GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. IT 75,000 Readers n TELEFON: «7« CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 223 — ftTEV. 223. NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 22, 1920. — SREDA, 22, SEPTEMBRA, 1920. VOLUME XXVm. — LETNIK XXVHL SOCIJALISTI SO BILI ZNOVA IZKLJUČENI. TRIJE SO BILI IZKLJUČENI, DVA STA PA RESIGNIRALA — NESRAMEN GOVOR P08LANCA CUVILLIERA. — REKEL JE. DA JIH NE MORE IMENOVATI 'GOSPODE". — ZA IZKLJUČI TEV JE BILO 90 GLASOV, PROTI PA 45. RESIGNACIJA PREDSEDNIKA DESHANELA. « V OSTAVKI. KI JE 3ILA PREČITANA PRED FRANCOSKO PO SLANSKO ZBORNICO IN SENATOM. SE ZAHVALJUJE ZA VSO DOSEDANJO NAKLONJENOST TER NAVAJA ^OLEZEN ZA VZROK ODSTOPITVE. RAZMERJE MED POLJSKO IN LITVO. STAROST ŽENSKE OSTANE SKRIVNOST. ANGLIJA RAZBURJENA RADI MAC SWINEYA STARA PESEM . VEDNO NOVA. DENARNE POSlLJATVE V ISTRO, NA GORIŠKO Dl NOTRANJSKO. Chicago, II!. 21 septembra. — 1'red očmi ženske, za k oje ljubezen s1;. se oba potezala, sta se borila i likaj dva možka, dokler ni sla-bejši izmeti obeh ležal zadavljen na tleh. Znia^alec in ženska za kojc posest no je vrsii bojT sta oba areti-tana. Ona je udova nekega Jean I a\v renče. dci ini jo on sin dobro-s;oječega drngularja. neki Max Cohen. 1'morjeiii je neki koinij, po imenu Buckley Slavin. Slavili se je baje tako ljsiljeval udovi. da ga je dala pred nekako desetimi dnevi aretirati. Ko je pribil iz jeec, je baje miri v stanovanje i ulove ter pričel metati različ-i e predmete na udovo ter Cohe-i.i.. ki je bil navzoč. Cohen je pri zaslišanju priznal, da je v resnici ztdavil Slavina. Premisliti dobro, komo bo sto vročili denar za poslati v stari kraj ali pa za vožnje listka, CESTE SO NEVARNA STVAR. Cincinnati, Ohio. 21. septembra. Neki James If. Stewart v Canto-nii si je hotel prižgati smodko, ko je stopil na eesto. Vsled ognja pa sf je užgal plin. ki je prihajal iz kanalov. Završila se je eksplo'ija, v-Ied katere je dobil Stewart poškodbe. CUNARD PROGA PARNIK "PANNONIA" odpluje dne 30. oktobra. Cena do Trsta in Dubrovnika ............ $125.00 Sedaj živimo t času negotovosti in »loraba, vsak akuia postali hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Razni agent je in stkoi> ii bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju. V teh časih se stavijo v denarnem prometu nepričakovane s d* p reke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa maliafl neizkušenim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene obljtf* be, je veliko vprašanje. Naše denarne potil jatve se zadnji čas po novi sveži in na nov) aačin primerno sedanjim razmeram v Evropi dovolj hitro in zanee* tjivo izplačujejo. Včeraj smo račanali za poiiljatve jugoslovanskih kron po si* dečih cenah: 300 kron .... $3.00 1,000 kron .... $ 9 50 y 400 kron .... $4.00 5,000 kron .... $47.00 500 kron ---- $5.00 10,000 kron .... $94.00 Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja se večkrat nepriča* kovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vna* prej. Ill računamo po ceni istega dne, ko nam poslani denar dn*p4 v roke. Denar nam je poslati najbolj po Demestio Money Order, ali po New York Bank Draft. i Tvrdka Frank Sakser, - & Portland* St., New York, K. X, j » *»| T.>> mm Mm uanaxma> wnmm rranr au. wd umromp bt bb act er ooroam ltxr a izVol jell!. Toda to dvomljivo ča*t so uživali le malo časa. Včeraj »večer so lsli t/ključem %m*ija!'sti Clae%a*en*, W aid man in Solomon, poslanca <>it in I h-Witt sea i»a prostovoljno odstopila. Za /kljii.-ilcv j - lilo oddanih devetdeset glasov, proti izkl.u- o«-ijalisle, ki so bili pri zadnjih volitvah i/ vol jriii \ /.iki»ii«»«laj<. katere so pa jazberi v i jrl i ven. proti vsem določliam /\« zne ust i\e ter določilom draivnili postav. Ti socijali-stični poslanci so bil itekom zadnjih volitev pretekli četrtek izvoljeni i.i.ovo in s»ieer z vclil ;.n»kn večino plasov. Tvkozvatii " nespr ivlji\i" pa imajo kaj malo upanja na uspeh, kajti speaker Sweet ki je bil izključitev socijalistov ob prili- ki n j i h pr\e i/.volitve j« postal naenkrat drupa'nega mnenja ter je za to, da se socijalist«- pripusti v zborni»H>. To je postalo jasiiO, ko je speaker Sweet pričital v zakonodaji i/ja\«>. \ kateri je nnsvetoval r.bornu-i. uaj pusti sla litvinska delegacija, kate-t i je načeloval lit vinski minister za zunanje zadeve, Woldemar, je l ato vstala* ter se napotila proti poljski dele;?-ieiji. Vspričo velikanskega navdušenja so stisnili obojestranski delegati, drug drugemu roke. To je bilo prvič, da sta dva na-toda, ki sta se dejanski nahajali v vojni med seboj, sprejela u»i-l »vne predloge Litre. Portland, Maine, 21. septembra. Vrhovno sodišče je včeraj odloči-! le, da se ženske tie more prisiliti, j da bi navedla svojo starost če se I-oče vpisati kot volilka. V odloč-Jli sodnika S.«ott Wilsona se daje' krajevnim volilnim oblastim povelje, naj registrirajo Mrs. Elizabeto Alden Ilolman in to kljub mjstvu, da ni hotela navesti svoje prave starosti. Registracijske oblasti niso hotele vpisati Mrs. Ilolman radite-g«.. ker je izjavila, da ji ni treba Pi-vesti svoje prave starosti in da ; zadostuje, če izjavi, da je stara Ltd 21 let. Isvrinjemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po ecli Istri, na Ooriikem in tudi na Notranjskem, po ozemlju, ki j« zasedeno po italjanski armadi Včeraj smo računali ra pošilja (▼e italjanikih lir po dedečik eenah: 50 lir .... S 2.80 100 hr ____ S 5.20 300 lir ____$15.00 500 lir .... $25.00 1000 lir .... $48.00 Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja se večkrat nepričako vano; iz tega razloga nam ni mo goče podati natančne eene vnaprej. Mi računamo po eenf istega dne ko nam poslani denar dospe v roke. Denar nam je podati najbolj pe Domestic Postal Money Order, alf pa Hew Tork Bank Draft Tvrdka Frank Sakssf, ft OKtiiB* DEMONSTRANTI V CORKU BEŽE PRED POLICIJO. RAZNE NOVOSTI IZ POLITIČNIH TABOROV. Karding je sedaj najbolj upapolni ■] kandidat. — Kontrola časopisja, d — pravi governer Cox. Na Wall S;, v .Y«»rkn l, stojaj« ljudi*, ki zanimajo y.u ; I politiko. (» li.tjj - •.•urni. d.i 1 zmagal reimhlikwii-ki pred^eilni- j >ki kandidat llardini: pri tt.»\»-in 1 l»«*r^kili predxdn ških volitvah, 'i Veeraj »»e je ^ta\ilo štiri |>i-< »t i »-ni T z<" republikanskega kaiuiitlata J proti demokr:iti<-n*Miiit. Naj-tarej 1 s- ljudje na Wall St. -.«> m- vdn j^pAtninjati. Ai i»i !•!! izi«l volitev j :š<- kt.d-j t .ke<- i' Ido volitev. Los Angeles, (al.. JI M-ntera- « !l.ra. — V nek« tn »rovoru, kateie^a , I je imel včeraj t.kaj demokrat i«" n i | ■ kandidat. trov,*rnef Cox. je s|e«l- ; jnji dvi. C.. 21. sept. —; 'Nasprotniki /enske volilne pravi jo ' ee iz Tennessee, katerim naeeljn je Set h AValkrr. speaker zakono daje v tej državi, so prišli veeraj K državnemu tajniku Colby-ju ter p/i naprosili, naj prekliče prokla-' marijo 19. amendinenta k zvezni ■ ustavi, s katero se je proglasilo ✓ ei'sko volilno pravieo p<> vseli ' Združenih državah. \'ov. Oti pravi, da bo prodrl Hard-ii»»r v Ohio z večino 80.000 »rlasov. I^totako so baje varne za republikance države Indiana. Kentucky in Missouri. Marion, Ohio. 21. septembra. — Pied delegacijami veteranov iz l- Državljanske vojne iz severnega ► Ohija ter pr"d državljani iz Ken- ► trekv-ja in Tennessee-ja je ozna-i č::l včeraj senator Ilardin? znani i čien X. ustave Lijre narodov kot' I velikansko sleparijo"*. » — Dovolite mi da obrnem vašo pozornost na neko zelo važno toč-• ko. — je rekel. — Imam v mislih B člen dogovora glede Lige narodov. katerega se je označilo kot srce celega dogovora. Noben Atne-| r:kanec ne more biti ob istem času MANJŠE ZAVŽIVANJE OPOJNIH PIJAČ. Trgov nski department je vzjavil^ da se je vekom leta 1919 manj pilo. Washington, 1). t'.. septembra. Zavživanje oj»«»ju'U pijač-tikajočih se vina in žiranja. je bilo \ preteklem fiskalnem letu manjše kot v kattremkoli letu izza lxTO. Tak" je spi.roi"-il trgovinski department ^ svojem ]>or"čiln. ka-tero j«* ravnokar i/«ial. l.e*a 1 >70 je znašala množina zavžite pijače malo manj kot osem galon na iria-vo V letih 1^117 in 1!»11 je poskočila uporaba opojnih *»ijač na ma-'«< več kot galon na osebo, d«»čin je v zadnjim letu pauTa komsump-t-ija na malo več kor tlcvet galon. Iz poročila, katero ;> objavil .trgovinski department, je nadalje razvidno, da je tekom pi'etiklega leta vsak posamezni prebivalee Združenih držav zavži! »losti manj kave kot je bil vajen zavžiti v preteklih letih. Anglija je zelo vznemir jena vspričo dejstva, da je lord župan iz Cor. ka še vedno pri življenju. London, Anplija. 