AMD DBTBXBUTZD UKDB (No. HW) AWIWIUU BY TH» APT OF COW C 1WT. ON FIU1T TO POST OFFICE OF BMW TOME. N. Y. By erthrttf tSe Fresl3ent. A. B. Burleson, P. M. N aj reftj i ▼ IdnMI državah, leto......... Velja m Za pol leta Za New York oelo leto.7.00 Za inosenutro celo lrto..« 7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Storerrian Daflj in the Unite« State«. lamed every day except Sunday* and legal Holiday«. 76.000 Beadera TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered aa Second Olaaa Matter, September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under the Act of Oongreaa of March 3, 1879. TELEFON: 4687 OOBTLAKDT. NO. 228. — &TEV. 226. NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 24, 1920. — PETEK, 24. SEPTEMBRA, 1920. VOLUME XXVIIL — LETNIK XXV 111. MILLERAND PREDSEDNIK REPUBLIKE FRANCIJE. ZANJ JE BILO ODDANIH 659 GLASOV. — SENAT IN POSLANSKA ZBORNICA STA MU PRIREDILA VELIKE GVACIJE. — SVOJE MESTO JE TAKOJ NASTOPIL. — FRANCIJI JE TREBA V VSEH OZIRIH ODPOMOČ1. Paril Francija, 'J:!. septembra. — V seji miunlne skupščine je bil '»voljen predsednikom republika Francije Aleksander Millerand, posedanji francoski ministrski predsednik. Kot že poročano, je motal dosedanji prednedmk l'aul l>e*lianel odklopiti. Millerand je dobil v^ira skupaj C9."> vrla sov; za soeijalista Gu-stava I)'»Iorv je bHo oddanih 69 glasov; za razne druge kandidate dvajset glasov. 10H glasovnie je bilo pa neizpolnjenih. Senatni pred*ednik Bourgeois jt otvoril ob dveh popoldne sejo narodne »kupičuie. Ko je »lupil ministrski predsednik Millerand v dvorano ter zasedel svoji- mesto ks»t pa*lanee, so mu priredili več luiutit »rajajoče ova«*i)e. Ovaeije *o se ponovile, ko je bil objavljen Izid glasovanja. Zbo-lovanje je bilo ob itirih končano. Ker j«* skoraj vsakdo vedel, da bo izvoljen Millerand, ni bilo v dvorani Tolike gledal« ev Noč je prebil Millerand v svoji vili v Rrte Mausart, kjer ga je tudi |M»setilo veliko njegovih politiV-nili prijateljev. Versailles, Franci i*. 2:1. septembra. — Deset minut po volitvah je prevzt I Millerand wojo službo kot predsednik Francije. Ponavadi m1 \ rši ta dogodek z velikimi cernnonijami, ki so pa v tem slučaju i/ostale, k»*r bivši predsednik I>eslianel vsled bolezni ni bil navzoč. Ob nastopu službe je izjavil: Zmagovita Fmneija se mora dvigniti iz razvalin *er Izlečiti svoje rane. Mi moramc začeti s politiko, ki bo viedna naše zmage in i.asih mrtvih. Republikanec, katerega je narodna skupščina ravnokar imenovala predsednikom, bo uporabil pri izpolnjevanju svojih oolžnosti \se *voje zmožnosti in vso svojo energijo. Na vse načine si bo prizadeval, da bo vreden zaupanja zastopnikov naroda. Paris, Francija, 23 septembra. — V Bois de Boulogne se je zbra-lr \elikanska množica ljudi, ki je navdušeno pozdravljala predsed-rika, ko *e je peljal v Klizejsko palačo. IZKLJUČEN JE SOCIJALISTOV JE 8TALO 150,000 DOLARJEV. ••V^--—T Stradalne stavkarje se ohranja Mož bo mogoče izgubil ne lc ženo,;.. " • _ J * -i™ w__finančnega komiteja demokrat* pri življenju z veliko skrbjo. — temveč tudi luokre zaloge, katere NEMŠKI RUDNIKI SOCIJALIZIRANI. V Nemčiji bode sooijalizirali vse rudnike Kabinet je sprjel sedaj to zadevno odredbo. Al banj, X. V., 23 septembra. — Oanašnja preiskava je dognala, da je veljal izgon peterih soeija-l*rtov iz poslanske zbornice nekaj ntd 149,000 do'arjev. Svoto bodo seveda morali plačati davkopla-Berlin, Neračijj, 23. septembra, tvvalci. ki minister je bil v ka-| bnietm sej ki ae je vršila včeraj, QOMPERS V ZRAKOPLOVU. naproseii. naj izdela predlogo za _ zakon, soglasno katerim se bo iz-' Rochester, Mass., 22. septem-vedlo siK«ijalizacijo vseh rudni- bra. — Samuel Gompers, predsed kov. Kabinet je nadalje sklenil, l ik A y ^ ljJ|bor danes od. .1« ra/š.ri polnomoč. zakladniike-j ^^ iz ^uffa|a s Cortbe^ero-ga tajnika. I>r W.rth je resigniral p|,nom y namn|U dm d s,.m u ie kljub temu prisostvoval vce- . , , . . ... . . . pravočasno, dn bo imel govor pri r;iisiii seji kabineta. . ' , , Berlin, Nemčije, 22. septembra. «"»~v™JU mednarodne 1."» (mm) ko.nuni.tov je vprizorilo strcjevedij. *.Vr. j v Luatgarten veliko demon- STROŠKI OKUPACIJE. ' strm ijo, (tovorniki so napadali ne- _ odvisne »oeijaliste, ker so se slednji .... „ • # i , j. , . , . "T. Okupacijski stroški francoske branili odkorakati z komunisti . ... , .. i . .. i : i- . armade v po.enskem okraju s« \ r**,l pre»l poslopja listov „\ or- _ * 4 aerts", "Freiheit ** in 'Tage- tio meseca tekočega blat tkjer se je urednike teh li- 1 «.«»•«*> frankov, — kot je •rtov pošteno ozmerjalo. if javil frantn>ski finančni mini- Turli v drugih predmestjih Ber- na vprašanje nekega sena-lina so ne vrfttle demonstracije. »<-rja. pri katerih so prišle v uporabo celo bombe Policija je obkolila jet-v Moabit, ko je izvedela. London, Anglija. 23. septembra.' "Visoka družba" ima zdf>et no-Lord-župan Mac Swiney, ki je sto- r o uiov za klepetanje. V pričujo-pil danes v 42. dan svoje prosto- um sltn'aju pa je v resniei ne-voljne stradalne stavke v Brixton i;aj 0 ,Vniir sc da klepetati. jetnišnici. je pokazal le malo zna-j visoka družba je imela to- zadovoljen, ec bi mogel spraviti kov izpreiuembe v svojem poloza- rtj ||OVO snov za klepetanje. __ skupaj en miiijOIl dolajev i«- _ lu pomislite, draga gospa Fergu- Marion, Ohio, 23. septembra — Iz C roka so prišla poročila na ^ _ ^ ^ J|j|lIlso|1 Senator Harding bo dne 6. okto- Daily News, da je enajst stradal-' i je enajsi siraaai-j— v Wilard. bra zapustil svoj tukajšni dom EJinole v f " lež r ^itev V' n^, r,. . „ I V " ' * . nih stavkarjev v okrajni jetnišnici -u . - ♦ i, ter vzori^.ril tw.tm^n« n«1 r site\. \ nasprotnem slii.-ajU bo pa to gibanje. .. . . , , l>a le more kak mozki kaj takega Ter »zprizoni kratko poto\ anje po• • t •, i - ...... i... i . . prišlo 43. dan stradanja, ne da . . J * ,lr«.v»h ,anaki delavci so namreč pod precejšnim ltplivoni italjanskih. Turin, Italija. 23 septembra. — Tekom pogreba dveh delaveev so napadli tukajšnji anarhisti orožarno. 