. Možnost izkušnje razviti ideje z dolo čenim ciljem je pri učencih spodbudila kreativnost in ustvarjalnost. Pre- izkusili so se tudi v razumevanju in razvijanju finančne in ekonomske pismenosti na na čin, da so svoje izdelke tudi finančno ocenili in pri tem vklju čili stroške uporabljenega materiala. Četrti opis JAKA, 8. r.: »Meni je najbolj ostala v spominu zimska šola v naravi iz 7. razreda, ker sem se z drugimi iz razreda ful bolj povezal, da pa č smo se prej družil' sam ne tok', zdaj smo bili najboljši prijatelji, smo bili vsak ve čer skupaj in se zabaval'. Pa tudi tam je bilo zelo lepo okolje, tista snežna idila, še bolj sem se navdušil nad tekom na smu čeh, me je že prej dost' zanimalo, pa nisem imel možnosti probat'. Predlagali nismo nobene aktivnosti, smo pa med prostim časom lahko delalo sami dost' stvari, ki smo jih sami želeli, da ni bilo nobene potrebe, da bi sami predlagal'. Tisto leto sem potem velik' smu čal, ker sem šel še z družino smu čat in je bilo zelo zanimivo in lepo.« Miklavžev sejem je dobr', ker nas poveže, ker skupaj izdelujemo. Meni je že tako ful dobr' izdelovat, ker imam rada likovno umetnost in tehniko.« ZALA, 8. r.: »Ko smo delali izdelke za Miklavžev sejem smo bili res brez stresa, nismo imeli nobenega pritiska, lahko smo izkazali vso svojo kreativnost, da smo se potrudili, da bomo kaj od tega tudi zaslužili, da bomo pokazali, da smo tudi mi sposobni česar dobrega narest', da bodo drugi ponosni na nas. Če opišem ta ob čutek, mi je dal neka krila, sploh ko vidiš, da drugi kupujejo tvoj izdelek in da jim je vše č, da vejo, da se znaš potruditi, da si nekaj dobrega ustvaril.« TEREZA, 8. r.: »Men' se prav ena ura enkrat pri slovenš čini vtisnila v spomin, ko nismo delali koker po navadi, ko smo najprej obdelali snov in šli delat v DZ, ampak smo se snov u čili na druga čen na čin. Delali smo v skupinah in smo se u čili o Martinu Krpanu in smo si ve č lahko zapomnili, ne spomnim se to čno vseh podrobnosti. V skupinah smo si povedali svoje mnenje in vsaka skupina je morala prebrati kitico in smo morali zaigrati to kitico. In potem si ti moral razume ta verz, kako bi rekla, se ti usede v spomnim, če NEŽA, 8. r.: »Jaz pa sem si zelo zapomnila lansko leto, ko smo delali izdelke za Miklavžev sejem. Ta dan mi je bil zelo vše č, ker smo sodeloval', se pogovarjali, kako bomo kaj naredili, vmes se nam je zgodilo kaj smešnega, npr. nam je zmanjkalo sestavin, pa smo morali vmes iti v trgovino. Je bilo kar dost' razgibano in nismo bili dost' v u čilnici in skozi zatopljeni v delo, pa tudi mal sprostitve, vmes smo se hecal', pogovarjal', je bilo zelo dobr'. Povezali smo se na ta na čin, da lahko sodelujemo kot razred. Vsak razred dela zase svoje izdelke in se odlo či za tri izdelke. Glede fi nan čnega dela je tako, da je najprej dobrodelen koncert potem pa še sejem. Da bi dali za izdelke tako visoke cene kot so v trgovinah, to ne, dali smo manjše zneske, po ob čutku. Pri tem smo mal' gledal' koliko je stal material, ne vem, to šola pla ča /.../ mal smo gledal', da ne bomo dali previsok' in ne prenizko ceno, nek' vmes. Predstavljeni opis izpostavlja dejavnost zimske šole v na- ravi ki je potekala v okviru razširjenega programa osnovne šole. Učenci sicer niso