21. septembra.! Vsa znamenja kažejo, da je po-1 zvroeil nadaljni boj. za življenje od strani lorda-župana ^laeSwi-j ney-a iz Oorka in drugih stradal-nih stavkarjev v jetnišnici precej vznemirjenja anjrleški v|H,Ji. Sj>lo-mio se je domnevalo, da bo trideset dni napravilo konec presenetljivi demonstraciji Sinfajner-jev, ki se nahajajo v jetnišnieah v f'orku in Brixton. To je ze štirideseti dan stradal ne stavke Mae Swinev-a in drugi stavkarji niso jedli ničesar že štiri dni več. A' zdravstvenem stanju jetnikov ni zapaziti nobene izpremem-be. Koncem prvepa mesaca je vlada upala, da bo žela sadove uspeha svoje polil ike. ki naj bi obstajali I deloma v revolneijonarnih izbruhih na Irskem, katere bi vlada seveda zatrla z železno pestjo ali pa v tem. da bi postalo sinfjansko ♦ribanje pasivno. Na skoro čudovit način pa stradalni stavkarji nočejo umreti in Evropa kot Amerika jim posveča dan za dnem največjo važnost. za elen X. teira dogovora ter obenem tudi za ameriško ustavo. (To je prismojeno govorenje.) Kazventejra hočem reči, da sem precej občutljivega srca in da nočem nikomur vedoma zlomiti srca. Rajše bi uničil srce sveta kot p:- zdrobil duše Združenih držav. (Redkokedaj je bilo ae čuti tako 4 cheap'' izjave, ki ne pomenjajo ničesar in ki delajo republikanskemu predsedniškemu kandidatu kaj malo časti.) Dva možka sta se borila za žensko | iii eden njih je zadavil tekmeca pred očmi ženske. MILLERAND HOČE BITI PREDSEDNIK. Francoski ministrski predsednik se je uoal prit sku ter izjavil, da ho. < če biti kandidat. i Pariz, Francija. -1. septembra.' Pod največjim politieiiitu priti-1 -kom. kar se jih j»- v zadnjem času : izvedlo na kateregakoli francoske-j <;a državnika, je ministrski pred-< -ednik. Aleksander Millerand pri-' stal v to. da se njegovo ime lahko _ i uporabi v francoski poslanski zbornici kot ono kandidata za predsedniško mesto v Franciji Politične skupine tako v senatu kot v poslanski zbornici so imele številna posvetovanja. in vse te skupine so baje sklenile, da spravijo Milleranda v Klizejsko palačo Skoro brez vsake izjeme podpirajo francoski listi kandidaturo Milleranda in nekateri ga poživljajo. naj sprejme slednjo, ker po-trebuje Francija v sedanjem času močnega moža. Pariz. Francija. Jt septembra. fKtavka francoskega predse«I c", k t iK'shanela. ki j,- '.*la zadnji teden izroeena ministrskemu pred l<.>duiku Millerandu. j« bita d.111«"* prečitana pre I >f»atlu/ j be, katero ste mi zaupno poverili ; seji narodne skupščine dne 17. januarja tega leta. Ker mi je bilo z. povedano živeti popoIno»na v miru. je moja dolžnost, da ne smem ver zavlačevati te moje izjave. Težko nu •• in boli me, odpovedati se tako visoki službi, za katero -t«* me spo zrali sposobnega. l*r:rine dolžnosti j redsednik 1 republike zahtevajo v vseh časih visoko dogovornost. Posebno v sedanj-111 «asu. k«» ne Francija }»o sklenitvi mirovne pogodbe, obnavlja, mora biu pred stke republike. Ko je bila ostavka prečitana. •<■ je zbornični po"lan»-c l*er ♦ zahvalil predsedniku 1 )«-sl»anelu ter >bžab»val nj» ?ov injstop Zatem je pre«"-ital IVrot dekret, ki dolo.-a. iaj zbere,din %«pt«»nibra 1 a rodi* a ^kepš«"ina ter naj izvoli predsednika. EKSPLOZU NA IRSKEM. Največja tvornica v deželi predstav lja kup razvalin. — Osvcti za u-mor policijskega inšpektorja. Dublin, Irska. 21. septembra. — ("lani pomožne policije so napadli v bližini tukajsnega mesta nahajajoči se kraj Balbriggan v namenu, »la se osvetijo za napad na dva policijska uradnika, ki sta bila včeraj zvečer napadena. O-krajni inšpektor Burke je bil pri tem ustreljen do smrti, d oči m je bil njegov brat. seržant Burke,« močno poškodovan. Dva civilista sta bila istotako obstreljena in več drugih oseb je bilo ranjenih. V številnih hišah se je zanetilo požar in največja izdelovalnica spodnje obleke na Irskem, ki je bila last neke angleške tvorniee, je bila pri tem upepeljena. Danes zjutraj se je nahajalo mesto v stanju terorja in I veliko število prebivalcev mesta je zapustilo slednje, da najde pribežališča v sosednih vaseh. NOV TESTAMENT NEMŠKEGA KAJZERJA. London, A.ijilija. L'0. septembra V-ljem Ilolienzollemski. prejšnji nemški kajz<**% je sestavil nov te j s.i-ment, katei-f^a je izročil v ro-l k*' notarja Scbroot v Amerongen.! Tako se r^lasi v posebnem sporo-! čilu. ki je prišlo iz Doorna na Daily Mail. ___________ . _ _ BOMBNA ZAROTA ŠE NI RAZJASNJENA, Vsi, ki se pečajo z bombo zaroto, ki je zahtevala toliko človeških življenj, so vznemirjeni. Zvezai, državni in občinski u-radniki. ki imajo v rokah zadevo bombne eksplozije na Wall St., ne vedo. kam naj se obrnejo, kajti dosedaj se jim ni še posrečilo najti niti najmanjšega ključa v zadevi, ki je presenetila celi svet. Nasprotujoča si poročila, ki prihajajo v roke oblasti, predstavljajo največjo oviro z ozirom na pravo razre-1 šenje uganke. Seznam mrtvih je dosegel število 34-setih vsled smrti Williama Petersona, starega 29 let, doma iz Brooklvna. oPročila, tikajoča se eksplozije, si nasprotujejo in vsled tega je skoro nemogoče najti pravi ključ k eoli zadevi. Izprva se je domnevalo, da bodo predstavljali deli železnih protiutež, katere so našli .na mestu eksplozije, važen materija!, a pozneje se je izkazalo, da niso ti kosi železa predstavljali nikake važne uloge pri eksploziji. ČETVERO TEŽAVNIH LET. Lincoln, Neb. 20. septembra. \V. .1. Bryan pišt v svojem listu, ^la bodo n»sleduja štiri leta jako težavna za prohibieijoniste. Vodni apostol poziva svoje pristaše, naj ostanejo zvesti svojim načelom ter naj se ne dajo uplivati od nikogar. Končno dostavlja, da I sta Harding in Cox pozvala volil-'ce naj izvolijo moker kongres. GLAS NAHODA. 22. SEPT. 1920 Peter Zgaga Narodi, ki sami sebe ne znajo in ne morejo vladati, morajo imeti kralje in cesarje. V izložbi neke trgovine, kjer piodajajo note. je zapisano: "Kaj je ljubezen V* — Deset centov. Veasili še toliko ni vredna. * * * Župnik: — Torej. Marija Klo-fuč, ali hočeš vzeti Janeza Klemena za moža ? Nevesta: — Nak—. župnik: — še enkrat te vprašam. M arija Klofač, ali hočeš vzeti Janez Klemena za moža; Nevesta : — Xak---- Župnik: — No. potemtakem moramo s poroko toliko časa počakati, da se bosta sporazumela. — Saj bi ga rada vzela, pa ne maram, da bi tako izgledalo kot lil se mu ponujam. * * * Pametni izrabi priliko, ki se l.udi. Močni si sam ustvari priliko. * * * V" Mehiki je zopet začelo vreti. Boilnik si j« nekoliko opomogel, in njegovo zdravstveno sta-rje postaja normalno. Siujuslmmnska Ustanovljena 1. 1898 Kalni. HtbtuAu Inkorporirana L 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Kako je s premogom?; Anjr1« »ki pretnotratski ha run i so te dni nakupili v Ameriki pet-lntnd- set miljonov *o»i premoga. Vsako leto ga bodo odvedle ladje l»« xfdfa miljonov ton na Angleško. Z o/irom na naš« potrebe in zahteve je sedem mitjenov ton si-««r malenkostna min :ina, t«fta pri vsem tem pridejo drugi oziri v pošte v. Ra/voj naših go: podarskih in industrijalir.h razmer se je gibal \ smeri, ki ne dovoljuje, da bi smatrali to prodajo premoga za razširjenj«1 našega eksporta. Pre«l štirimi I« !i je Amerikane«* vprvič spregledal, da nima v b.stni deželi na razpo'ago dovolj izkopanega premoga. Zatem sta sledili d\e vojni leti ter dve seziji izza sklenitve premirja. V vsem tem «*-asii "t- pa sitn««šjani uMjiala, pač pa poslabšala. Zelo 7iia< ilno j«- bib. naraščanje e» n. Železnice »n se izgovarjale, d«, ne morejo pravočasno preskrbeti trgov s premogom, češ, da morajo prevažati vojni materija!. I>mcs je minilo /e dve leti izza sklenitve mirti, Zelezni< e h, zopet privatna last, toda pomanjkanje premoga je tako veliko da ljudje, živeči izven New Vorka, kurijo z urvami, ki r so eoalvardi popolnoma prazni. I/, tega je razvidno, da niti naš«* železnice, niti naši premogovniki i i morejo storiti onej':; kar je bilo z lahkoto mogoče prea letoiu lttlo. Niti železnice n ;i premogov i ki ne morejo preskrbeti prebivalec v h potrebnimi kurivi. In podjetniki, ku'erim niti to ni mogoče, bi nikakor ne smeli pošiljati miljonov ton inozemstvo. < "e bodo premoga rs k i baroni samo zastran ljubega profita še naprej pošiljali premog v inozemstvo. bo treba vladi za toliko časa prevzeti premogovnike, da bo dežela dobro preskrbljena s premo-k'OB. Anderson ie zopet oa straži/ Da. kar je res. i • j a re». \',t predsedniku Antisalonske Lige. Neprestano, dan a roe je ua straži, ko je treba braniti stvar prohi bieijouintov. Včera j je imela newyorika državna zakonodaja posebno sejo. N: treba omenjati, da je bil tudi Anderson zraven. Izdal je manifest, v katerem je ratančno povedal, da mora repn-1-iikanska znkmiodaj't preklieati takozvano nulifikaeijsko postavo. To je ena pmtaxa. ki dovoljuje iadelovati in prodajati pijače, ki ne \ >ebujejo več kot štiri odstotke alkohola. Ker je pa /vezno sodišče označilo Volsteadovo postavo (ki določa samo polproeeutno brozgol kot ustavno, je ta državna postava ♦ iinole mrtva točka. Gospodu Andersonu se torej ni treba vsled tega čisto nič vznemirjat' Toda ua<'eliiik Antisalonske I. ge ima dalekosežen pogled. On vidi, znamenja on pozna razpoloženje med prebivalstvom. On je prepričan, da se prohih>eiji»ki boj ropet obnovil v parlamentu. Iu č« la konjrre* nekoliko omilil Volsteadovo postavo, kar ni čisto nemogoče. 