1'olieija je takoj po.e^lr vmes. ()ta bili mrtvi, osem pa ranjenih. Milan, Italija. 2o septembra. — Tukaj se je vršilo w* skun.s' n. na katerih so razpravljali o pogof:i . , . . . , J 1 •__:»i.......,____. . .MU. > Milanu je pre«l stanovanjem neketra tovarnarja, katerega o- značujejo kot velikega sovražnika delavcev, eksplodirala bomba, ki pa ni napravila nobene posebne škode. V Bresci-ji so zasedli delavci tcvarno fabrikanta Oregorini a. Od nje^a zahtevajo, -la jim mora plačati 15.000 lir zaostale pla«'-e. Rim, Italija, 23. septembra. — Revnejši sloji so večkrat poskušali zasesti razne pal-i če in vile v predmestjih z namenom, da pridejo do svojih stanovanj. Skoraj vsi tozadevni poskusi so se pa izjalovili. London, Anglija. 23 septembra. — Tretja iiiternaeijonala je po siala italjanskim delavcem iz Moskve naslednjo brzojavko: — Si tem, da zaplenite tovarne, š.- ne morete zmagati. Bnržuazija vam bo odvzela surovine in vi ne boste imeli nobenega trpa /n ra/-pečavanje svojih produktov. Vaše jrihaoje se mora razviji v splošno listajo, ki bo strmoglavila buržitazijo. To je j.a »e na ta način Vno^o-če, če se delavei pol as 11 vlade ter uv-dejo diktaturo proletarijata. Ill Ril Dl IAPC prišlo na dan, da so špirituozni in-lfl UU rlJAuti teresi v New Jersey prispevali le $2500 za kampanjo Coxa. Tames \V. Gerard, predsednik nega narodnega komiteja, je ponovil stare točke kampanjskih voditeljev, povernerja Coxa. Rekel i je, da se je spravilo dosedaj sku-kaj malo manj kot 129.000 dolar, jev, čeprav bi bilo treba dva milijona. Izjavil je konecno, da bi bil T . • w. ^ - Stanovatiia Ttidi dve ženi In se- 1,1 ^K""lonia W H Jetniake zdravnike so vprašali, -atiovanja. 1 udi zeni. se ^ ^ Pozrteje Se t a j vzdržuje ljudi toliko časa prt ^J T . potil v Tennessee in koncem ivlieniu. Niih o se je bra _ Kot se je tukaj izVedek> temperaturi za posledico izgubo šio pladko dokler se Willard ni ne bo senator Harding, če bo IX-življenskih snovi, se posveča naj seznanil z neko Mrs. Kelley. ka-jvoIjen predsednikom Združenih večjo pozornost temu, da ostanejo tcri je pri^el dvoriti ter je obisko-'d^v, pustil svojega sedeža v sevati na njenem domu. |natu pred marcem. Republikanska trolejske peči so pt>stavili v vse( VHaki lone? hodi tako ee._ prav le glede gotovih živil. Cene Po en^odvetnik za vsakega lekar- hoi]o zlližali naprimer^ — za krom. pir od 20 na deset cetov: za šunko z jajci od 60 na 50 centov za solato iz kumar od 15 na deset centov in tako dalje. Posebni komitej, ki ima v rokah eelo zadevo, pa hoče izsiliti znižanje een tudi za druga živili. strski predsednik. DElAton XAPITOL £kfTU Hartford, Conn., 23. sept. — Ker je dospelo neko anonimno pismo, da hočejo radikalci pognati v zrak državni kapitol, je bilo pp-alopie t so noc Mrežno ITALJANSKI PARKIK Z RDEČO ZASTAVO. — kaj bo, kaj bo. — Moj ;:ii v Rimu. Tako nastaja neprostovoljno zveza z velenemškimi ide- Sl" ,ie z"a igrati pokerja. j.imi in z njo vedno večji interes za Nemčijo. Čeprav *e je razpoloženje v marsikaterem delu dežele in v marsikaterih slojih prebivalstva v zadnjem letu temeljito spremenilo, sp H- sme misliti, da se bo Jugoslavija v do«rledmm času tudi politič-! i o orijeiitirala za Nemčijo. To bi ne bilo samo rinotno. ampak tudi jsinešno. Politiki vedo preveč dobro, kaj bi mogli s takim korakom 'izgubiti, i kako bore malo pridobiti. Za kar gre tu, je samo razpoloženje. ki bodi lit omenjeno, k»M- bi preje ali pozneje vendar lahko postalo merodajno za dejanja, razpoloženje, ki bi v tem slučaju dobilo n<- >ani<» balkanski, ampak evropski pomen. iugoalmmitBka Ustanovljena 1. 1898 Itatnl. Sebnota Inkorporirana L 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. I'speli Koberta Sinillie ja, da j.- pridobil ve.'-ino eksekut ivnega o«!bora |.remogarske ergaiiizaeije za stavko in sprejem tega sklepa od strani transportnih delaveev. stii\lja Anglijo lice v ki I)i le največjega ekonomskega pomena, temveč ki bo t tuli spravila j Boj proti starosti. «ic£» lie«* s krizo - i Tudi po dovenskih hišah visi ošne volitve, važnejše k^i so bile katere, ki >o >e vršile jM nipatja hunioristična slika, na njem < asu. . (kateri se vidi na sredi čuden t . ne Imdo |Mi*»'gle vmes okoliščine, katerih ne more videti se N;r<>j. od desne skačejo vanj sta-Haj \na|»r* j noben < i vek. ImmJo vsi premogar>ki rovi v Auuliji v,r,. ženske, od leve pa lete iz stro-\ 1i;. - i I«! j javnih prometnih sredstvih. I nje človeštva, ostati večno mlado. V-.pričo take resii.' eventualnosti j. odredil Lloyd George voja-ji \ tudi reMii znanstveniki, pred-sUe odredbe, /a prehrano, razdelit *v nt dobavo, prej kot da bi s«'J vsem zdravniki, se bavijo s pro-Anglija dejanski nahajala v vojni. Čeprav s.» neposredni izgledi vznemirljivi, so možnosti, ki l*-žt na drum strani. »»- do>t« bolj vznemirljive. «"ilj Smillie ja in njego vih lovariaev j«- nacijonalizactja premogarske industrije. Na javno >pl<<*ip» r»zj>olo/.enje >e je obrnil z zahtevo, naj vlada skrči eeno pre noga za domačo porabo zm dvanjast šilingov pri toni. dočim naj so razmerno povi*i eeno < k športnega premoga. *Jz le^a izvirajoči dab' francoski akademiji o svojem . ek pa naj bi ne dobila vlada k.»| dos»daj, teniveč naj bi ga dobili ti/nmn. ki baje povrača starim o-uela-ci v obliki povišanih plač. i p ram zopet mladostno čilost s Na ta način nočejo delavei b- zadati udarea lastnikom premogov- j i^fn, da se operativnim potom pre-nik<>v, ki s.» imeli do*«tlaj pravic«« kontrolirati svojo lastnino .n nj«*[ne»-e neka železa iz male opice na bb mom. kaki ohraniti človeka dalje časri svežega in mlade-ira. Letos pozimi so poročali fran-c< ski listi o izumu ruskega zdravnika dr-.i. Voronova. ki živi v Parizu in je podal obširen refe- staro, Nadal.jni eksperimenti naj bi uveljavili isti efekt pri človeka. Zdaj je prinesla dunajska "Neue Freie Preske" poročilo o proizvod. temveč tudi pravici parlamenta kot zastopnika naroda, da določi dohodke dr/.av-r s pomočjo obdačenja. Ker je vsied tejra cilj celega boja odločitev med privatnim last-ninstvom pod vladno kontrolo ter neko modificirano obliko angleškega boljševizma je v r jet in*, da bo ministrski predsednik Lloyd i^nmu vseučiliškega profesorja dr ticorge sprejel izziv X* r se obrnil nu volilce, da zavrnejo tak listale- j Evgena Steiuaeha, načelnika bio-poln eksperiment. . loškega poskusnega zavoda aka- Vsjt znamenja kažejo, da bo izjava Smillie-ja, tikajoča se cenej- ] demije znanosti. In čudno, ta izum fra premoga za narod, zateiuniia resnično vsebino nasprotstev ter Se popolnoma krije, ali je vsaj pc \ /. ročila za vlad« t.