bili neposredno vključeni pri na čr- tovanju vsebine šole v naravi, imeli pa so ogromno prilož- nosti za izvajanje prostočasnih aktivnost po svojih željah in predlogih. Primer izpostavlja pomen spodbujanja in raz- vijanja interesa u čencev za izvajanje športnih aktivnosti, ter navaja pomen prijetne vključujoče klime, kar prispeva k večji povezanosti med u čenci. Tretji opis UC ˇ ITELJEV GLAS VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 78 Predstavljeni opis izpostavlja izkušnjo neposrednega sinhronega pouka, ki se je vtisnil v spomin zato, ker je izsto- pal iz povpre čja, tj. obravnave u čne snovi in reševanja nalog v DZ. V opisih je izpostavljenih ve č kompetenc: kompetenca sodelovanja, izkustvenega u čenja, vrednotenja zamisli, ustvarjalnosti, motiviranosti, vklju čevanja človeških virov. Opisani način izvedbe pouka pri uri slovenš čine in uri ita- lijanščine ponazarja pomen sodelovalnega in izkustvenega dela pri u čenju, kadar le-to poteka v spodbudni in sproš ču- jo či učni klimi in učnem okolju. Opisani primer je u čenka ponotranjila kot njej ustrezen na čin in strategijo u čenja, v primerjavi s strategijami u čenja, ki vključujejo nespod- budno u čno okolje, kjer mora veliko sedeti in individualno reševati vaje v DZ. Na spoznavnem nivoju pri obeh u čen- kah najbolj izstopa izkustveno u čenje, ki je prepoznavno kot učenje skozi dejavnosti, uspehe in neuspehe. Pri tem je razvidna dosežena druga raven kompetence, kjer sta učenki razmišljali in ovrednotili svoje dosežke ter iz njih pridobili nova spoznanja. V šolskem letu 2020/2021 poteka 4. leto izvajanja projekta, kar pomeni, da so dejavnosti na šolah v polnem teku. Zato naju je zanimalo, kako u čenci dojemajo cilje projekta in katere kompetence projekta so v tem času že ponotranjili oz. ozavestili. Kako pogosto je bila učencem v šoli dana priložnost za izražanje idej in na črtovanje individualnih priložnosti? Učenci v predstavljenih zapisih pri dolo čenih učiteljih ugotavljajo, da jih bolj vklju čujejo v na črtovanje in izva- janje pouka in tudi pri delu v projektu kot drugi. Pri tem opažajo, da imajo pogosto strah in pomanjkanje poguma se izpostaviti s svojo idejo pred preostalimi. Z vidika ciljev projekta lahko na tem mestu poudarimo pomen na črtnega vključevanja idej in oblikovanja priložnosti zanje kot se- stavni del učne prakse. Kako je potekalo pridobivanje novega znanja v primerjavi z individualnim u čenjem? Kdaj so bili vklju čeni v sodelo- valno kdaj individualno u čenje, kako so se u čenci počutili pri enem in drugem načinu učenja? še kaj dodatno po čneš, ne samo da prebereš in rešiš naloge. To smo delali par ur, na koncu je vsaka skupina zaigrala tam pred tablo. Je b'lo zelo fajn že to, da ni bilo koker pri vsaki uri, ki se sam' sedi.« JURIJ, 8. r.: »Na šoli so tudi taki u čitelji, ki te pustijo, da daješ ideje in potem oni. Je pa res, da v časih teh stvari tudi ne uporabimo ali jih ne vidimo.« LUKA, 4. r.: »U čiteljice so spodbujale proaktivnost, ja, velikokrat smo lahko izrazili svoje mnenje, kar mi je pa tudi vše č. To po čnemo pri pouku pa tudi pri projektu.