1h> morda prišla državna postara do svoje veljave. Tega se pa Anduson ln>jt it. to bi rad preprečil. S svojimi na-« rti pa najbrže ne ho prodrl, četudi mn je zakonodaja naklonjena, ker ima držav« New York preeej liberalnega governerja. ki je »lose n.j Andersonu prekrižal še v.v načrte. Državljanom naj bo pa ta Andersotiov nastop dober migljaj za I ril.-Jnje rolitvv. Slovenske novice. Težave priseinikov. Komaj j»- bila koueuiiM vojna. si» vsi narodi zahrepeueli po Ame-tiki Razmere \ Evropi so namreč še zelo slabe in l»o še dolgo trajalo, p red no se Imn1<» toliko izboljšale. da bodo ljudje mogli zopet ^ saj lako živi ti, kot pred vojjio. Razumljivo je tedaj. tla so vsi paruiki. ki prihajajo t evropskih pristanišč, napolnjeni do zadnje ga prostora; koliko ! indij pa vedno ostane, ker niso mogli dobiti več prostora. Medtem ko je pred vojno prihajalo v Ameriko vsak 11 den po nekaj sto potnikov, iib se.iaj prihaja na tisoče. Začetkom eptembra no trije paruiki samo iz Trsta pripeljali 12 tisoč oseb. med temi pol drugi tisoč Slovencev. Tudi število potnikov, ki so prišli z drugih evropVad pristani««*', je bilo ogromno, tako. da je bilo prva dva te«lna v septembru na Ellis Island do 30 tisoč potnikov. Ako pomislimo, da naselniška oblast preiš e vsakega došlega potnika glede njegovega zdravja. potem, od kod pride in kam gre. tedaj si moremo predstavljati. koliko je to napornega tlela, p-eduo so a -»i potniki pripučeei.i. Zato s<» Indi ni čuditi, ako mora kateri potnik ostati na ua^eltujkem otoku tu«li po «-ela dva tedna, predno j« pripuščeii v deželo. Tako >e še sedaj nahajajo na otoku mnogi Slovenci. ki so prišli 7. in septembra s parni ko m ''President Wilson" in "America". Ne čudimo se. ako so naši rojaki v velikih skrbeh, kje se nahajajo njih očetje, matere, žene, sestre, bratje in otroci. Dan na dan prihajajo k nam brzojavi z vprašanji, kje je ta, kje oni. V vsakem ftiueaju vprašamo pr.robrodno družbo, ali pa tu:ravnost naselniško oblast. V«judar pa ni mogoče vsikdui dobiti jasnega in točnega odgovora. Tako poteče včasih cele dneve predno izvemo, kaj je s kakim potnikom; v mn«j*rih slučajih oa sploh ui mogoče nič izvedeti; prej pa na vprašanj«? gotovo ne morem odgovoriti, dokler ne izvemo kaj zanesljivega. Največ pa pripoiinwejo k zmešnjavi potniki sami. ki prihajajo. Mnpgi namreč poUjejo že s paniika brezžični brzojav, da bodo na-plednjeya r>uBa at MmlntUii. N«w York C*ty. H. V._ __*."»0.00. V tem slučaiu je najboljše, da zahtevani znesek takoj odpošlje Coinmissioner-ju of Immigration na Fills Island in potem nam sporoči. Mi potem «k1 naseliliške oblasti i/.tir jam o denar, katerega smo mi že prej prejeli in ga odposlali pa-robrodni družbi. Naselniška oblast ima sieer v resnici polne roke de-lii. toda iz povedanega je jasno, da jo z vso pravico lahko dolžimo netočnosti, površnosti in zanikinosti. Ker tedaj naselniška oblast ne izplačuje denarja, ki ji je bil poslan že pred prihodom kakega potnika, zato naj nam nikdo ne pošlje nobenega denarja za kakega potnika, temveč naj počaka, da prejme od naselniška oblasti brzojavno obvestilo in naročilo, da se pošlje toliko in toliko denarja. V mnogih slučajih zahteva naselniška obla-t pole<_r denarja tudi še enkrat affidavit, katerega naj vsakdo na zahtevo takoj tnlpošlje. Y X('t York hodili po potnike ne pomaga nrav nič. Mnogi so' že prišli in zlasti oni. ki .kiivo svojo po; dalje, ne »rlede na to. ako kdo pride po svo.ie ljudi. Zato morajo po več rini čakati, predno jih dobijo z naselniškega otoka. Dogodi se pa tudi tako, da gre po dva iu tri fini zaporedoma i:a o'.ok in ua vsak dan ollinwooda. j Katarina Mikulie. k< je vrgla vj-jezero svojo petletno hčerko, se , !>o zagovarjala pred sodnikom 1 Silbertoui radi umora. _ Dne 14. septembra zvečer se je zopet pripetila avtomobilska nesreča. v kateri j«» bil eden ubit. »lrujri pa se nahaja opasuo p«ršk<»-dovan v St. John's bolnišnici. Oba sta bila potegnjena iz razbitega vatomobila ob vznožju brega na West St. iu Madison Ave. I'biti moški j«' Alex llenčič. sta-uujoč na T>:{70 St. < lair Ave., ki je umrl za prebito črepinjo, hud<» poškodovan pa je Thinas Novak, stanujoč ua 7114 Wakefield Ave. Kako se je zgodila nesreča, nihče u«- ve. Policija je mnenja, da j'* voznik avtomobila postal zinetleii! ua križišču, kjer ni nol>eue luči.j Avtomobil se jr najprej zaletel v bližini se nahajajočo ograjo, nato pa se je prevrni! po bregu. J j Joliat, 111. | Din* 14. sept. sta bila poročena! v nae4i družin, nakar sta s** podala novoporočenca na ženitovanjsko potovanje. Biloi srečno mnoga leta! \* bolnišnici sv. Jožefa se na-; haja več naših rojakov iu rojakinj, kakor je to že v navadi. — Ci. J«»s. Horvat iz Summit St. jej moral iti tja za dva tedna, da so mu roko zravnali in operirali, ker .mi je bila štrena pri delu. Zdaj; je prišel domu in se počuti bolje.I — O. Štefau Vertin se nahaja v bolnišnici sv. Jožefa, ker se je pri delu pritegnil in je ntbral iti na operacijo. V par dneh se vrne na dom. — Istotako je z g. Nik. Jur-jevičem. ki se je pretegnil na delu v Heggie tovarni. Moral je na operacijo. Počuti se že boljše in pride kmalu domov. — ti. I^ouis Horvat je zadobil v opekarni poškodbe na nogo, cia mu je strta. Zdravi se v bolnišnici sv. Južefa. — Mrs. Barbara Videt ie se nahaja v bolnišnici sv. Jožefa več tednov. Tam je morala zaradi vročinske • bolezni. Med boleznijo je povila siuka iii se baje nahaja še vedno v slabem stanju. — Mrs. j Mary Terlep. bivajoča na No rt hI ('•enter St., je v bolnišnici povila krepko hčerko in je na poti po-! polnega okrevanja. V par dneh: se vrne na svoj dom. Želimo, da) bi vsi skoraj okrevali iu zadobil i J ljubo zdravje! Jolietsko višjo šolo pohaja letos sedem naiših od rast lih dečkov in deklic, ki so: Gertrude Brunskole, Helen Knez. Anton Tušek, Joseph. Marion in Vida Zalar ter Joluinv Zelko. Ako vpoštevamo, da ima naša slovenska šola vsako let o nad 700 učencev, izmed kate-| rih jih dokaj lepo številee skonča pri nas svoje vse ra/rede. je go-renje številee prav slaba repre-zenta«-ija naše mladine v višji šoli. Moralo bi jih biti najmanj tri do petkrat toliko. Izobrazba je za vsakogar najlepša dota. Naši slovenski študentje, ki že ve«^ let tr«;ajo hlače i>o raznih višjih šolah in semeniščih, so se tudi podali vsak na svoje mesto, da si š«> bolj ugladijo pot do napredka. Mr. Math. Butala, ki že več let študira modroslovje in bogoslovje. je < ni šel v semenišče v Saint Franeis. Milwaukee. Wis. Potem gg. Martin Stefanič in Ijouis Z logar sta se spet vrnila v St. Bede's College. Peru. 111. Vsem skupaj želimo kar največ sreče in blagoslova pri njihovem delu. da dosežejo svoj eilj. i Te dni je prišla iz stare domovine gdč. Ana Žugelj, in sicer iz Slanine vasi pri Metliki. Prišla je | k svojima bratoma Antonu in Jo-isipu. ki že dalj časa bivata v našem mestu. Pravi, da je letos v stari domovini j ako slabo, pa bo še slal>še. ker je toča pobila vse p«djske pridelke in vinograde. Strn so morali vso pokositi. Nadalje pravi, da več rojakov prišlo iz Amerike, pa se vsak ke- FfcMfltfalS: Mm*m. RGVlXftJUL* VUGOB J. PORMNTA, Box J7% Bos 251, Oonemaugh, Pa. Diamond, Fuk. _ Podpredsed.: LOUIS BAXJLNT, Box LBONARD BLABOMUK, B«X 4M, 10«, Pear Avenue, Lortln O. Ely, Minnesota. _ TUnC:: JOSEPH PISOCtB, Wj, BUPNIK, B. K. Box S4. ErK» Minnesota. % Pa. Blagajnik: G BO. L. BBOZICH, Bj, tand MM< , __ ^ JOHN PLA.UTZ Jr, 4M2r7t£ AfU 9m Blagajnik nelcplaCantli smrtnln: LOU- lumet, Mich. IS OOSTBLLO. Salida, Goto. JOHN MOVIBN. t^2nd At*, MM Minnesota. Yibuval UrmflL MATT. POOOEIBLOLI W. UaOimm M. Of. JOS. V. GBAHEK, 841 B. Ofeto Chicago, 111. •trset, B. 8, Plttaburgn, Pa lii ■MiiibM Oftir. _ RUDOLF PEBDAN, S02« ft, M j Areoce, Cleveland, Ohio. lOHB SOUŽB, Ely, Minnesota. FRANK &KRABBO, 4M4 Weefclagtii ANTHONY MOTZ, AMI ArsnuS M 8L, Denver. Cola Bo. Chicago, 111. GREGOR HRESCAK, 407 » Ml Avft« IVAN VAROGA, 612« Natrona Alley, Johnstown, Pa Plttabnrgh, Pa. Jednotlno giasllo: "SLAB MABODP Vse stvari tfkaJoM ss oradnlb sadev kakor tndl denarne poMlJatev aaj m pošiljajo na slavnega tsjnlks. Vae pritožbe naj ca poMljajo na predsed* sika porotnega od bera. Profinjs aa sprejem novih Članov ln (ploh vsa sdrat* slika spričevala »e naj poilljajo na vrhovnega «dravnik*. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jngoslovsnoa s« obilen pristop. Jednota posluje po "Nations] Fraternal Congress" lestvi«! ▼ blagajni Ima okrog 9300,000. (tristotlsoč dolarjev). BolnlSklh podpor, oO* Ikodnln, ln posmrtnln je izplačala ie nad poldrugi mlljon dolarjev. Jednotx itejs okrog 8 tlrod rednih Članov (lce) ln okrog 3 tisoč otrok v Mladinske« oddelku- DruStvs Jednote ae nahajajo po raznih slovenskih naselbinah^ rsm, kjer jih ie n! priporočamo vetanovltev norih. Kdor iell postati Clan oaj se sglasl pri tajnica bllEnega drufitva J8KJ. Za vatanovltev novih drultet se pa obrnite na glavnega tajnika. Novo druitvo ss iahko vsanovi a 8 ali ilanlcsml * Roparji so navalili na salon tor j ukradli dvenu gostoma sto dolar- liev. Sveam ne ve. kako s«- je ponesrečil rojuk Karol Žabkar na lllue Island Avenue. Neki policist ^a I je na-šel na tleli nezavest litega. , Los Angeles, Cal. Operiran .ie bil na slepiču ro-( jak Martin Marinšek. star 4<» let.; ter je operaciji podlegel. Zapušča ženo in eno hčerko. Cle Elum, Wash. Ponesrečil je rojak Blaž <'efe-rin. Pri gozdnem požaru je pomagal gasit i ogenj, pri tem je pa padlo na njega drevo in ga ua nie-|stn ubilo. Pokojnik je Ml >tar -"i f let in rodom iz Gorenje vasi nad Škof j o Loko. V Chicagi. II!.. zapušča enega brata. N. v ni. p. Milwaukee, Wis. j Poročno dovoljenje je vzel Anton Pueelj. let, 410 Virginia St.. in jja. Mary Brule. :{:} let. iz Waukesha. Wis. — Xadalje John Frangeš. M7 let. Greenfield Ave., in ga. Mary Kurueža, •!•* let. u. West Ailisa, Wis. Štorklja je obiskala družino Antona Razbomik. —36. St.. ter ji podarila hčerko. i Preminul j<- rojak Math. Mrhar. Si ar je bil 52 let in rodom i/. Nemške vasi pri Kibniei na Kranjskem. Zapušča žalujoči* žem» in f»t roke. John 1'erne. voznik avtoinobi!«i. kateri je zadel dne 2!». avgusta na Fond du Lae Road v motorno kolo ter ubil Lovro Selictidla in Toneta Klančnik, je bil 44. sepi.; na iiiunieipaliiein »odiš'11 jmstav- lj«'ii pod varščino ^."»iMMJ. nbto/.-f nira trdi. da j' John ( erm*. j<-vozil avtomobil, trčil v motorno, kolo Toneta Pogorevc. Krivda nevreče se pripisuje ^amo Cer-neln. vsled česar j«' i»il Pogorev«-, vsake obtožbe oi>r<"»ščni. XesiW-a j«- zadela rojaka Franka Bužga. ki j«- bil zaposlen zadnji čas kot bartender pri Franku Perše., M« d sna»»njem sinka mu je prišla v desno oko kapljiea snažila. kar j«* povzročilo čez ne-'kaj dni gro/.ne bolečine. Pinlati (se je moral v bolnišnieo. Strup I mu je tako razjede! oko. da ne j bo najbrže v«-č videl na njega. I Virginia, Minn. J John llbovič. ki je streljal 1*. 'aprila na Mike Strebiča med pre-jpirom. ki je nastal na krstiji v (iilliertu. se je pred tukajšnjim sodiščem priznal krivini napada drugega reda ter bil obsojen 11a *500 kazni. Paul Sertič. ki je tožil W. J. t'arsoua. lastnika hotela Duluth v tukajšnjem mestu, ker j«* bil v hotelu oropan za *493.50. je tožbo dobil in lastnik mu mora plačati zgoraj imenovano svoto. Bufel, Minn. At G. Tenie si gradi lepo stanovanjsko hišo v bliž;ni višje šole. Chisholm. Minn. Oliver Iron Mining < 'o. je razdeli hi mnogo nagrad za lepo obdelovanje in okrašen je vrtov. < >1j-darovanih je hilo tudi mnogo Slovencev in Hrvatov. Ti so: Frank Janežič. John Kordiš, W. F. 1*1-rieh, Steve Jankovič, Anton P«>-držaj, l.ouis Zgone. Steve Toman, Mike GiLstovič. Peter Bober. g<>-»pa Praprot uik, Anton Metlved 111 George Kavolič. Živeli rojaki! Eveleth, Mmn. V 31ore bolnišnici je umrl na ipljučniei ro-jak Jožef Omerza. star It! let. ki j.- živel na Elbi. Po-'greb je vi-šil v tukajšnji cerkvi sv. Družine. Uanjki zapusi"-a ženo i ji več otrok v stari domovini. Spadre, Ark. « >« 1 hudohm- roke je l>il ustreljen rojitk Miha«-! Lukek. doma J iz Zaturna na Kranjskem, ki j«-i»il pokopali v Fort Smith, Ark. Zapušča >estf" v Pittsburghu. 1 - I Clonsilla, Okla. Na težki «!]>♦• raci ji je umrla "»•*> stara Pavlina Kot ar. rodom iz Pod k raja pri Zagorju olj Savi. Zapušča sopr"ga in sinčka. DOPIS. Conemaugh, Pa. Delavske razmere mi precej po-' voljne. Delamo vsak dan, tudi zaslužimo precej dobro, ali pre-"-tan ni nobenega zaradi velike draginje. Kdaj bo za delavca pli-šel preobrat Pori«-ati moram, da imamo tudi delavei kdaj kako razvedrilo. Dne i Is. septembra se je poročil dobro znani mladenič Blaž Brezovšek z [g dično Faniko Anzeljc iz .Moxham. /enitoranjska slavnost -e je vršila v stanovali ju Ml*. A. I joga rja. Pevski zbor "Jugoslavija" j«- zapel j>ar lepili pesmi 110-j voporoeeiieeuia v pozdrav. Zabadali smo se jako dobro. Vsega je bilo na razpolago, tudi tista kap-ljica. o kateri je poročati prijatelj Peter Zgaga, da je bi! iako srečen dobiti en "drink" in ostalo jiii je v deželi ?>.!>9<>.tt»9. Jaz se mbil mnogo. sni"nejšL Dobil sem jih toliko, da sem popolnoma pozabil. kolik<» jih «e ostane v deželi. Zakaj s»-:n |M»zabil. boste do-I hro razumeli, šele proti jutru smo >e {K>slovali in odjadrali proti domu. seveda z avtomobilom. Zahvalim se našemu vozniku, ki j® izvrstno izvršil svojo nalogo. No-voporo»*-en<-e-nia pa želim obilo ~re e v zakonskem stanu. Kden navzočih. NAZNANILO. Tem patoiji naznanjam svaku Jožefu Hraber in njegovemu sinu Jožeku ter Andreju Stopar. da sem prišel iz doma Velikega Brda k svojemu bratu Antonu v Al-toona Pa. Prosim Vsis. da se 1111 oglasite, ker imam poročati vee važnega i L starega kraja. — Michael Pugelj. Baker's Summit. Bedford Co., Pa. (22-23— GIiAS NAHODA, 22. SSPT. 1920 Boljševiska Rusija. OBLETNICA. Nekaj misli o raznarodovanju. STOJTE! Jugoslavia irredenta. Revmatizem ZDRAVILO DA ON!. K. GA IMA. Spomladi leta 1633 »a me Je loti muskularnJ In vnetni revmatixem. Tr Del sem več kot tri leta. trpel kot Vd do samo oni, ki g*. Imajo. Poskufta sem zdravilo za zdravilom, zdravnika ■a zdravnikom, toda dobljena ;orro j« bila tai'una. Končno sem Itihl zdravilo, ki me Je ozdravilo in bol« *»n m nI veC vrnila. i>al Mm ga ite vllnlm. MoJa Celja Ja. da bi vmalc po ikuial to Čudovito zdravilno moč. N poftljlte nobenega centa. Po*lj;te Rt mo svoje ime in naslov in Jaz vam bom poslal poskuSnjo zastonj. Ko boste to porabili in se boste prepričali da Je uspešno za vaS revmatizem, pošljite ceno. en dolar. Pomislite, da Jar noC-ero denarja, dokler ga ne podijet« prostovoljno Ali niso to tisti raftunl? Zakaj bi trpeli nadalje, Ce s« vam nu di uspešna parno*? Ne odlaAajt« Pi&itat Mark TI Jackson. NTn 423 O. Durstoa Bldf., Syracuse. N. T. Mr. Jackson ]e od rov oren. Gorel ugotovilo Je resnično. I! Roljševiška Rudija se z« I i danes velikemu delu delavskih mas obljubljena dežela. kj»T srnUtvi ruskih boljševikov vstva-rile tudi v svojih deželah ono. kar j«' boljševizem napravil v Rusiji. Socijalne demokn« ije cilj j«- prav tako %r>cijalizem cilj in kot politična stranka tudi ona štrena za tem. da osvobodi delovno ljudstvo i/ okovov kapitalističnega družabnega reda in da vpostavi režim socijalizma. , Toda odkar boljšev iki dobili v roke oblast v Rusiji, njihovi I riataši v Rusiji in '»zven nje napadajo >>wijalno demokracijo, da. v« asih celo hujše kakor meščanske stranke. lu zakaj.' Zato, ker jjc* M|>ijjiltia demokracija prepričana, da se komunistična revolucija v «!iugih deželah nc n.«««.- izvesti tak«> lahko in ua lak način in z oni-lui sr« dst vi kakor jc biia izvedena v Rusiji Pa tudi zato k*er je so-• ijalnfc demokracija plavi. da s»- \ Rusiji, deželi s s.-, inlstotki vaškega prolctarijata soeijalizeiu ne da vpostaviti Tako kakor so to bolj-scviki proglašali in k r danes boijševiki uveravajo svet. Socijalna demoktavl ."*. vojno!" in "Zemlje kmetovalcem ' to je s parol ma. ki ne tvorita vsebino in programa boljševizma. Ako so imel! boljši viki za s«.boj v se, \i jim je vnjua presedal«. n« to s. ne nn\i, da s«i vsi ti tn
  • opreziiosijo sprejemala vesti o blagostanju v Rusiji, kjer imI postanka sovjetske vlade do danes trajajo vojne. Boljše \ jški fanatik* so na to odgovorili «'•••». da Uii obrektije-mo nisko revolucijo in da smo izdajalci. V Rusiji je il.nn > poma ujkaiij.». To potrjujejo lioljhfviiški vodi-1" Iji nami. ki so pred kratkim vrnili iz Rusije, t. j. italjaiiski ko-nmnis' Serali m frm oska komuni.ta Frossar.l m t'haehen. V s\o-j h p i sii j i »t "\/ cd« * Petrograda " piše Seratti o tem. kako da je boljševiška vlada ne/možna, da bi j O skrbovala prebivalstvo s prehrano in d.i \sbd tega dopušča špekulantom in dobičkarjem da iz-| » d roke prodajalo živila po l»ajuih cenah. Tako se prodaja v Petro-gradu funt krni a po rfMi m bi jev, eaša mleka 150. funt sladkorja po ;Mnm» n i i • I j ■ • \ n.!. Kro.ssi.rd mi t'hach n sla eno 1 to pisala v "L'ilu-maniti z.i iI is- \ / -m. in samo zaradi tega ju je boljševiška vlada pustila v Hiimjo. doeiiM socijalnega demokrata Renoldela niso pustili > Rum n. pr-dstavniLa francoskih sindikatov Lafoiia pa so izifiiali i/ Rusije Fros^ard in < a< h< n pišeta v "I. llunumiTe , da .ie v Rusi ji po liiaujkan.i« in >_rlad, <1 s«, ži\lia silno tirala l,** da so delavske iiiiiv u«»le in Mas«- \ ln-.ii in pomanjkanju. ti<»čim boljševiški ko r?»sarji živ c zelo uirotlno življenje. Antflež lb-rtraiul Rns^el. ki je ž:v» I v Kusiji od 11. maja do 16. junija, kamor jc »■. I • angleško delavsko tlelegaeijo in je prepotoval v tem času minejo krajev, piie : ''Komunisti imajo v s,- dobre in slain ^trMni mlade m a^die aristokrate. Hrabri sa. energični, razume jc zapovcilovati ! . >. druge strani pa mi samovoljni in ne kažejo Mipram mas.im noltere^a t»bzira in jih preobkladajo z delom. Vo ' jo >.• po II ,.,i' z aw mohili m u/ivajo razk«»šuo hrano. San'io lju-«!.'