-žak l«oj. Na ilniffi strani pa je tud* resnično, j bistveno podobi n izumu ruske«a Konec sveta. Boga hv nlite, da ga ne zna. — To je ravno najhnjše, ker r.e zna igrati, pa' vseeno igra. * m m Veliko, veliko ljudi je srečnih. Le škoda, ua ne najdejo niko-r, ki bi jih opozoril na to. fllinjena ljubosumnost j« r. je figamoštvo umirajoče bežni. zad-lju- da ne bo ta boj ogrožal le življenja vlade, temveč tudi obstoj seda njega reda stvari. Švicarji o nas. Ni Zuericher Zeitun00 vagonov žita iti 4000|r.osti prve sadove svojih preiskav vagonov koruze. lMačuii m?»ra v dinarjih lt>0 milij««nov. Jugoslavija ;in eksperimentov na živalih ter p;, bo zato kupila v Avstriji predse«« str<»je. ki jih zelo potrebuje, s- je kasneje resno bavil z enaki zdravnika. Tinti dr. Steinaeh trdi, da je mogoče odstraniti starostne pojave pri človeku in pri živali s tem da se takozvana pu-beretna žleza poveča in pospeši njeno ponovno ra.st. Potrebna je terej majhna« operaeija in roent-gcniziraiije. J)r, Steinaehova teo-lija pa se razločuje od dr. Voro-nivove v tem, da Steinaeh ne prenaša tujih žlez, nego ugodna in v računa z možnostjo izvoza najmanj 1 (KM MX I vagonov žita, ne glede na moko in koruzo. Jusroslo-vanska zemlja pa ni bogata samo na kruhu, anorak tudi na zemeljskih zakladih. V Jugoslaviji so še velikanski gozdovi. IzvozJesa je komaj začel igrati *\«jo vlogo. V zgradbi so velike žage v norve-ikem stilu, ki bodo takoj obdelale okrogli les. Pa tudi zelo znameniti železni bakreni i*: premogovni rudniki so v Jugoslaviji. Kljub temu pa ni dežela spo nima, da bi mogla voditi zdravo gospodarsko politiko, ker trgovina in promet š» ne moreta lazviti, kakor bi bilo treba. Železniško omrežje ne zado>t«ije velikim zahtevam trgovine, z'asti ne izvoza. Železniec s«» zgrajene od severa proti jugu, ker je stara Avstrija gra«lil» žilezniee b* iz strategičndi vidikov. Železniška progn Helgrad—Zagrela—Zidan i most mora obvlada« ti v«*« promet. To je naravno nemogoče, in to se dogaja, da leži da i.cn velik del prMPRti-ifctt iz zadnje žetve, ki je bil določen za izvoz in ž»* prodan v inozemstvo, v deželi in se uničuje. Druga zveza, ki pelje k morju gre skozi liosno v Dubrovnik. Ta pa ne pride v poštev M* izvoz, ker je ozkocri.a in služi komaj r.a prehrano Dalmacije in (rnogore. Naravni izhod na morje zapira D'Anniiuzio, ki noče z Reke, nafodi pa ne najdejo nobene rešitve tega vprašanja, ki je vsleil gospodarskega položaja K v rope »rotovo nekaj ve«*- kakor pa samo ju goslovansko-italjaimka za-ileva. Sijaji«a zveza z Jadranom je zaprta, izvrstno reško pr»*t»mšče pa je prazno. Ta dohod k morju pomeni za gospodarsko življenje Jugoslavije ^vljenje ali smrt. To vedo vsi Jugoslovani in je njih ogorčenje samo po sebi umevno zelo veliko. Kar se tiče narodovega razpoloženja je treba vedeti, da imajo Jugoslo^ vani splošno prepričanje, da se bo to vprašanje rešilo potom vojne, p ko m- mirnim potom ne more rešiti. In ne samo prepričanje, tudi odločnosti jim ne monjka. V" državi SHS so ravno tako siti vojne kako.r drugod iu si Želijo mirnega dela, toda nerešeno reško vpra-.•».»nje tišči za vrmt vse gospodarsko življenje. Iz +ega mišljenja se je iMEVilo vedno večje ogorčenje proti ententi, predvsem proti Franciji — o Italiji niti f»vor/— ker «o Jugoslovani najdalje zaupali v energično podporo entente. Razočaranje vojaških krogov je še večje kakor ono eivilnega prrbivalatva. Poleg gospodarskih vzrokov iu retMtega vprašanja pridejo tu v pošle v še druge čisto vojaške zadeve. Gre za dedščino av-stro-ogrske monarhije, pri kateri so bili Jugoslovani skrajno za po ■Ta vi jeni. Bi vis svstiijska vojna mornarica se nahaja skoraj vsa v Puli, torej, ▼ posesti ltaljsnov. Država SHS ni dobila niti enega tor-pednega lovea ali kake druge male vojne ladje. Ravno tako je s trgov ako mornarico. Vojaški krogi tega ne morejo pozabiti. ivalstvo ia vojaški krogi, tudi politiki sode issai mi eksperimenti tudi pri ljudeh in sicer na starcih in na starkah. I spehi so bili vobče pri možkih večji kakor pri ženskah. Operiran-ci so dobili znoviT mladostno zunanjost sveže nastopanje, postali so telesno in duševno popolnoma sposobni, po poklicu docela poa-mlajeni ter se jim je vobče povrnilo veselje do življenja in dela. Tudi ženske <-o baje postale po Steinaehovem ozdravljenju vse bolj ali manj mlade iu prožne. Xe vemo, v koliko je to poročilo v zvezi z današnjimi pasjimi dnevi in z dobo kislih kumar ter ne mo-r< mo presoditi, ali je na stvari sploh kaj isti.ie. Toda baje je mo-" toče vse na svetu, in gotovo je, di razkrije veda še marsikaj, o čemer se nam danes niti ne sanja. Bogata, rdeča kri značt dobro zdravje. Naga-Tone ja čudovito Mira v i to is pni jen je bogate nleče krvi, močnih stalnih in zdravih živcev ter krepkih moških in žensk. TisoCerl ljudje so ga uporabljali že trideset let s popolnim uspehom. Sestavljen je is osnerfli drsgocenh sdrsvfl. ki rs delujejo v važnih delih telesa. Naga-Tona dobavlja dober tek, popravi prebavo, uravna črevesje, sladi sapo. odffravi skorjo s jedka, poveCa težo ter spravi novo žtrljenje ln energijo r telo. V lice Vam bo vdahnil barvo ter moč v telo. Izrežite to notico, oesite jo ▼ dobro lekarno ter dobite Se dsnes steklenico Knp-Tooe. Jemljite par did In toe boste Ssto zadovoljni s uspehi, vrnite ostanek lekarnar}« tat tfobfH boste denar nazaj. Druggist; You es«i «*t Suga-ton« from your jsbbsr r frmm Cks Nsttsnsl Labara-w Sr. 0*are*m «t.. Chicago. Aft- Profesor Oswald Spengler je iz- propada vsepovsod, kamor i*«.li pogledamo in s tem raste draginja in beda. V letu 1919 so na vsem svetu nakopali 11.700 milijonov meter-skih stotov premoga. V letu 1913 so dvignili iz zemlje 13.410 mili-jrnov meterskih stotov črnega diamanta. Torej v letu 1919 za 1710 milijonov- meterskih stotov n:anj kot v letu 1913. To so posledica osemnrnega in šestumega tlela v premogovlh jamah. Poleg te-« a je po vseh rudnikih silno padla disciplina, rovi so večkrat preplavljeni ali pa se pojavljajo^ požari, inženirji in nadzorovalni organi beže iz jam pred anarhisti in boljševiki, ki danes v rovih ko-mandirajo. V letu 1913 so na Angleškem nakopali 2§20 mil i .ionov To je velikanska škoda, ki se ne da popraviti. Naš sosed Madžar jc dokončal žetev. Na površini >-".000 štirijaških km ima živeti 8 milijonov prebivalcev. Pridelal je 9.260,024 q pšenice. 