« KAJA, 6. r.: »Meni je vše č, kadar se lahko tudi u čenci kdaj izrazijo, ja, to mi je bilo zelo vše č. U čenci v časih kaj zadržujejo v sebi, kar ne morejo izraziti, ker jih je preve č strah ali pa nimajo poguma, ampak s tem je bilo kar dobro, v časih nam dajo u čiteljice možnost, da lahko to izrazimo.« ZALA, 8. r.: »Jaz bi predvsem individualno, posebej če je kak dan, ko imamo ve č energije, se mi zdi, da je boljše, če delamo vsak zase. Če pa u čiteljica vidi, da smo npr. slabe volje, naj nas da v kakšno skupino, da se bo volja bolj popestrila /.../ pa tudi naj da kakšne hece vklju čiti, da bo bolj zabavno in bomo bolj sledili /.../ Kajti če smo mi zamorjeni, potem če bom delali individualno, nas bo to še bolj potrlo /…/ pa predvsem to, kako nas dolo či v skupine, je tudi zelo pomembno /.../ mi si npr. želimo biti v skupini z enim, ko pa nas dajo v skupino z drugimi, se nam svet podre v momentu in se nam tudi energija poslabša.« HANA, 6. r.: »Meni je bila še posebej vše č ena ura italijanš čine, ko ni bilo še 4. in 5. r., ampak samo 6. in nismo reševali vaje v DZ in smo pol ure se utrjevali s tisto igrico ime in priimek na eno črko, ki moraš napisat v italijanš čini, v drugi polovici ure pa smo isto delali tako, da smo napisali vsak en šport, nato smo ga morali v parih predstaviti in je bilo ful zabavno in smo se nekaj navadili in ni č iz DZ.« UC ˇ ITELJEV GLAS | 2021 | št. 4-5 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 79 JAKA, 8. r.: »Jaz sem po naravi individualist, mi bolj paše sam delat' pa še vseen' delam v skupini pa mi ni težko. Ker v časih rabiš neko potrditev, če je tvoja ideja boljša od druz'ga ali pa če dobiš idejo od druz'ga. Ve č idej imaš skupaj, lažje se odlo čaš in nekaj izpelješ. Kadar pa delam z nekom, ki morda nisem v najboljših odnosih z njim, predvsem pazim na to, da ne gledam samo na svoje ideje, da tudi njegove upoštevam, ker mogo če tudi on in jaz dobiva nov zagon, da mogo če nama bo ratalo. Ni težko upoštevati ideje od drugih, v časih imaš ti boljšo, v časih drugi, odvisno je od tega, s katero se ve čina strinja, tista je po navadi izbrana. Pa tudi pazim, da vsega ne naredim jaz oz. on, da oba narediva nek pol pol, zato da sva oba skupaj naredila ta projekt.« ZALA, 8. r.: »Jaz si pri sebi re čem, tud' če mi zdaj to ne gre, da se moram potrudit, da bom najboljša, da ne bo nekaj čisto nič ven prišlo iz te ideje. Da ne bom jaz tako izpadla, da sem že čisto obupala, da ima še vseeno neko upanje vzadi.« JAKA, 8. r.: »Jaz sem tudi v šoli, ko smo delali v skupini, imel tak dan, da nisem ni č mogel, ni č se mi ni dalo, nisem imel energije, potem se takrat malo umaknem en korak nazaj in morda tisti dan malo manj naredim, pa kakšen drug dan ve č, ker te predstavitve po navadi trajajo ve č dni. Se probam umirit, se zbrati in potem sodelovati. Če pa je en drug tak v skupini in no če delati, ker ni v pravi skupini, ga pustim, ker se mi zdi še vseeno pomembno, da naredimo nalogo in ne da se skregamo tam, če bo hotel sodelovati, se bo že priklju čil.« TARA, 8. r.: » Če ne gre, pa č ne gre, vedno se bo našla druga rešitev, da bomo šli naprej. Ni se treba obremenjevati s tem, da nekaj ne gre. Če ne gre pa č ne gre, bo pa z drugo stvarjo šlo.