••, ki politi, no kaj * cljajo, morejo dobiti avtt.tnolul m telefun. Do volji uja. d*« s»- vozilo z železnieo. da kupujejo v sovjetskih skladi-s» :!i k je ? so . ■»•n«» zn inn- nižje'». da po-» .-ajo gledali še a itd. dobivajo viadui prijatelji po\ -. iu lažje, kakor drugi smrtniki. Ako boljševizem v/dr/ ohlast. s« more t * ' ;, da bo koiuuuizem usahnil iu da se b» do boljs» \ t>ki vladi, mož.)- vs»c bolj in holi izjednaeili s kako azijatsko vlado. n. pr. z anelcško indijsko.** Kol ptav i!, s..,-i (,,i->io\ iti pi av li ziiščitnikov delavske mise j^ •t ijaluo d' luok i alien«-.« «lela\stT-t «io!žn<»st. da ne dopušča, da bi pri nas ponavljalo to. kar se godi v Uusijt in kar sc jc tako žalosi-za v-s n\et pr«'\tMrijat /otičalo ua Madžarskem. |>e|«vstvo naj i nremisii in gotovo b*» spoznale, da prava pot v socijali«tieno iiru/i>. ka/e edtioh* o. ijalna lemoKi.icija. n»- pa iu*strpljir m nerar-i d < k p. rimeiitov z-'jei komunizem, ki ga oznajajo že za najbližjo dobo n , pr«n.ijN'ti profesorji pri nas. kakod tudi drugod. Koniu-tiinti dar.«'« vpijejo. 1- se j.- soeijal'o-t deruokrac.ja preživela, mi pa pravimo. |.o, ne n s« je ze delomn preživel boljševizem. •«» s« n.»m (♦■ zdel«* poircluto <» »javiti, ker s^Jj na izvirnih po->■» dih. ki .u, j tal » manjka iz iJtisij,. Te prijM»nibe naj nam slu-zijo v-.ij \ t. ik« da 1«» vpraša«^ n >no presoj.,mo iu sodimo, kaj Uradovje po laski metodi, i I/. S I s-t uk a por«H-ajo. da so n-j kupaeijske oblasti rekviriralt v vojaške namene u** ioNka' Jh.nl..(tja. Iionlt.-lll ko n« i pUflde la-Kiiie Aide pri miru. Namen tega; je, oneniojjociti pouk v iia>«in an-| .... . ) lali, tak«« ^«ada med 11 a I jati* Kitni Hnuui-uiuit sirt/mKi ter io-olM»r«.žemm 1judst v«.ia. I ta-1 Ijan-.ka finančna straža, ki je bila1 v stiski, je zahtevala o; ižniake - ■ i i i ]mmuoci i/ Ni beti t k a, nakar je d"- šlo večje število italjaunkih kara-l»injerjev. ki m* za«'-eli takoj uradov att |h> znani italjanski uiet.«li. Izri-sdi no mnogo aretacij ter so mnofk> naših ljudi islvedli v šihe-uiske teuktiiee kjer so jih skladali z raznimi mukami in ponovnimi batanami priatliti do priznanja, da i»e je nameravala vstaja. Priklopitev Goriške tiormko Iumbo priklopiti neki '' eannetiteir («>litik v **Picco-1(" k vkVmski pr.»vtneiji — ako pride pod Italijo sevt-da Uoriška! Tako In se nariMlna asimilacija, to «wr pravi p^italjaufeujc Slovencev najbolje |>os|>«4ilor Trst naj bi pripadel Istri. Ako bi kaj talk« ga hotelo res izvesti, bi nastal gtomovit inljs.r na Cjoriškem in vi Trstu. Vs«* kaž«*. da tuore biti miri v Primorju samo takrat, ako nej italjaiisko. Grozi t interniran jem. Pred cerkvijo v Mirnu ]>ri riei je bilo razglašeno, da zahteva I* veljnik (nad|snsN'-nik) miten-skejrn vojaštva, da ga lora ua cest t vsakdo pozdraviti; kdor bi te-ne nT«»ril. bo interniran. To je višek italjanske nesramnosti. Predrznost in nesramnost. I V Tolminu se je imela te dui i blagi »slovit i italjaiiska trobojni-i« ;i katero j» darovali* mesto <»o-'riey ( ' in otvoriti ne je imel nov [ol>."i«ski doni. V veliki tolminski 'občini pašuje izredni komisar Martinacei. *"\'*/roki, neofivisni f»d volje tolminske uprave, za-branjttjejo za sedaj udejstvitev sin v n ost i." Tako pravi Martinac-,cijeva okrožnica na tolminska žu-jpanstra. Kaka predrzn«»st in ne-jsramnost je to. da ln«-ejo v Tot- Iminu. nredišeu goltih Slovencev na tJoriškem. blagosloviti italjan-Uko zastavo i Minilo je bilo leto dui. kar je italijanska vlada, vedno dosledna svoji neiskreni, zavratni politiki, dal« popolblaznem. v samega sebe in tuji denar zaljubljenemu "pesniku" zasesti Reko, do katere nima Italija nobene pravice, niti po onem zloglasnem londonskem dogovoru ne. Italijanski državniki so skušali na vse mogoče načine "popraviti" pogreško, ki jo je "zagrešil" Sonnino. ko je sklepal londonski dogovor in v njem prepuščal današnjo " italianissi-mo" Hrvatski, ali stvar je bila nepopravljiva, in zato je lani ob-sorej tedanja Xittijeva vlada segla po sredstvu, kakor ga menda še ni v dosego svojih namenov upo rabila doslej nobena druga vlada. Ker je bila predvsem Amerika, odločilni činitelj v svetu narodov, odločno proti prisodit vi Reke Italiji. ker tudi Anglija in Francoska nista kazali nikakršne volje, da bi se to edino pristanišče v severnem Jadranu, ki je uajnaravnejše izhodišče v svet za najlepši razvoj in napredek obetajočo, z* naravnimi bogastvi tako prešerno obdarovano Jugoslavijo izročilo Italiji in hi se ji tako dela možnost, da odrine od Jugoslav ije in njenih bogastev ves ostali zapadni svet in si zagotov k! učni gospodarski vpliv ua canu: je laško lisja-štvo /!■:' 'i drugo pot do svojega cd.in \ noči od 11. na 12. -epteiuhra pridrvel na - Reko D'Annunzio s svojimi arditskimi drugimi njih vrednimi, pred očmi italijanskega višjega častništva zbranimi vojaškim^ tolpami in zasedel mesto ne inord« v svojem imenu, temveč za — Italijo. Reka se odtlej ni imenovala več enostav no Reka, temveč vedno le "Fiu-me d' Italia", italijanska Reka, TJekn. pripada Italiji. Italijau&ka vlada je tedaj, ko je šlo za priprave D'Annnnzijeve-ga "podjetja" zatisnila obe očesi in ušesi, a ko je bila stvar izvršena. se je pričela igrati napram zunanjemu svetu komedija, burka ki je postajala od dne do dne ogab nejša. Vlu«tu je odrekla 11'Annun-ziju pravice vladanja na Reki, nad Reko se je proglasila blokada redne italijanske čete so obkrožile reško ozemlje, prišlo je eelo do "spopadov" in potem do pogajanj - laški generali so se pogajali s " prekucuhom ". z "zapeljiv, eem" vojaštva — istočasno pa je ista italijanska vjada pošiljala istemu D'Annunziju. kakor mu pošilja tudi še danes, živila" in vse druge potrebščine in molče dovoljuje da njegovi pomorski roparji plenijo po Kvarnem in Jadranu ladje, celo take. ki vozijo živila za sestradano južno Italijo, da potem slavni pesnik in poveljnik veriži z ugrabljenimi živili iu jih prodaja tistemu, ki mu vee plafa zanje, lu sedaj. D'Annunzio paznoval oblet nico svojega paševanja na Reki. Da bi človek o]»isaI le površno vse ono. kar se je dogodilo na Reki tekom te enoletne dobe, bi bfto treba skladaiiiiec knjig. Preganja nja in izgnjanja vseh tisth, ki niso bili voljni priznavati D'An nun zijeve vladavine z vsemi njenimi grozotami in nasilstvl so bila mi dnevnem redu dan za dnem. napadi na jugoslovanske ljudi, plenit ve. poboji, razdevanje in požig so označevali svobodoljubno" vlado tistega "svobodoljubnega"1 pesnika, ki je posojal v svet proglase na vse zatirane narode, sam pa krvoločno zatiral vsak tudi najneznatnejši pojav reškega ju-goslovaiistva. samo da bi kazal Reko na zunaj kot ' italianissimo". Resnična volja prebivalstva se je potvarjala na vse mogoče načine sleparili so pri volitvah na naj-nesramuejši način, in ko izid še vedno ni hil tak. kakor ga je hotel imeti pesniški despot, so se volitve razveljavile. Nasilje je sle-Uilo nasilju a prebivaltvu je stvar že presedala. Nezadovoljnost je fx>stajala vedno večja, zlasti med delavskimi sloji, ki Je tudi veliko moralo trpeti pod D'Annunzijevo strahovlado, in pesnik le končno, ko se mu je začel upirati že tudi laški narodni svet. vendarle izpre-videl, da bi se nekega^ne znalo dogoditi, da ga Rečani sami postavijo. kar bi preobrnilo nevarni' položaj. Prišla je Giolittijeva via-j da. ki D'Annunzijevim pusfolovHs-J leinam ni menda posebno naklon je j ;na. pač ker je Ciolitti morda ne-| koliko občutljivejši glede |; j lastne in državne časti in ugleda.j kot so pa bili njegovi pesniki, in morda tudi zato, ker je prišel morda tudi oil zunaj kod kak mig ljaj, naj se napravi konec. Nenadoma je tedaj prišel v svet nov, "D Annunzijev načrt" za uredi-j tev reškega vprašanja: proglasi-: tev neodvisne reške države. In šla je reška deput^cija v Rim, da se j dogovori z vlado, in čule so se od' te deputaeije stvari, ki za D'Au-nunzija niso bile najprijetnejše. i Jideu odposlancev je govoril tako1 odkrito, da je D'Annunzio smatral za potrebno, da je v javnem' govoru popravljid odposlančeve iz jave. Reško odposlanstvo je pač povedalo v Rimu. da je Reka sita DWnnunzia in njegovih divjakov' in da želi rednega življenja. Kak odgovor je dobila deputacija v Rimu, ni znano natančno, ali vse kaže. da je italijanska vlada pristala na to. da se Reka proglasi za, neodvisno državo. Za to je naj-1 boljši dokaz izjava ministrskega predsednika Giolittija, ki jo je podal dopisniku "Associated Pres! se" v Luceran rekoč: "Sem za to. da bodi Reka it a-! lijanska. V tej stvari sta mogoči le dve alternativi: ali postane Reka italijanska, ali pa mednarod-j na. Potemtakem je treba izključiti absolutno, da bi se Reka od-' stopila Jugoslovanom. Na vprašanje. kaj potem z D'Annunzijem.1 je Giolitti zamahnil z roko in tie-' jal: "Xe govorhno o tem!" Stvar je poteinkatem jasna,' Priklopitev Reke k Italiji je izključena, ker Italija nima pravi-' ce do nje niti po londonskem do-' govoru; torej