4.642.961 q iži. 4.734,341 q ječmena ter '*.ri70.074 tj ovsa. Koliko se bo pridelalo koruze, se š«» ne more reči. Tudi krompirja in sladkorne pese bo letos dosti. Za leto 1920 imajo Madžari 22 milijonov q žita. to je na enega prebivalca 3 meterske stote zrnja. Ali pri takih odnošajih še misliti ni. da*bi se mogla moka in žito iz 0?rske izvažati. Vse to so posle-diee strašne vojske. Poljedelstvo v teh tako rodovitnih krajih je vsled vojske za daljšo dobo uničeno. K temu je pa treba še pripomniti, da je dobiček od letine na Ogrskem za sedanje povojne odnosa je naravnost znamenit. Iz Jugoslavije prihajajo poročila, da je letina izdatna. Jugoslavija je tudi odpravila prisilno državno prehranjevanje. Tu ni več državnega žitnega zavoda, ne krušnih kart. Profesor Spengler trdi v svojem spisu, da je začela Evropa propadati a francosko revolucijo 1800. Svetovna vojna je vrgla Evropo tjd nazaj, kjer je bila v III. stoletju po Kr. r. Pred Kristusom je starodavni svet izumiral. Stari Grki in Rimljani so bili vsega presiti in niso več imeli vere v človeško življenje. Krnski modrijani so oznanjali v dobi propadanja javnega in zasebnega življenja aniAai. BO?AHftBKi«UGO» J. POBBNTA. BallH R««- 261, Oonemangb, Pa. Dlaawnd, WMk ___ LOUIS BALAHT, BOK LEONARD BLABODKOCi 9m. M Sly, Minnesota. JOHN nupamc. & M, m H ra. lot. Pear Areno«, Lorain^'O. IhJnQ: JOSEPH PI8HLD, magajnft: GBO. L. BBOZIOH, eisplsQantb IB OOSTBLLO. BalMa. OoU, Of. JOS. T. ORAHEK. MS I. 8, Plttsborgn* JOHEV PLAUTZ Jr, AS3-7tA Aft* laaMt, Hlch. JOHN MOVERN, P24-2BA A¥«u, Minnesota. MATT. POOOKHLGp K W. OUean HL Župan i z t'orka, MacCwiney sirada že nail štirideset dni. Bolnik pravi, da ne čuti nikjer drugod bolečin kot v glavi. Pa še iiekojr-i drugega v Angliji boli glava. To je Lloyd George. In boli ga iz istega vzroka. • • • Mehiški predsednik se je podvrgel operaciji na slepem črevesu. To je dokaz, da je mehiški predsednik čisto civiliziran človek. • . • Pa še ena o slepem črevesu : — Nekdo je rekel zdravniku: — Kaj ne res, gospod doktor, da slepo črevo ne opravlja nobenega (tela, da jc nepotreben organ? — Da. — In tudi to je res, kaj ne, da se da l»rez slepe«ra črevesa živeti. — NTe vem, kako bi rokel. Nu vadni ljudje ž" lahko žive, toda mi zdravniki ne. # s * To je delovanje Lige narodov: — V torek jc dospelo poročilo: Liga narodov je končala vojno med Poljaki Litvinei. V četrtek je dospelo poročilo: Litvinei obstreljujejo poljske postojanke. * * # Turške ženske so naprosile Ke-mal pašo naj jim da dovoljenje. «.a oživotvofijo "bataljon" smrti v boju proti (Jrkoin. — Kot je vi-<;(ti. je vzgrled Poljakinj zelo mikaven tiuli za mohamedanke. Le i.a ta način iim je mogoče priti s tujim inožkim v stik, pa inagari u;. je tudi sovražnik. * * * Potekel je že cel mesec in želi zniške družbe se še veduo niso oglasile za nadaljno povišanje pristojbin. # ♦ * — Natakar, ali imate tukaj sveža ja jea ? —-Ne vem, ;v»z sem šele en me-ste tukaj v dužbi. * s * Kiulolf Trošt ve je prekrstil ir. se je med one uvrstil, ki so Trouschti, ne pa Trošti. O.I le troštaj se. le troštaj na debelo se preroštaj. s svojimi se upravi grehi. \( z ekspresom, n*> po pošti, s hidroplanom boš v kehi. • • • ^eki senator, ki je nekoč obža-1 val nepoštene metode gotove vrste trgovcev, je pripomnil nato smehljajem : — To me spominja na dialog, Li sem jra čul v neki šoli na jugu. Otroci. — je rekel učitelj, — bodite pridni in ust rajni in uspeli boste. Vzemite slučaj George T.'ashingtona, kojega rojstni dan bomo kmalu praznovali. Ali se še spominjate, kako sem vam pripovedoval o veliki težkoči, s katero se je moral boriti George Wasli-i.igton* — Da, gospod, — je rekel neki majhen deček, — on nikakor ni mogel nikdar izustiti laži. \>lik» možkih boleha na prenapetosti oei. Najboljša barva proti prenapetosti oči je zelena. Seveda, toda kaj se hoče, ker ženske aočejo nositi zelenih nogavic. lOHH SOU2S. Sij, Minnesota. ANTHONY MOTZ, Nil Atcoo« M. Bo. Chlcaso, I1L [TAN T ARO« A, S129 Natrona Alley, LOU- Ofeto KUDOLT PERO AN, «02t Arentta, dereltod, Obla. FRANK 6KRAB1KX Wfl St, Denver, Colo. GREGOR HRENAK, «01 ■ Johnstown, Pa. Jsdnotlno kumUo: "fll^AB NARODA" Vsa atrarl UkaJoCa ■ indnib aadsv kakor tudi danara« poBliater nI aa poHlJajo na glavnega tajnika Vaa pritožb« naj o ^oHljajo na pred—i i atka pofotMCi odbora. Proflnja aa nfejcm novih Članov tn tplob m adrat^ alška aprtCevala m naj poffijajo sa vi bornega adravnlka. Jngoalovanaka KttolBka Jedaola aa prlporoCa vam JngosiovaaoB m obQca pristop. Jednota poalnje po "National Fraternal OongreaS" lastilaL f. blagajni Ima okroc 1300,000. (trtstotlaoa dolarjev). Bolnlflklb podpor, o* fcodiiln, ln posmrtnln Je lsplatala fe nad poldragi miljoa dolarjev. Jednott IteJ« okrog 9 tJeofl rednih Clanov(lco) ln okrog S tlsoC otrok v Mladinatf oddelka. DraStva Jednote n nahajajo po rsmlh slovenskih naselbinah« Tu, kjer Jih Se nI, priporočamo vatanovltev novih. Kdor Ml postaU BaM naj aa ngfcud pri tajnika Milnega draStva JSKJ. Za vstanovltev novih drnSteV ss pa obrnite na glavnega tajnika. Novo drnitvo as lahko vaanovt s 8 Bani ali Nedolžna žrtev pravice. Poroča Charles Thompson. [njenega slučaja, ker ni imela de-jr?i*rja. Kotiečno jt* prišla k meni, iki nisem odvetnik, pač |>a časni-jl;ar in jaz -»*rn pristal v to, dvsrane. I-rijazen . lovk, sem domneval, da dočim se je ona opirala name. — " »""J" naloga preeej olajšana. Xočeni biti iK.