« NEŽA, 8. r.: »U čitelji nam zmeraj poudarjajo, da se moramo nau čiti sodelovati z drugimi, če pa imaš tisti dan slab dan, potem pa še moraš biti z nekom v skupini, ki si ga ne želiš, potem je pač tako. Dr'ga č je, če se z enim bolj razumeš, pa se lahko dobita tudi popoldan doma npr. glede plakata. V 6. r. smo imeli pri zgodovini za narest' en plakat v skupini, mislim da nekaj o srednjeveški Loki /.../ Mi smo bili razdeljeni v skupine in smo skupaj odgovarjali na vprašanja in predstavljali plakat/.../moramo se pa č nau čiti skupnega sodelovanja /.../ se spomnim, da smo eni takrat delali ve č od drugih, eni pa so bili tam kar tako, so maj čken prepisoval' /.../. Res bi se morali nau čiti maj čken' bolj sodelovati /.../ če ti kaj ne veš v skupini, je fajn, da ti kdo pomaga, da si pomagamo med sabo, če en nekaj ne ve, mu drug pomaga, in tako /.../.« TARA, 8. r.: »Men se zdi, tko je Zala rekla, da z nekom, bolj sodelujemo, ker smo prijat'li z nekom manj. V tem primeru se mi zdi boljš', tudi za življenje, da znamo sodelovati z razli čnimi ljudmi, razli čnimi tipi ljudi. Ve č glav ve č ve, prav'jo, mogo če je kdaj boljš' delat v skupini, ker je ve č idej na kupu, mogo če se najde še boljša, kot jo imaš sam. Je pa mogo če, kdaj lažje tudi individualno narest, zato ker niso vsi za to, da bi skupaj delal', in pol lahko pride do prepirov.« Učenci so v razmišljanju o prednostih in pomanjkljivostih različnih načinov dela opozorili na ve č dejavnikov spod- budnega učnega okolja. Med njimi u čitelje nagovarjajo k pogostejši uporabi razli čnih načinov dela, s katerimi jih lahko bolj motivirali za vklju čenost pri pouku. V opisih so pogosto opisali situacijo skupinskega dela, kjer naloge in aktivnosti niso enakomerno porazdeljene med člane sku- pine. Pri sodelovalnem delu se izkazujejo nekatere kompe- tence kot npr. odrivanje priložnosti, ustvarjalnost, vizija, vrednotenje zamisli ter etično in trajnostno razmišljanje. Med njimi se je pri u čencih najbolj usidrala kompetenca etičnega in trajnostnega razmišljanja ob izkušnji vredno- tenja posledic neenakomerne delitve nalog v skupini. V za- pisih učencev je tudi opaziti, da imajo razvito kompetenco obvladovanja negotovosti in tveganja, saj so pripravljeni sprejeti kompromise in se pri tem ne bojijo narediti na- pake. Kako so se u čenci motivirali, ko so bili u čno neuspešni, in kako so se odzivali na napake? UC ˇ ITELJEV GLAS VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 80 NEŽA, 8. r.: » Če se v skupini nekaj ne strinjamo ali pa če mi nekaj ne gre in uspe, kot bi jaz hot'la, pol' takrat ne maram, da mi drugi govorijo »dej, dej, delaj, delaj« /.../ Takrat moram jaz malo po čakati, se mal' umirit, pol pa po čas'. Ni mi vše č, da ostali v skupini takoj za čnejo, »zakaj pa si to naredila« /.../ važno je, da te takrat podpirajo, da oni re čejo, da verjamejo vate, da to ti znaš.« ZALA, 8. r.: » Če je nekdo drug naredu napako, mu nerad tako v obraz poveš, da je to narobe naredil. Če pa jaz naredim napako, potem pa si jaz priznam, da sem naredila napako, da ne bodo drugih v skupin obsojali, ki imajo bolj šibke to čke pri tem, da ne bomo potem njih obsojal, ampak tistega, ki je to napako naredu.« TARA, 8. r.: »Jaz osebno sem tako trmast člov'k, pa bom prišla temu do konca, pa če se svet okoli obrne. Zame je napaka ne napaka, ampak nekaj kar me v bistvu priganja, da naredim kaj iz sebe in da se v bistvu kaj nau čim iz tega.