ne preostaja dru-i gega — po italijanskem mnenju! — ko samostojna, neodvisna dr-1 žava. samo da ne pripade Jugo-j slaviji. D Aiinmiio bo torej ob obletnici svojega reškega rokov-J njaštva. lahko proglasi neodvisno reško državo, toda ne tako, kakor! je mislil uvodno, da bi se potegnilo vanjo ozemlje od Raše do Bakra in istrsko otočje zz Rabom. temveč s:«ma Reka s svojo okolico kakor .je bila pred prevratom, in pristaniščem in železnico, odprtina za vse narode. i "Reško prebivalstvo1*, to se prav i, ona sodrga, ki se zbira na vsak D'Annunzijev migljaj, je že' prišlo k D'Annunziju, po njegovi lastni pobudi, dasiravno se je de-! lal. kakor da bi nič ne vedel za to. da mu izrazi svoje mnfnje o stvari. Bilo je seveda za neodvisno držalo. Laški narodni svet in mestni svet sta seveda tudi zanjo, iz razumljivih razlogov: saj se mesto tako reši D'Annunzija in njegovih divjakov, in bi bilo po-i tem mogoče, da se vendarle vsaj nekoliko oživi trgovinski promet.i ki je sedaj popolnoma zamrl. Kon čno sta se izrekli za samostojno državo tudi soeialnodemokraiska stranka in delovna zbornica, ki pa sta pri tem izrekli eelo vrsto pogoj jev. ki naj zagotove delavstvu! pripadajoči mu vpliv na upravo, in vso možnost razvoja, pri čemer se morajo dati jamstva za delo-1 vanje na pobratimljenju raznih narodnosti, bivajočih na Reki. | Laško nacionalistiško časopisje je z velikanskim zadoščenjem zabeležilo to socialnodemokratsko, izjavo, v katero pa današnji "La' voratore" priliva zelo grenkega i pelina. List pravi, da ne ve, kaj namerava D'Annunzio s proglasit j vijo Reke v neodvisno državo, ali dela to sporazumno z laški vlado ali ne. ali po ententnem nalogu ali ne; ve pa. da dela brez reškega delavstva. "Zato reško .delavstvo nc more priznati ničesar, kar stori D'Annunzio". List pravi, da so bili reški socialni demokratje ved; no za samostojno državo, ker bi bila drugače Reka, pa naj bi bila j italijanska ali jugoslovanska, več-i lii kamen spotike, stalen povod za j vojno meti Italijo in Jugoslavijo.] doeim pa je D'Annunzio zahteval: priklopitev Reke k Italiji eelo tedaj. ko se niti v Belgradu in v j Ljubljani ni delalo za priklopitev Reke k Jugoslaviji. Ko je reško poveljništvo napovedalo sedaj i proglasitev Reke za samostojno j državo, socialni demokratje nisoj mogli storiti drugega, ko obnoviti j svojo davno zahtevo. Ali ta zalite jva je taka le: | Prava, stvarna, popolna neodvisnost brez kakšnih pokroviteljstev: takojšnja odstranitev reške-jka poveljništva iu njegovih legi-ionarjev; takojšnje volitve z ena-• ko, neposredno - in tajno volilno -- V začetku so Grki z italskimi narodi prišli v dotiko potom kolonizacije v južni Italiji, bieiliji itd. Njh vpliv je segal tako daleč, ka , kor daleč je segala politična moč teh kolonij. Ko so pa Rimljani pre-1 laagali kralja Pira ter si politično podvrgli jnžuo Italijo iu ne dolgo nato v plinskih vojnah Sicilijo in Sardinijo je grški vpliv ponehal] i.i začela se je latinizac:ja teh dežel. Aleksander Veliki si je političu^ podvrgel Orijent. To poMtičuo nad moč so njegovi nasledniki večinoma njegov i bivši generali, s po-' močjo njegovih armad razširili in utrdili v vseli deželah ob vzhodnem Sredozemskem morju. In zdaj je naenkrat iiki povocreiij grški, jezik preplavil vse fe dežele ter jih skoraj popolnoma greeiziral "Orijent je postal irraki in je ostal do današnjega dne", pravi Ad.' Bauer, vseuč. profesor na Dunaju, eden najboljših poznavalcev stare zgodovine. — Ta kraljestva pa niso ostala dob.ro samostojna. Kma-1:: so Rimljani podvrgli Macedouijo in Grecijo. ki sta bili shodišče in /U"išče te heienistične kulture, in tekom -časa ostala kraljestva, ki so nastala po Aleksandru Velikem, z drugimi besedami: Grki -o izgubili politično samostojnost. Interesira nas od takrat naprej, ko so' prišli Grki zopet v ožji stik z Rimljani, kako je vplivala višja grška i'.a nižjo rimsko kulturo in jezik. Povsem drugače nego poprej na oiijentalske narode, nad katerimi ni je bila pridobila politično moč. Imamo sedaj obraten siučaj: kulturno nižje sodeči rim.-ki narod je nadvladal kulturno višjega grškega. Sedaj grška kultura ni vplivali razna rodu j oče, temveč satno "kulturno". ime'a#je vpliv samo naj inteligenco. Najboljše je ta proces karakteriziral Horae, rekoč; "Pre-j magana Grecija je zmagala divjega zmagovalca ter uvedla umetno-j sti v rovtarski Lacij". Vsa rimska inteligenca, plemcnitasi in bogataši so se poprijeli srrškega jezika, Jako da je ta nastal nekak obče i valen jezik. V senatu, kjer je bil zbran cvet rimske inteligence, so, smeli grški poslanci o svojih zadevah poročati v grškem jeziku. Seveda se je proti tej iiclenistični stranki dvignil odpor naejonaine j j stranke, kateri je stal na čelu stari, trdovratni Katon. Toda to ni po-1 magalo veliko. Sam Katon se je jel na stara leta učiti grški. Vplivi grške kulture je ostal nepremagljiv in vsa rimska kultura je samo [veren posnetek grške. Vendar pa ta ni nikjer med Rimljani vplivala razrrarociujoče. Masa rimskega naroda je ostala nedotaknjena. Nasprotno po so Rim'jani latinizirali ves Okeident. medtem ko je o-stal grški Orijent presit latinizaeije vsled večkratne dejanske odcepitve, ki jo je oficijohio vpeljal cesar Dioklecijan in potem defini-tivno Teodozip. Zraven tega pa je Grška vsled svoje višje kulture uživala v rimski državi nekako izjemno stališče. Favorizirali so jo razni mogotci ne samo za časa republike, temveč tudi za časa cesarjev. Vzhod je torej osicl grški in ustvarila sta re dva kulturn i kronat orijentalski (grški) in okcidentalni (latinski) kulturni krog. .Meja med obema se je precej strinjala s politično rimsko državo, tole j nekako od Kotorja do lici grada. To je za nas zelo važno, ker "se I kažejo še dandanes posledice le meje v etnograJVkih, kulturnih ter narodnostnih razmerah polotoka; ob navedeni črti približno se stika j še danes ozemlje grškovplivanega dela. pripadajočega pravoslavju. jaberega cirilsko pisavo, z latinsko vplivanini, katoliškim, latinico uporabljajočim delom na sevrozapadu polotoka". To je za nas zelo velikega pomena zato. ker je naša država ono ozemlje, ua katerem sta se dotikala irrški iu latinski kulturni kro«* !oziroma ker je ozemlje naše države oni most. ki je spajal iu še spaja (ta dva kulturna krog;'. pravico za vse tiste, ki več let': stalno bivajo na Reki. Socialni demokratje nočejo neodvisnosti ?)\ D'Annunzijevo vlado, ki je zanikanje neodvisnosti, to je samouprave in svobode. Hočejo neodvis-j nost, ki pomenja takojšnjo od-', pravo narodnega sveta in vseh vojaških uradov, upostavo vseh svoboščin. svobodno pristanišče, da more, v korist Reki sami, rabiti trgovskim koristim Italije in Jugoslavije. enake pravice in dolžnosti meščanom obeh v "Reki živečih plemen, takojšnji započetek1 j prijateljskih odnosa jev (v vsemi j ; lin rodi sveta. To je nekaj drugega kot pa D"| Annunzijeva neodvisna Reka, in "Lavoratore" pravi, da je neodvisnost z D Annunzijem na čelu ■ komedija, spletka, če ne izdajstTo ' delavskih koristi, da delavstvo ne zaupa navidezno koristnega za prebivalstvo. Naj torej D'Annunziju, tudi tedaj ne, če stori kaj^ torej D'Annuiiio le proglasi lačno neodvisnost Reke; reški socialisti bodo le še ojačili svoje delovanje za zmago komunizma na Reki. Sedaj nastaja vprašanje, kajj poreče službena Italija, kaj enten-1 i ta na proglasitev neodvisnosti reš Ike države, ki pride 12. septembra, il »O Giolittijevi izjavi ni izkljuce-l no, da je Giolitti govoril o tej( stvar tudi z Lloyd Georgejem in da bo govoril o njej tudi z Mil-j lerandom. Za Anglijo in Francijo( prihaja tu v poftev edino le do-j ločba londonske pogodbe, ki ne priznava Reke Italiji, pač pa Hrvatski. Ne bilo bi prav nič čudnega, če bi Anglija in Francija izrekli svoje nezanimanje za stvar, ko samostojne Hrvatske ni, Jugoslavije pa se ni bilo, ko se je sklepala londonska pogodba. In Amerika? Neodvisna reška država se zelo približuje amerikanskemu načrtu Reke pod pokroviteljstvom zveze narodov/ A končno Jugosla vi ja ' Ali nismo Ze bili nekako pri pravi jeni prepustiti Reko zvezi narodov t Ali se v obnovljenih ne-j posrednih pogajanjih z Italijo 'vrnemo na to stališče, kljub Giolit-i tijevi izjavi, da se ozira na londonsko pogodbo? Ali naj zmaga v nns koristnostno ali narodno stališče T Ali naj se tisti, ki so v svoji kratkovidnosti tedaj, ko je bil pravi Čas. pustili Reko. Tstro, Kras, Vipavo, goriška Brda on-i j stran Soče, sedaj odpovedo Reki,; i tolažeč se, da v nekaterih letih j neodvisna Reka postane itak sama po sebi naša. Cel kup vprašanj,' cel kup odgovorov! j Gotovo je le eno: reško vpra-j j odvisna reško država sredi po Lahih zasedenega ozemlja, s prista-i n iščem, svobodnim za vse narode, je nezmisel na kakršnega Jugoslavija, na ta način odrinjena od neposrednega stika s pristaniščem iu morjem, ne more pristati nik-i dar. Rešljivo je to vprašanje edi-I i note skupno z vsem ostalim