-vretlna, a oni tam! Ta J/ r» s :« le v gotovem o-l*0tri j71ru. Čakala sva, da je r»-šil dnev- Bila je poročena ženska, a po ^"čaje. nakar )e čul povest. Izletih in izkušenosti še otrok. Da j^del je, «la ho«^^^e l^avra nekaj pod-ne boste mislili da pišem povest. 1 4 rf* za h«» povila dete. hočem izjaviti takoj izpoeetka, da -v-1« n Uiiy> Jc' lastnik neke se je zgodilo to pred štirinajstimi I'^nlajalne t -r je hotela, da bi do-dnevi in da l»i lahko navedel vsa-j1^«1« »Miodkov te prodajalko posamezno ime in v^ik posa r,p dil izpustilo njenega nežni naslov. Tudi nimam nobene- rioži» za r*i,sa- 1,akar 1,1 st* ga namena metati polena pod no- lahko vrnil t.-r doslužil kazen do pe kakega uradnika ali sotlišt-a, le konca. t.a postavo i:i sicer na postavo1 Sodnik j* poslušal njeno povest i-ejni najbolj dobrodelni obliki. Ta ženska ali deklica, bolj de- klica kot ženska, je poročena ter iia tem. da postane mati. Njen mož ter rekel nato, da ne more ničesar storiti. Po postavi je podaril njenemu možu en mesec ječe radi dobrega obnašanja, a več ne more prosto v petih tednih. Njegova k*' na bo imela ob tem času. če bo šlo \ kar so oznanjali stari Indijci, da je največja človeška sreča pasti v nirvano v liič, taisto so ponavljali modrijani v starem Bimn. Nauk o nirvani se danes na Nem (Adr.) kakor edino ee&itev samomor. Isto,'Stem zagovarja in Aauk o budhis- ke, kakor je Spettgler. vse dobro, tri tedne starejra <»tro- I _e v ječi ter je povsem stranskega '' kakor storiti. Tudi oprostilni ali pomena zakaj. Prišel bo zopet na j P-rolni SV(,t ne more boriti niče- — ker je d'»l»il mož definitivno Parol! rat i pa je mogoče le '•loveka. ki i«- dobil nedoločno ka-a, — brez dvoma njegovega otro-|ze11' »»primer ihI treh do desetih za. kajti o tem ne dvomi nikdo. Ona pa nima nobenega denarja, — T,a vendar rabim denar da bi spravila otroka na svet teVjzri svojega r^troka. — je rekla La-skrbela zanj. dokler ne pride njen | vra. — ter ne more biti postava mož iz ječe. Ima sicer mater, a slednja in«>ra skrbeti za samo se- r- be ter ne more pomagati hčeri. To je spravilo Lavro skoro ob um. |t:iko kruta. *!a bi mi odrekla de-katepetra ima moj mož. Po-sf;iva je dobra napram ženskam. Videla sem one prostitutke, kako Hodila je po \ se h sodiščih in ura-h' P" dolarjev ter po- dih ter skušala pojasniti svoj lK». m^ii« .nlsle. Postava je gotovo do-ložaj. a govorila je tako nedosied-J z nienoj. ko sem vendar peno. da ni moir"! noben, še tako do-|stei,a deklica. brodušni uradnik spfiznati, kaj ~ Postava vam ne more preskr-!■ oče pravzaprav. '' tl no,"i,w'"a denarja in tudi če 'it bila žena Hoekefellerja. • Ali ni ničesar mogoče dobiti pravzaprav. Vsled tega je naprosila mene. j raj grem jaz z njo. Njeno zadnje bilo sodišče za družinske I0«' Partnerja moža? upanje je ednošaje, a tam bo ji povedali, Tla i.e morejo ničesar storiti za njo in da je najboljše, če dobi sodnika. Li je obsodil njenega moža ter mu pojasr5. r^i slučaj ali pa vzame kakega odvetnika, ker bi je sodnik nikdar ne razumel. Ona je sicer prava Amerikanka, a razburjenje in histerija, negotovost In večno began je po sodiščih, — vse *o ji je zmešalo glavo ter se ne liiorc izražati. Oglasila se je pri številnih odvetnikih. a nikdo ni hotel ptr"*zeti mu ima v Nemčiji svoje glasnike in časnike. Spenglerjev spis pa ni ostal brez protiod«*ovora. Vseučiliškr pr«>fe sor dr. Se h o lz v Kielu in drujri poživljajo učečo se mladino, naj se n»* da preslepiti po Spenglerjevi sugestiji. Bodočnost nemškega na-reda je trdna in polna nade, trdi Sreholz in izpodbada učečo se nemško mladino, da bi bila mladina vsa nada nemške dežele. Dasi je Nemška izgubila svetovno vojno, je ta izguba le začasna in navidezna. Nemci so preživeli Shopen-hanerja in Nietscheja in bodo preživeli tndi take in podobne prero- — Ničesar. , — je rekel uradnik. 3B3BBS iV^jW !sssai SLOVENSKI PUČNIK V NE r»EUO. New Tci-k, n. Y. Slovenska cerkvena občina Ž. M. B. v Brooklvnu vljudno vabi vse great erne w.vorške Slovence in Slovenke na letni .piknik, kateri bo v nedeljo 26. septembra v H. \V. Emerald parku v Olendale, Long Island. Na fiiknikn b.* srečo, lov na različne dobitke, keglanje za "cash" ter žrebanje krasne ^ kabinetne ure. Slovensko pevsko društvo 4'Danica" bo zapelo par pesmi. Ker bo to got&vo zadnji piknik v tem letu, vas vse še eti-i krat najvljudneje vabimo. Na veselo svidenje v nedeljo! Sli iliif rl^fliiii^THBS^ire^ n. ~ " 7. - ULAS NARODA. 24. SEPT. 1920 F i r d u z i. r »v a Kakor Veaoljni »vet. tako je tu-| «U; Ader Hersina. ki je Ves čas di Perzijo pretrgala Mohamedova svojega življenja zbiral pravljice. vsule ar«b j |*>kliče na *vnj dvor. Ko je ž*- bil vera. Za (Huarja *ke čez reko Tigris in ho iz i nabral mnogo gradiva degerda, zadnjega Hasamdskega!svojca ljubijeiica med pesniki, kralja, pri Neltavendu leta 641 I naj mu nas vetu je mojstra, ki bi pofM>lnoma pobile, krasno kralje- znal v*e urediti. Ta mu imenuje' c in Alnd Kashn Manaurja, svojega orni' prijatelja. ki je pa bolj znan po Ktezifmiu jxmI\ nri»- u ii ič i I svet let je *>o- »vo jettt itttetiu Kirduzi. pravza- palačo K ran awti kalif*Jti. D perzijski živ«*lj. perzijski je-'prav Kirdeuzi. to je "Rajski", in Zoro«*trova vera p»*l kru-J Abul Ka«im Mansur je *r po-itadi bi bili riwiil leta !UO. v šadabu bl^u Tu- <*"-e mu A 1« uit .jih mi ar • rew»i zmagovalci iz *re Korazanu. i 1.1 uik m »lave t-I p iztrebili sporni-eranake. kakor »rušili njihova dikhati. Hmr, večkrat Več lepil Uutimu Arabcem P» aralmki trgovec, je bil v Perzijo potoval tu je i pri|»ovedk, r+a*ti ono o domov prinesel. Te ml> tal je bil to je |k>1 jededee. preeej reveti in j«. stanoval ob vodotoka, |»» katerem je vi*la reke Tus razlivala po bližnji okolici. Zakaj »»e to (h»udarja, da je stanoval ob vodotoku. «*♦■ razjasni pozneje. <> Kirduzi je vi mladosti je to /liano, da je bil kljub svojemu' ugajale, «ia *o ae nizkemu stanu dobro odgojen.l • celo pripovedke iz *ia- Naučil *e je arabščine in |>ehlev-ktMie dolgočasne dozdeva-'""'»oe. Pehlevičina je starejt^i oh-ak jih je peer«,k proklel.' bka severnosrednje perzijščine, Omar je, podvrgli Per-'lw»me%ana z mnogimi setnitskimi • ffo /a ukazal, iiaj se v*e eleoiottti ter kot uraden jezik Sa-e knjigr ali ».