« JAKA, 8. r.: » Če vidiš napako, ko je izdelek že gotov, npr. na testu, se pol sekiram, zakaj sem to naredu, čeprav sem vedu, da je dr'ga č', se preprosto zmedeš in nekaj druz'ga narediš. Ker sem tudi jaz dost' površna oseba in me to velikokrat česa stane, ampak če še imaš možnost to popraviti, to popraviš, najdeš na čin, kako to narediš, zato ker ho češ, da je izdelek tak, kok'r si si ga zamislil, in ti je vše č. Najbolj se moja površnost vidi pri matematiki, ko kaj površno zra čunam in je vse narobe. Pri skupinskih izdelkih po navadi nisem zelo površen, ker se zelo osredoto čam na izdel'k, da ga izpeljem. NEŽA, 8. r.: Če smo v skupini in da jaz naredim kakšno napako, jaz po navadi najrajši to napako spregledam, kot da je ni, ker je nemogo če, da bi vse šlo po na črtih. Zmeraj se nekaj zgodi, če se zgodi, se z namenom. V zapisih u čencev opazimo, da imajo ponotranjen uvid pomena upoštevanja razli čnosti. Hkrati izkazujejo empa- tičnost in pri tem ne marajo, da jih v primeru slabega dne drugi preganjajo ali ocenjujejo njihov prispevek glede na trenutno razpoloženje. Zavedajo se svojih dobrih in slabih dni in to zavedanje upoštevajo tudi pri drugih. Ko se učenci znajdejo pred neko težavo, u čnim problemom bodisi individualno ali v skupini, lahko na podlagi predsta- vljenih zapisov z veseljem ugotavljamo, da pri tem izbirajo različne strategije reševanja od samorefleksije do izogiba- nja težavam in posploševanja problema. Kako so učenci videli svoj napredek v povezavi z vklju- čenostjo v projekt POGUM? Kaj je za u čence bistvo projekta POGUM? KAJA, 6. r.: »Jaz sem bila kot maj čkena pun čka, me je bilo zelo strah nastopat in se mi zdaj, ko delam te nastope pa te intervjuje, me je manj strah in sem ve č pogumna in sem se v časih bala, kot da me bo zmaj ugriznu, zdaj pa se ne bojim ve č in se mi zdi, da sem pridobila nekaj novega, kot je to pogum.« MANCA, 7. r.: »Meni je bistveno, da se povezujemo med sabo razli čne starosti, pa da skupaj razmišljamo, da upoštevamo ideje, da se znamo poslušati, da razvijamo to skupno delo.« MIONA, 9. r.: »Da se nekako vsi iz razli čnih podro čij povežemo in se znamo poslušati, da si pomagamo, da skupaj pridemo do neke ideje izvirne in skupaj do rešitev.« UC ˇ ITELJEV GLAS | 2021 | št. 4-5 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 81 Mnenja in razmišljanja u čencev, ki so sodelovali v pogovo- ru, sva strnili v nekaj predlogov, ki bi po njihovem mnenju bolj prispevali k dobremu po čutju v šoli in ve čji motivira- nosti za pouk, in sicer: • sproščena učna klima z veliko humorja, • izvajanje pouka in u čnih dejavnosti v razli čnih učnih okoljih (zunaj u čilnic, v naravi, ve č ekskurzij), • možnost izbire učnega prostora, ki spodbuja razli čne načine komuniciranja in sodelovanja, • ve č različnosti pri izvajanju u čnih strategij pri posame- znih predmetih, ne vedno isto zaporedje u čnih korakov npr. obravnava snovi, reševanje vaj v DZ, • ve č različnih učnih izzivov za u čno uspešnejše u čence, da se ne dolgočasijo in čakajo druge, • kakovostna povratna informacija, ki jim pomeni ve č kot številčna ocena, saj učencu sporoči njegov napredek ter mu pri tem krepi spoznanje, da zmore, • izkušnja