sku-jpom jadranskega vprašanja, pred Ivseni z vprašanjem jugoslovansko (italijanske meje. O neodvisni Reki z neposrednim izključnim jugoslovanskim zaledjem bi se morda dalo govoriti! "Mio papa e re a Fiume". Na Reko je pribežal D'Anunzi-jev nezakonski sin. Po Rimu se je t«i mladič pretepal, vlačil okoli z ničvrednimi ž< iiskami, zapravljal ogromne svot >. y katerih se je policija prepričala, da niso dobljene na pošten način, na kar je hotela tega tička prijeti. Ali tiček je strčal na Reko v okrilje svojega slavnega očetj. V Rimu se je rail pobahal: 'Mio papa e re o Finnic" (Moj papa je kralj ua Reki . Se-!daj je na Rel:i menda uvrščen ne«l druge malopridneže in zlo-[čiuce. ki se nahajajo že dalj časa pri D'Annunziju. Res. ponosna n«ore biti Italija na D'Annunzija in njegovo okolico. Otezkočeno sklepanje zakonov v Angliji. V Anglijije število sklenjenih zekouov zelo padlo, ker so se pristojbine za sklepanje zakonov povišale 20 do oO odstotkov in mo-»ata plačati ženin in nevesta 22 do 25 funtov šterlingov. ako se hočeta poročiti. Znamenje našega časa. Pod tem naslovom je prinesel v Plznu izhaja joči dnevnik "C. D." naslednjo dnevno notico: V neki tukajšnji gostiluiei je bilo videti te dni ua vratih naslednji napis: Damam brez spremstva gospodov je vstop prepovedan. Iz-ivestuo ^ih je mnogo hodilo tja. yfrS/W Sedaj je čas, J da izčistite in obogatite kri.. I Q Izženi iz tele- f M0WG9 su stU nagrade. februarju bo (j let. ko sem se vje-la in ves čas najinega življenja sem bila reva, delala ponoči in p«»-duevu in bila v zalivalo še tepena. Mera potrpljenja je bila napol njena in pobrala, sem nekaj, kar sem v fi. letih zaslužila. Ž njim živeti ne morem, zato pa setn se odločila. da bom sama preživela sebe iu svojo hčerko, kakor sem to storila do zdaj. Zdolaj navedem svoj naslov, in če mož-hese metli, da t«» nvoto 'u po rabim za vzgojo hčerke Kraucike. Krančiška Weber. >2 <"orjlandt St.. New Vork. N. V. NAZNANILO IN ZAHVALA. Zalosiuiin srcem naznanjava sorodnikom. prijateljem in znancem tužno vest, da je nepričakovana smrt pretrgala nit življenja najinemu bratu FRANK BEVČIČU. Dne 21». avgusta 1M20 j«- bil ponesrečen v preniogorovu v Piken, -Md., ter ]>ripeljan v preiuojzarsko bolnišnico v Krnstburg, Md.. kjer je v strašnih bolečinah umrl SDPZ. za čast-no stražo, za venec in za korpo-rativno vdeležitev pogreba. Obenem s.- zahvaljujem društvu Domovina št. SNI M. za vdeležitev jM.grcba. Srčna hvala Johnu in Ivani lievčič ter vsem. kateri sle nama stali na strani v uri žalosti. Tebi. ljubi brat. naj bo lahka gruda! Žalujoča ostala: Joseph Bevčič. brat. Rosie Gril, sestra. Thomas. Va. Is. Sept. lf»2n (21-22—!»' ZAKAJ TRPETI? EevuiAtitne. nevr*lgiine in bol^-ine v mifticah fo hifro odpravljene n primerno uporabo 4aPAIN-EXPELLERJA^ Tioraiika zcamkm reg t pat ur. Zdr dr. Glejte, da dobite prist u- (Tm— »larnega ie roc kot 50 let. Zahtevajte SIPKO troruinko znamk«. QIiAS NARODA, 22. SEPT. 1920 I Svečenik in detektiv. I | Detektivski roman. — Angleški spisal O. K. Cheetertffi. g Za "Gl»s Naroda" priredil O. P. g METANJE PARNIKOV KEOAJ PREtLIŽNO ODPtUJUO U NEW VORKA. 21 (Nadaljevanje.) TRI SMRTNA ORODJA. COLUMBIA M MPt — Tr»t M AU RET AN IA 30 icpt. — Cherbourg LA SAVOIE i okt. — Havre PHILADELPHIA 2 okt. — Cherbourg FRANCE 6 okt. — Havre ARGENTINA 7 okt. — Tr»t NEW YORK 9 okt. — Cherbourg ! AQUITANIA 12 okt. — Cherbourg LA TOURAINE 12 okt. — Havre LA LORRAINE 15 okt. — Havre i LAFAYETTE 23 ojit. — Havre i ROCHAMBEAU 28 okt. — Havre MAURETANIA 28 okt. — Cherbourg LA SAVOIE 30 okt. — Havre RE. d'lTALIA 30 okt. — Genoa AQUITANIA 2 nov. — Cherbourg PRES. WILSON $ novembra — Tre« PESARO 6 nov. — Genoa IMPERATOR 11 nov. — Cherbourg REGINA 4 dec. — Genoa Glede cen u vozne nitk« m vaa grug« pojasnila, c^rnlte ae na tvrdko FRANK S A K e C R •t Cortlandt St. New York T«ko vsled svoj'vi poklica kol iz svojega prepričanj« je ve-, del (* «• Brou n liojse kot večina nan ostriih ljudi, da obdaja vsa-1 kep« nek«- vrste dostojanstvo, kadar je mrtev. Kljub temu pa ga je nekaj pretreslo. k<» vo j*a na v>e zjrmlaj zjutraj poklicali ter je iz-1 \e«lei.Ma je bil Sir Aaron Armstrong umorjen. Nekaj obsurdnefT« in nepojmljivega je ležalo v misli nas ilja proti temu ljudomUemu ii. priljubljenemu človeku. Sir Armstrong je bil namreč tako ljn-riotnh, -la ;«■ bil že komičen in tako priljubljen med narodom, da jt že prihajal v legendo. Čeprav je bil Sir Aaron Armstrong prijatelj ljud^ ter kot ob-»e\ai * t-mnejso stranjo eloveike družbe, so je več kot enkrat postavil s tem, da je >i.-ril to na najbolj zabaven način. V njegovih političnih in družabnih govorih je bilo vse polno anekdot in dovti-pov. Ril je zdrav in njego\o življenjsko naziranje je bilo prepoje- 110 z optimizmom t~V pa si1 j«' pec.il s pivskim problemom, svojim i ajl;uhiim predmetoi!«, je storil ono brezmejno, že enolično veselost jo, ki tako pogosio zna«"i dobrostoječega abstinenta. Splošno znana povest njegoveira preobrata je bila v bolj puri-tunskih krofih ter med njili pridigarji splosno razšrjena, ona povest, kako j«- w kot deček presedlal od škotske teologije k škotskemu whiskey u. kako s.. je obeh izmbil in kako je postal to, kar je 111 sedaj. Kljub temu pa je njegovo veselo otroško lice, obrobljeno od bele brade vse preje kot kazalo, da se je koda j tako daleč spozabil." da je postal pijanee. Vsakemu se je zdelo, da mu je lastna najbolj zdrava in naravna veselost med vsemi človeškimi bitji. Stanoval je na zunanjem robu llampstead ledine v lepi hiši. ki je bila sieer visoka, ; ne široka, ter predstavljala moderni stolp. Najožji i/med stranskih zidov se J" dvipal na«l železniškim nasipom ter v stresel vedro, kadar je pridrvel muiio kak vlak. Sir Aaron Armstronp s«- je namreč rad pobahal s tem, tla nima nikakih živeev. Čeprav |>a je marsikateri vhl: stresel Jlišo, sta se onega jMro ulopi zamenjali, kdjti bila je hiša, ki je dala vlaku sunek. Lokomotiva je počasi sopihala ter se ustavila ravno na vogalu hi^e. I "stavljenje v mehonienegu se izvrši le poeasi. Neki mož. popolnoma «"rno oblt»a. veselost i» vladala v tej hiši. — je potrdil o«"e Brown. — Zelo veselo je bilo. dokler je bil pri življenju. Ali mislite, da bo tako t ut I i sedaj ko je mrtev? Merton je nekoliko obstal ter si pozorno ogledal svojega to-' v ariaa. — Sedaj, ko je j.^rtev! — je ponovil. I ».i, je nadaljeval duhovnik brezbrižno. — on je bil veseljak. Ali pa je svojo veselost sporočil tudi drujrim? Odkrito prizna- v no, ali je bil razveu njega še kdo drugi v hiši vesel? V Me rt ona pričela vzhajati ona čudna luč presenečenja, j s pomočjo katere prvkrat vidimo st\ari, za kat-re smo že dolgo ve-tleli. Poptrsto je bil ra.li neznatnih uradnih poslov pri Armstrongu, a šele sedaj mu je padlo v glavo, tla je bila to zelo pusta iu moreča hiša. Sobe so bilt| zelo visoke in inr/le. oprema borna in navadna. Stopnji«-'', polne prepii «, so imele električne luči ki so medlo žarele. Oprav je sveže rdeči obraz starea svetil kot kres skozi sobe, ni pu-ačal vendar /a s«»«oj uikake por ko t'. Brez dvoma je bila ta strašna neprijetnost hiše v sliku z življensko silo njenega posestnika. Polito je namreč rekel, tla obrabi ne peči. ne svetilk, ker nosi vso potrebno gorkoto v sebi. Ko pa se je Merton spomnil tudi drugih prebivalcev hiše, je m«»r»l priznali, lia so bili takorekoč sence go*po- Koroške novice 3 State Street MewTerk LLOYD SABAUDO Pri hodu* j odpluti« I« Nsw Torka par- nik na 2 vijaka R E O'lTALI A SO. okt-lra ladajajo ae dlrefetnl v osni a atlet ao vaift glavnih ra«a* v JusroetavlJL BrupItCno vino potnikom t. rtadk Smrtna kosa. ' Iz L»tbclie poročajo: Ni bil po-spod, tudi ne posebno bogat, am-j p&k priprost gorski kmet. naš Kapnik, vendar se je nam od ža-j lo«ti srce krčilo, ko smo ga nesli j na Lovreneevo k pogrebu. Ni bil samo ljudem zanesljiv svetovalec, ampak »el jim je na roko tudi pri stavbi domačih mlinov, pri popravljanju strojev itd. V težavnih) časih od leta 1912. do 1917. je bil župan. Kot prebrisan in posten mož je bil zvest sin svojega na-r««la. Ko bi vsi pri nas bili takti marljivi in pošteni in ko bi vsaj nekoliko več čitali. ne bi imeli grdih nemčurjev. ki niso v prid občini, ampak v nadlogo. Cosulich črta Direktno potovanje v Dubrovnik (Gršvosa) in Trst. COLUMBIA .... 30. septembra 2. razred. $200 — 3. razred. $120 In S5. davka. ARGENTINA 7. oktobra Potom listkov. Izdanih za vaa kraje v Jugoaiavijl In Srbiji. Razkošna ugodnosti prvega, drugega in tretjega razreda. Potniki tretjeoa razreda dobivalo brezplačno vino. PHELPS BROTHERS. & CO. Passenger Department 4 West Street New York umiiiimmiiniintiiiiimnnniiiiiiuuC Suho Grozdje Zastopniki "Glas Naroda' French Line V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE ROCHAMBEAU LEOPOLDI NA . TOURAINE ... 