♦•žr" ali J>a sanidov pisana * posebno abecedo. poinečejo. Pa — »raka! kateri j«* ime huzvareš. Radi tega vremena — perzijska be-h** tudi jezik včasih huzvarc« M . m ,,•. • a. iiejro Dain-ive inetmje.» Kot osemindvajset let eni'' "ew *oricu m nic nenavadnega, ce pride v brivnico ženska ter mož se je o-ženil. Marljivo je na-l.____ biral peraijske epične pripovedke'prineso ta in zlagal iz njih pesmice. Ko paldeli luž 1' tju . leta !»7o. Dakiki umrje. poloti se'kjer je i l>;i-si mi Aralvei nekako sumljivo iskrena želja, začeto delo do-'pil. n vniiti. Oskrbi ni Daniaverovo denar di zbirko in se {»oprime dela v :K> letu svoje starosti. Ko je knjigo kraljev" je arabakj -a I bn Al M oka f a celo na i jezik preložil (v 9. sto- li a ist so Araltei nekako sumljivo te Mete knjige, porabili njihovi lovi mm rji to, je dalo porabiti. Že v kro- ii Kotaibovi (828—v • j*» m /godovina^em delu arabskem, se nahajajo iz Šahnamie poznata imena f'emftid, Tahmu-Sohak, tiuštaMp, Itahman itd.. dočim >c o Čiru, Dariji iti K»er-ksii, ki št i nam /apadui ke pokrajine stisnilJ ali pa tndi celo v /apadiie indijske dc/ele Oučerad in Scrad po-j gnal. Pa le samo y tistih eran-skih krajih, ki so I»i 11 lilizti o»re«.i-ja kalifske sile. je izpodrinila arabščina pehlevMČilHt. Na izhodu pa se ni dala domača beseda iztrebiti. tam se ni erauski živel j U|K»u;nil. Tam se je javil uajpo-prej upor proti tujcem. Visoko gorovje haktisko, zibelj staro-eranske ««nike. je postalo domov-, je novoperzijski monarhiji. Najp<»prej je tukaj zaslovelo pleme Tahiridov. Potem vstane v devetem stoletju Jakob, I>»isov sin, doma iz Sejestana, mož krepke delnice in )>«»djetnega «Iuha. Ta zapoveduje prvi svoji ožji domovini; nato pa si. izvzemati zahodne pokrajine, |»odvrže ves Iran m v stanovi dinastijo Soffa-ridov. I>a>i s«» ti vladarji častili Mohameda, vendar so kot umni državniki takoj s]M»znali. da jim more probujcua staroperzijska nanslna /-avest mnogri koristiti. Kakor istmlobni mohamedanski pisatelji trd«'\ je bil<» v desetem stoletju v vsakem večjem kraju m raz strahu in sebičnosti^ poniohamc-dovanih vrnilo stari veri v naročje. Bržkone pa je priteklo tudi limono beguncev domov. Skrbno >o podpirali Soffaridi razvitek domačna slovstva ter netili iskrico pnzbujajočega ae narodnega ranUjenj«. Ta naklonjenost pametnih vladarjev je rešila iranske junaške pripovedke in položila temelj novoperzijwkemu jeziku. * Še bujne jae je raze velo perzijsko pesništvo za Samaciidov, ki so bili iaptnlrinili Jakobove naslednike. Na dvoru Nasr Rem Ahnie-doveni je živel visukn čislan pesnik Rudegi, ki je neki zložil mi-ljon stihov. Y letih 961. do 976. nalof! Beleami, učen vezir Abu Šalih Mansurov. nadarjenemu| Zonaantrijancu Dakikiju. naj zbirko eranskih zgodovinskih pew-mi. v parzijačini pisanih, na novn-perzijski jezik preloži ter jih zdruii v celoto. Po je bil blizu ti aoč »rthov izdelal, nmori ga neki suženj, ftele Mahmudu T. Ohaz-nanskemu (997—1030) je bilo Usojeno, da »e je za njegovega Časa dovršila pesem Sahname. Kot previden vojskovodja si je Ml ver Indije podvrgel, ne*o Aleksander sam. En al je sukati brad ko sabljieo, pa tudi rad postufial pesnike, kako so predavali svoje Tatjliftli. V rednih zberntanjflT si pusti naviti lase. nik Korazanske Mansur slišal o tem delu, n J p rosi Kirduzija. naj mu jih da C-itati. Ker s.» -.e mu jako dopadalc. pca in uik lil. že radi tega, ker se je moral dol-u<» bojevati s tekmeci, predno si je sploh mogel kaj veljave pridobiti, in to se je zgodilo po krasni episodi: ''Rustem in Isfendijar".1 Ta pesem se je sultanu tako die padala, da ga je navdušeno imenoval rajskega, to je perzijski Kirdeuzi < in Kirdeuzi se pravzaprav imenuje. ne pa Kirduzi). Blizu svoje palače mu odkaže stanovanje. i m i koder se je moglo priti v sultanov vrt. Stanovanje pa je bilo olepšano s podobami eranskih kraljev. Mnogo je bilo naslikanih konj. levov itominu jim je že skozi celih osemsto let in ni ga med njimi moža. kateremu bi vsaj glavne zgodbe ne bile znane. Razni kraji, kater/ omenja pesnik, naznanjajo njegovo slavo. Njega se spominja potnik, če gleda, kako se iz baktrijske ravani dvigujejo posneženi vršički božje gore Elbrus, ali če sliši, kako rjo ve iz vuikaničnih votlin Demavendovih podzemeljski grom. češ, globoko; pod zemljo vzdihuje prikovanf Soliak. Kirduzijeve pesmice peva velblodji gonja r, ki v Scje-stanu počasi koraka naprej mimo I»ei"in. imenovanih "Rustemov Jez . Prošle slave se spominja karavanin vodnik, če zaglwla. kako se o jutranji zarji ob robu neizmerne puščave žare perzopolj-ske podrtine. ('enišidov prestol." "Kirduzi ni samo največji jh»š-nik jutrovih zlatov in častno t'arovnica začuvši to pesem, se obleko. Tedaj imamo v daljnih'krasno opravi iu stopi predenj. jut rovih krajih ž«- pred tisoč leti Začuden vstane Isfendijar in zgled trpke ironije, da dobi za-1 vzdigne čašo; divna lepota ga sko-služen velikan takrat svoje pla-'ro omami; k bogovom vzdihne. j da si je krasno deklico želel, ča-Ponosno je odbila pokojnikova'rovnice pa ne. Naglo seže jx» ve-lfcči ponujani ji "mamou"; a po »"'žico, ki mu jo je Serdušt dal kot predlogu neke pesnikove sestre se'ai"nlet. in jo obesi ženski okoli Vsako'je ta denar porabil za vodotok, ki'vr«tu. Pri tej priči se izpreineiii sredstvo jim je ugajalo, da so le;je Kirduziju bil vedno pri srcu. I k rasna deklica v ostudno baburo. I)asi bi bilo vabljivo priobčiti Junak zgrabi za meč in jo pose-ono epi sodo iz Šahname. ki je na-l)<. mogoče kdo mislil, da se j.' vo><-iiea že vršila. Zato vljudno vabimo rojakinje in rojakinje v so- Rad bi zvedel za svojega bratranca FRANKA PAVL<»Vl(\ !'r,.