sodelovanja z drugimi sošolci z jasno delitvijo vlog, sprejemanjem razli čnih idej itd., • dobra razlaga učitelja (didaktično-metodično znanje), • da pouk ni samo pisanje in vaje, ampak da vklju čuje za učence zanimive in zabavne aktivnosti, ki jih spodbujajo k razmišljanju, reševanju problemov in kriti čnemu miš- ljenju, • ve č gibanja, druženja, kreativnosti, sprememb, • možnosti delati druga če in ve č od drugih sošolcev. K zapisanemu še dodajava, da si u čenci želijo ve č zani- mivosti, ve č pogumnih sošolcev, ve č ekipnega dela, več poguma na sploh. Naj sklenem ta prispevek tako, kot smo ga za čeli, z mislijo učenke. HANA, 6. r.: »Men' se zdi to, da se razli čni ljudje iz šole, ker nimamo vsi enakih idej, da lahko potem iz šole slišiš razli čne ideje in potem skupaj lahko narediš eno tako dobro, ki potem res uspe.« TARA, 8. r.: »Meni se zdi to super, da tudi mi kdaj kaj povemo, da se kdaj tudi naše mnenje bolj upošteva, kot se dr'ga če. Pa da bi imeli kdaj bolj proste roke.« V času vklju čenosti v projekt POGUM so u čenci pri sebi zaznali napredek na osebnem podro čju, kot je dvig samoza- vesti, se medsebojno tesneje povezali in pridobili izkušnje sodelovanja v različnih okoliš činah pri izvajanju razli čnih nalog. Razvili so zahtevnejše komunikacijske spretnosti od poslušanja do mirnega reševanja konfliktnih situacij. Učence sva na koncu pogovora povabili k nadaljevanju misli: Rad bi, da bi v šoli potekal pouk tako, da: • » /.../ bi bilo čim manj stresa.« • » /.../ pouk poteka bolj dinami čno, da ne sedimo skoz, da smo bolj dinami čni, da je mogo če več dela v skupinah, je bolj dinamično, kot če si sam, takrat bolj sediš za mizo, če pa je skupina, vsi ne morejo /.../ hkrati sediš in tudi mal stojiš.« • » /.../ da bi bilo manj stresa, pri tem bi pripomoglo, če bi imel vsak vsa napovedana spraševanja, pa ne da to rabim, ampak sedaj ko to vidim na daljavo, je manj stre- sno, če se na to lahko pripraviš in si po datumih razpore- diš, kdaj si na vrsti, da se lahko pripraviš in se ne sekiraš vsako uro, če se nisi u čil.« Želim si ve č možnosti izbire pri: • » /.../ tem, kako bi se pouk izvajal, da ne bi samo u čitelji dajali predloge, da bi se mogo če tudi u čenci razpore- dili, kdaj bi jemal‘ novo snov, kdaj utrjeval‘ /.../ samo mi vemo, kdaj smo pripravljeni iti s snovjo naprej. Po navadi gre vse skupaj vse prehitr‘ in ne moreš slediti.« • » /.../ da bi prišle na površje tudi naše ideje, da bi se kdaj pouka izvajal tako, kot mi ho č‘mo, da bi bilo bolj zabav- no.« Rad bi sam dolo čal v šoli: • »Želela bi si, da si sami uredimo zapiske, da ne rabimo zgolj prepisovati iz PP , temve č da si sami kaj najdemo in napišemo.« Verjameva, da je predstavljeno razmišljanje u čencev v tem prispevku postavilo ogledala tam, kjer so še možnosti za izboljšanje in uresni čevanje ciljev projekta POGUM. Veseli naju, da je poleg tega v razmišljanjih u čencev mo č prepo- znati veliko sledi, ki jih s pogumom pripisujemo našemu delu v projektu POGUM. JURIJ, 8. r.: »Meni se zdi, da sem v dveh letih marsikaj pridobil, kot je gotovo samozavest, sem pa tudi nekaj izgubu, kar je trema pred nastopom, ker smo nastopali pred delavci šole, pred u čenci na proslavah, pa take dejavnosti smo izvajali.«