23. septembra 25. septembra 28. septembra Hitri parnlkl a it I rim I In dvoma vijakoma Poaebnl zastopnik Juocslovanake vlado bc pričakal potnika ob prihodu nailh parni kov v Havru tor Jih točno odpremII. kamor ao namenjeni. Parnlkl Francoako črt« ao tranapui Muli tekom vojne na t!ao£e čehoalovaSfclh veliko« bras vaa naprHtko. Za ftlfkarta In cono vpraftaJSo * DRUZBINI PISARNI, 19 State St,v N.Y. G •II po pri lokalnih agantlh. OGLASI NAJ SE IZIDOR OŽBOLT. ki jo bil v Demopolis, Ala. Pri nas ima pismo od Franka Alnhvie, ki jc <► rich In L Ralph t on. Pa. : Martin KoroocboCa. Reading, Pa.: J. Pezdlro. Steeltm. Pa.: Anton Hrcm. Turtle Creek, FS.: Frank 8chIfror. West Newton, Pa: Joseph Jotul While VaJley, Pa.: r Jnrlj Previa. Willork, Pa.: J. PeterneU. Black Diamond, Wash. G. J. Porenta. Coketon. W. Vs.: Frank Koclan. Thomas, W. Vs.: A. Korenchan. Milwakuee. Wis : Adolf Mantel In Jootp Tratnik. Sheboygan, Wis.: John Htampfel In H. Svetlin. West A Ills, Wis.: Frank Skok. Rock Springs, Wyo.: K/mU Tavh#r In A. JnaHa ROJAKI, MAKOCAJTS SB TV A • QLAB NARODA ", NAJVEČJl SLOVENSKI DNEVNIK V XML ROJAKI. NAROČAJTE 8E NA "GLAB NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. noftviv ZASTAVE RecallJe in m društvene potrfMtim. Gvantimw del* In Ua go. Izdrlaje p« ficiilh crash t&A ntjak VICTOR NAVIX&EK, 331 Greste St., C0NEMAU6H, PA. Že služabnik s . vojo črno obleko ter črnimi rokavicami je izgledal kot nI rah. Roy«-«*, tajnik Artnstronjra. je t>il sii-er velik človek z rmeno l>rno >e pojavile predčasne jinbe. Bil Je *rrer do-1 rotronjra, je bilo videti oikorti nevrjetno. da j«- tijefrova hči. tako bleila je bila in tako nežne jM^tave. Nj«-tie pretnje >o bile dovršene, a tresla se je na lahni način trjwtlik. 3klertou jo je po«r<»io vprašjil če je to dejstvo pripisovati r«»potanju vlakov, ki »u vozili mimo. Vi razumet«'. -- je r«*kel ore Brown ter pomežikaval z tn-mi. — jaz iiiM-iu «r<»l«>v. Te je bila veselost Armstronga v resnici razve-iMljiva — za drnpe. Vi mislite, tla bi nikdo ne inopel umoriti te^a i tako »rečnepa starepa » loveka. a jaz ne vem. CV bi jaz kedaj umoril i kakepu človeka, — je enostavno dostavil, — bi l-il oni po mojih mislih optimist. — Zakaj! — je vprašal Merton, razveseljcn. — Ali ste mnenja, t da ljudje ne ljubijo veselost i! Ljudje ljubijo pogosto smejanje, — je odvrnil o«"e Brown, — vendar pa sem mnenja, da jim ne ugaja neprestano smejanje. Vese-| lost br«-z humorja je zelo slaba stvar. £la sta molče naprej ob železniški progi in ravno ko sta stopila v dolgo seneo hiše Armstronga, je pripomnil oče Brown naenkrat, kot človek, ki hoče vreči od sebe neprijetno mis?l: — Seveda, piti s^m Dp osebi ni niti dobro, niti slabo. Včasih imam občutek, da potrebujejo ljudje kot je Armstrong včasih čaše vina, eli na lastne str«>-ške potrebni električni materijal. V celem j«* montiranih 47 žarnic v cerkvi, ki }>relestno ožarjajo oltarje in cerkev. Druga koristna cerkvena novost so novi hrastovi <■«* rk veni st<»li. Ves hrastov les je darovala v to svrho ga. Franiea I večni kova ikI. Lubasiuja v Pod-krja. ixitrebne deske za pod i j |H>d ki opmi pa je brezplačno odstopili grof Vineeneij Thurn, delo je iz-(vršil pr^v zad«>vo!jivo miz. mojster L«»vro Mačič na Prevaljah. Judeževo delo. Poštenjaki v Dobrovijali <»b Ba-šk«'in jezeru se Še ImkIo dobro sjxi-j m in jali časov nadučitelja Kllerja pri Mariji na Žili. Tedaj so bili v Dobrovljah še p«»stavni pošteni! ^<>sp«Mlarji. skoz in skoz slovenske korenine. Povsod, kamor so; prišli,-so jih k«»t vesele dobre |»ev-| ee z radostjo sprejemali. Dobro', v*- ln>ste še spominjali -starega "'Murovi-a *. kakor tudi ''Kbuar-ja", «w"eta s«*«lanjega neinčur.kega Klmarja. CMia sta bila vrla Slo-venea. Saj Kbuarjeva mati šej nriiKko ni znala. Tedaj se ni pilo toliko. kak«»r sedaj. Mladina je bila trezna in vesela. Prvi uskok pa je p«»stal mla
  • d. Markovec v Bačah je pripovedoval. da. ko so vstanovili v Dobrovljah "Kornblumengesangs-verein*', so šli prepevat v Trebiti jo. Tam pa so "Ebnarju"' rekli }K>šteni Nemci: "1st dieser windi-sche Biirgermeister auch liier?'' Bil je tako jezen, ker ni bil "deutseher Biirgermeister da je takoj odšel, l^eta 1914.. ko so vsi " windische Burdenneistri" se šli poklonit "nemškemu Willie 1-inu v Berlin", se je bahal Kbnar: "Ko bomo mi v Deutsehland šli.' to Ke bo priklanjal nam nemški J cesar." Stari Kvoear pa mu je j pošteno odgovoril: 44Dobrovljske pufarje še pttgb-dal ne bo.'r Vsaka druga beseda Gailerja (Eb-n a rja) je bila 44 fortsehritt' *. V resnici pa je obstojal njegov fort-sehritt v žganjepitju in da je s tem pokvaril mladino ter uničil marsikatero eksistenco. Saj je že sam vsled zauživanja alkohola in * fortsehritta" parkrat zblaznel. •• Kornlditmenverein*' pa so ljudje imenovali: 4,Der blaue Nasen-verein/' Imeli i»a so vsi Gailerja vedno za norea. Kadar so le mo-srli. so mu ljudje vtaknili v žep [slovenske vžigalice ali pa so mu 'zagodli slovensko koračnico (Naprej zastava Slaved. V takih tre-notkih se je kar penil jeze. Svoje nagajivce je podil včasih s poleni. Na Kranjskem pa so njega in pd. Suštarča enkrat prav pošteno na-klestili. ker sta se upala blekniti "heil". Pri Murovcu jc enkrat rekel: 4'Ich habe meine Mutter sehr gern gehabt. aber nur des-wegen nicht. weil sie mich win-diseh gelernt hat.*' Navzoči Nem-ici. lieljačani. so se spogledali in rekli: 14\Vir haben nicht gedacht. dass dieser windische Biirgermeister so dumni ist.*' Tako sodijo pbil je kar cel sodček v trebuh, tla je ležal več dni. Isti 4*fnrtschrittlerji" so ga imeli pozneje v g«istilni Moser pri Mariji na Žili v svinjski banji, kjer ga je eden držal za ušesa. drugi za noge in tretji je imel v roki oster n«>ž. I "smilili pa so se ga še nazadnje in so ga nesli v banji na prosto. Kar je sejal. to je žel. Marsikateri pa se bo čudil, kako je mogel hiti tak človek "Biirgermeister"' in eelo deželni poslane«- koroški. Ob plebiscitu pa 1 >«»iii«» s takimi Judeži m 4'fort-sehrittlarji" temeljito pomenili! Posetnica: — Zakaj pa ho«li va ša služkinja s klobukom na glavi naokrog* Gospodinja: — Danes je stopila v službo ler se š" ni »tlloeila, če ostane ali ne. Rad bi izvedel za naslov mojega brata JOSIPA I JČlt', doma iz Male Berce v Istri. Pr<*I enim 1 letom je tnišel iz Clevelanda. I Ohio, kje se setlaj nahaja, mi ni znano. Prosim cenjene rojake, ako je kateremu znan njego> naslov, da ga mi naznani, ali pa če on sam t«» bere. naj se mi o-glasi: Anton 1'jčič, Male Berce . št. 2. pošta JeKane. Istria. Ve-j nezia Giulia. via Italia: ali pa:i Jernej Sankovič. 1262 Kast 55. St., Cleveland. Ohio, imam zanj pismo iz stare domovine od njegovega brata. (2CP22—9) j POZOR, ROJAKI! \ Moja žena FRANČIŠKA WE- \ ftER je pobegnila od mene z dve ieti in ]w»l staro hčerko v družili i enim Slovencem po imenu JOŽEF KOVAČ, doma iz Prezida. Pri tem je tudi mojih 3i*00 dolarjev izginil««. l*rosim vse poštene Slovenec, da pazite na ta ptička, in k«lor# lui more sporočiti njun naslov, kje se nahajata ter pomagati, da pridem d«> njiju, mu bom rad plačal *2t*> dolarjev nagrade. Žena ima lahke rjavkaste las«.* rjavkaste «»či ter se 22 let stara. Hčerka ima znamenje (piko) na levi strani čela ir. rumenkaste lase. Jožef Kovatch je star od 45 do .">0 let. sivih la>. spredaj nad čelom plešast in si obraz redno brije, go-l I vori angleško, nemško in hrvat-jsko, ima široka usta in s^ab, tenak ;t;las, kadar g«»vori. V starem ^raju ima ženo in otr«»ke. Tukaj je delal v šu»..i. Prosim cenjene rojake. da mi brzojavno naznanijo na ni«»je stroške na sledeči naslov: Auton Weber. 2.r» Oak ford Avenue. Ricbwood. W. Va. (20-22—9/ N hnportirano Is itaraga kraja 22 centor funt. Bokcs BC funtor $11.00 Posebni cene na veliko. BALKAN IMPORTING CO •1 63 Cherry Strwt Hew York, K. T. 4 naročilom poAljit«> ▼ naorfl) Dr. Kolar ]• aal-attreJU aloTenaki \ - sdnvaik. fcxeia-.fv Hat v PlttabvTvhu ki low sa-totab ^B« A prakso ▼ adrarll* -yJ nju mh anlMt —bolefnl. J^^kjn Zutrupljen]« kr »1 adrmvl • Ck-•oiium CM. kl n J* tnael *r. *rof. Erllch. Č• Imata moaolja all nilinir fke do teleau r arlu. laa. bolestne v koateh. rrldlto In laCtatt vara bom kri. Na »»frmlt* kar ta ba leaea aa n»lw Vaa m»k ba letne v kri tu ln hrbta In vCasln tndi pri puUanja voda. uaC.-»«lia a «oto-vostio. Revmatlsart. treanje. buUBIae • tkkllne. srbečica. Akro^a In druse koine bolesni. ki nista^sjo vsled nafit- j ■te k-rl. osdrarim v bmk«a fiasu ni potrebno leftatL Uradne ara: vaak daa od t. ura sla-traj do S. sveOr: v petktb od S. -Intra] do (. nopoldne: ob aedaljak sa sjutraj do L popoldne. 30 dnevna ponudba ca ene. Id irle 14-karatne slate ure. Iaaan jih od $3$. naprej. T«rW iice od $15. naprej. Ker imam ogroana zalogo ie Iz prejta^h <*iw, prodajmb taka porenL Vsak se lahko na prvprii*, ko Maco dobi. PKIte. kaj ieUe in jaz vam poljem C. O. D. Tako ■■■iiOa Maga videti ob tera ■prejf. Prodajam srebrne in pozlačene uro po pri-Hernih cenah Pozlačene verttire Jodnotini in drugi priveski od $2. naprej. M. POGORELO W. MjtdUon Street Room 605 Chicago, U