-sim cenjene r.»jake v Združenih državah. kateri ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, ("'e p;i sam bere le vrstic«*, prosim, daj mi kaj piše. ker bi r::d brat izvedel za njega iz starega kraja. — Matija M argon, Box 4S'>. Homer < it v. Pa. naznanilo. Dolgo časa je že od tega, kar! NAZNANILO IN ZAHVALA. Potrtim srcem naznanjamo sorodnikom. prijateljem in znancem s cd nih naselbinah, da s«' pol uošte- žalostno vest. da je dne 12. sep-vilno vdeleže. Za postrežbo in tembra utonila naša priljubljena drugo bo skrbel v to izvoljeni od- hčerka oz. sestra bor. < lani. koji se ne vdeleže pri- MIMI speva jo £1.00 v društveno blagajiv starosti 12. let. Ranjka je bila no. Na svidenje v soboto 2. okto-'ob 4. popoldne omenjenega dne bra* zvečer v prostorih Bašel j! obrata L. Odbor. ZEMLJA NAPRODAJ ine je zadela nesreča. Namreč;v M&m« velikega mesta Lad.v-moja boljša polovica me je zapu-|smith- Wid mene z izgovorom, da ,etna "Vplačila in tri leta nobenih dotok, kar je že od mladih nog želel; bal se je. da bi denarja nemilo, ko ga ne potrebuje več! izdal, ko bi ga spnnti dobival. Ko je Mahmud Kirduzija tako nenavadno odlikoval, začeli sn ga lrugi pesniki zavidati. mogli pesniku metati polena pinl noge. Najbolj jim je pa služilo to v korist, da je bil pesnik šiit. ka- govega sina ga je močno potlačila. ko je v svoji najlepši dobi, 37 let- star. umrl. Milo toži oče-pes-nik: "Zame je bil čas. zapustiti ta sv««*, ne za sina. *Da bi ga mogel dojti. za klic al bi mu: Stoji Samo enkrat me je razžalil, in to zdaj. ko je umrl.'* Kot eninsedemdesetleten starček dovrši ogromno delo (1.1011) sedmorici junaških činov Isfenda- v°z in se bliža silni gori. Velik jarjevih. J ptič, po imenu Si i mir g, se zaleti Kakor rdeča nit se vleče skozi.v *»J«gov voz, pa se na sulicah, ves Aahname boj Irancev s Tu-'^^'jah in nožih v nebo štrleči h ranči. Guštasp se je bil vojeval silno rani. Zopet zgrabi Isfendi-s temi aovragi. ki so mu bil: nje-'jar z* meč; pferja je toliko odle-gove hčeri vzeli in v železno trd-'da je nebo otemnelo. Vse se njavo zaprli. Nagovarja svojega J veseli te pete zmage, samo Turek sina Isfendijarja. naj napade so-jGurgesar toguje in zatrjuje, da vrainega kralja in sestre reši; če ni konce nevarnosti. In res. m ponosno pravi, svest si svoje'to izvrši, potem dobi kraljevsko J drugi dan je nastala silna burja; veljave: "Napisal sem knjigo in^čaat. Isfendijar name s seboj 12 snežilo je potem tri dni zaporedo obresti. Cena je ak"t ^4u.(mi in več kot kBO akrov ne prcwla noln-ne-mu. $Ti00.tit» se plača takoj in potem imate čas 2<> let za plačati izgovorom, sem surovo postopal ž njo. Pa kmalu so vsi ljudje izprevideli, da ni bil to vzrok najine ločitve, pjsč pa ugajal ji je drugi bolj ne-, go jaz. njen sedanji mož Jožefj,Mrta,°- Take P"muibe ne riplcda. potem pa izreče razmerje toliko Časa, da sva se mi- ? V°J° K'H,ho ° kakovosti. Za na-dva sodilijsko ločila. Tukaj je sli- zavidnikom preveč. Od- močena od same krvi. Vse se ve- la Kiroke reka; prvikrat so tukaj OO.OOQ srebrnikov.'seli te zmage in pri kapljici raj- rabili mehove in tako pregazili «i-torduii Gurgesarja ter se poslovi od očeta j hrabrost. Vsa vojska pade na Is-Jse vendar usmili svojega ubogega ia matere Kajetunje. | fendi jarjevo željo na kolena in j otroka in ji pošlje za obleko, da Ko pride do turanske meje, trei;l«po prosi bogove rešitve. Njih l»o mogla v šolo hoditi. Toliko sem hotel naznaniti, da bodo moji znanci in prijatelji po Ameriki vedeli, v kakšnem položaju da sem sedaj. Sem podomače Hribarjev. vfcs Dobove. — John Jam-Sublet, Wyo. (22-23—9) Likar. Box 66. Sheldon, Wi- še poljubljala svojo mater in ob ! petih je nesreča hotela, da sta bili za vedno ločeni. Pokopali smo jo 15. sept. Iskrena hvala vsem, ki so jo ob-i- kal i na mrtvaškem odru iu j spremili k večnemu počitku, ka-»kor posebno onim. ki vi ji darovali krasne šopke iti vence v zadnje slovo. Ostane naj vsem v dobrem spominu iu lahka naj ji bo žemljica. Žalujoči ostali: Josip in Josipina Prebevšek, stariši. Jože, Lojze, Ludvik in Frank, bratje. ust in. Pa., 21. sent. 1920. POSESTVO NAPRODAJ. Veliko posestvo z valčnim mlinom z vsemi nvwlernimi stroji in skladiščem za 15 vagonov žita. vodna nun' je 25 konjskih sil in po celem mlinu električna luč. Mlin zasluži na dan od 500 pa do 1000 kr»»n in je samo SO mctr>iv BokS& 5G funtuT • •d železnice. Pred časom je bila to tovarna. Za nadaljna pojasnila se obrnite na bLstnika tega po-. Suho Grozdje bnporttraae is starega kraja 22 centov funt. $11.00 Posebne oene na veilko. BALKAN IMPORTING CO sestva: (iosp. Franc Smole, mo-1 91~03 Cherry Street derni valcni mlin v Medlogu, po- Hew Totk, H. T. šta Celje. Štajersko, Jugoslavia. 7 naročilom poSljit* tU. ▼ naprej. V par dnevih ga zamorete dobiti naravnost iz Kalifornjle. Odpoft-Ijamo samo na železniške vozove od 12 do 15 ton Na5 ravnatelj »cosp. KučiC sc sedaj nahaja v Kaliforniji in osebno vodi nakup ter pošiljatev. Mi imamo vaik dan nekoliko vagonov na poti in vsled tega Je mogoče tekom nekaj dni dobiti grozdje v popolnem redu v vsakim mestu Amerike. Grozdje suho, importtraxi o! Pošiljanje ga kot prej la New Torka po znižanih cenah: lM fantov prvovrstnega za $22, drugovrstnega za $29. Na debela PLšlte ali pridite osebno na: DALM. CAUFORNIAN GRAPE CO. COBTLANDT STREET NEW YOBS C1TI 01010002000031918900020102020000000153010000020101 GLAS XATIODA, 24. SEPT. 1020 Nadaljevanje. v družbi Patrick Roy«-«*-*. ki je sedel ukleiijen na stolu. — Ali sinem v \V.si navzočnosti govoriti besedo s tem jetnikom in ali sme on za trenutek odložiti te »ndne zapestnice? _ To je zelo močan mož. — je odvrnil Merton. — Zakaj pa hočete to? — No. mislil sem si. — je rek;'l duhovnik ponižuo. — d:i bom mojroče imel zelo veliko čast ter mu stisniti roko. Oba policista sta te presenečena obrnila vanj iu oče Brown je i okel proti Rovce-ii: — Ali jim še vedr.o nočete povedati gospod ? .letnik na stolu j** zmajal s svojo glavo in duhovnik se je nestrpno obrnil vstran. — Potem bom ja~ storil to, — je odvrnil. — Življenje posameznega je več vredno kot pa javni ugled. Jaz hočem rešiti žive ter pu- titi. d a se mrtvi sami pokopljejo. Stopil je nsodepolneniu oknu ter zrl skozi njega, dočim je go KRHANJE PABNIKOV K C DAJ miBLltNO OOH.UJKJO I new YORKA. I IH-igtiil je svoja velikanska ramena ter udaril z jekleno pestjo Maptinva jm> olirazu, da je slednji zletel na travo kot kup sena Dva|vonl i'J,PreJ • sta sta takoj prip la Kovee a :n vseni navzočim se je zdelo, da . i . i .. i.n.om^n^ vp ja ter le en smrtni s'u«"aj. Sedaj pa vam pravim, da sploh m bilo j.- /'.rinila weta vnj pamet iu da je v sem t rje izpremeniio v \e- J" J 1 _ \ 1 * nobenega morilnega orodja in slednjih se 111 nikdo posluževal, da bi Nič o trm, Mr. Royee — je rekel Gilder zapovedovalno. — povzroči Aretiral vas Inini radi ilejanskei^a napada. Ne, teu;i ne boste storili, - je rekel tajnik z glasom, ki je d« ^ Sir *aroila temveC' da se reŠi' — Da se gH rešif — je ponovil Gilder. — — -laz sem vam rekel, da je bilo najti v tem slučaju preve?5 orož il smrt. Vsa skrivnostna orodja, vrv, s krvj.> omadeževan nož iu revolver so bila orodja izvanredna sočutja. Niso s?ti2lla v To jr\ enel kot oni kitaj^ktirr* zvoaa. — Aretirali me boste radi umora. Gilder je vrgel \. remirjen pogled na tleh ležečega moža, a slednji se je /e vi ravnal ?rr si brisal z liea malo krvi Nato pa je rekel: — Kaj mislite % tem T popolnoma pravilno je, kar pravi ta lopov, — je pojasnil Kovee .Mi>s Armstrong je bila v nezavesti ter z bodaleem v roki. N< pa prijela noža, da napade svojejra očeta, temveč «la pa brani. Da iru brani? — je rekel (iilder strogo. — Proti komu? — Proti meni. — je odvrnil tajnik. Alice se je presenečena ozrla vanj ter rekla nato pritajeno: Kljub vsemu n e veseli, da ste tako velikodušni. Pojdite navzgor, je rekel Kovee, — in jaz vam bom pojas-l U to prokleto zadevo. Solta v podstrešju, ona privatnega tajnika, — precej majhna »♦•lica za takega veliki.na, — je nmila vsa znamenja nasilnega boja. Sredi na tleli je ležal velik revolver nekoliko peoti levi pa stekleni-« » ž panja, odprta in :ie še popolnoma prazna. Prt male mizice je bil t ofegnjen na ila in k »s vrvi, sličue oni. katero ^o našli na nogi mr-tveea, je \ isel preko odprtejra okna. Poleg tega mu ležali na tleh dve ♦»trti vazi. .laz sem bil pij;m, — je priznal Royee in priprostost prizna-i ja ti ira velikega moža je imela na >ebi nekaj ganljivega kot je prvi preh otroka. — - Vi v^i me poznate, — je nadaljeval s hripavim glasom, — ii; vsakemu je znano kako se je pričela moja povest in tako se bo tudi končala.#lmenovj,'i so me nekoč pametnega človeka ter bi tudi lahko postal srečnejši Armstrong je rešil preostanke mojega razuma i i moje moči iz heznice ter bil na >voj način vedno dober z menoj. Li tega ni liotel dovo'iti, da bi se poročil z Alice in vedno bodo vsi t i dili, da je imel prav. Sedaj lahko izvedete svoje lastne «Wlepe, nP d;. In zahtevali, da se spustim v posameznosti. Tam v vogalu je moja m.pol izpraznjena steklenica žganja in tukaj na preprogi je moj izstreljen revolver. Hi!a je vrv z mojega kovčega. katero so našli pri w»rfvecu in sko/i moje okno je bil vržen mrtvi mož. Prav nič ni treba, da bi detektivi sestavljali to /aloigro, kajti to je eden izmed slučajev, ki se I« prepogosto dogajajo na svetu. .laz sam se postavljam pod vislice in se mi zdi. da je to dosti. Na dano znamenje sta pristopila dva policista k močnemu mo-/ii, da ga odvedeta. Aretacija pa je bila prekinjena vsled budnega ob-i s.mja očeta Browtu, ki je po rokali in kolenih plezal po preprogi i i orožja. Tukaj je nož za za bode nje, vrv za zadušiti in revolver z; ustreliti, a kljub ♦< »nu si je zlomil tilnik, ko je padel skozi okno. To se nikakor ne strinja, kajti povaeaa nedosledno je. Pri tem pa je oče Itrouri ua tleh zmajeval z glavo kot konj, ki m> paae. Inšpeketor Gihler je odprl usta v resnem namenu, da govori, a čudna postava na tleh je zgovorno nadaljevala: In potem tri nemogoče stvari. Prvič te luknje v preprogi, kjer j prodrlo šest krogel.i Zakaj na celem svetu bi streljal človek v l-repn-ge. Pijan Človek vrže svojemu nasprotniku na glavo, to, kar ima ravno pri roki Om ne prične vojne s svojimi copatami ali svojimi n<>irami Iu potem ta vrv.... Pri tem se je oče Brown dvignil ter utaknil roki v žep. V kake vrste pijanosti bi človeku padlo v glavo, da položi « Iom ku vr\ krog vra-»i ter jo konečno natakne dotičneimi na noge? l'ra\ tako z»*lo pijan Kovee očividno ni bil, kajti drugače bi spal sedaj kot tnalo. Iu koticčno ta steklenica z žganjem! Vi ste domnevali, da se je pijanec boril /a steklenico, katero je nato. ko jo je dobil v toke, potisnil % vogal, jo napol preiil ter pustil ostalo notri. To je zadnja stvar na svetu, katero bi storil pijance. Oče Brown je stjd nekaj časa nepremična ter rekel konečno dozdevnemu morilcu s pomilovalnim glasom: — JCelo žal mi je moj dragi gospod, a vaša povest je enostavno t cdastoča. Gospod, — se je obrnila Alice Armstrong proti duhovniku. — ali morem govoriti z vami na samem za trenutek? Ta prošnja je |M>gi..*»la duhovnika ven na hodnik, a še predno je bil zunaj, je rekla mlada ženska: — Vi ste pamet« n človek ter \em. da skušate reSrrl Patrieka. To pa prav nič ne kot isti. Zrno cele zadeve je črno in čim več skuhate najti, tem bolj govori vse proti zlobnežu, katerega ljubim. - Zakaj? — je vprašal Brown, ki se je pri icm ostro ozrl vanjo. — Kad i tega. — je odvrnila ona prav tako trdno, — ker sem ga sj.mo videla izvršiti z'očin. — Aha, — je rekel oče Brown. — ln kaj jc storil? — Nahajala sein se v tej sobi poleg obeh, — jc pojasnila. — Obe vrati sta. bili zaprti, t: naenkrat sera čula rjoveti neki glas kot ga ni-s* m čula še nikdar preje v svojem življenju. — Peklo, peklo. j>eklo. — jc vpil glas in takrat so se stresla vrata vspričo prvega strela iz revolverja. Se trikrat je počilo predlo sem mogla odpreti vrata. Pištola se je še vedno kadila v roki mojega ubogega, blaznega Patrieka in videla sem s svojimi >«stnimi očmi, kako jc oddal zadnji usodepolni strel. Nato pa se jc vrgel na mojega očeta, ki se je oprijemal okna ter ga skušal zadaviti z vrvjo s tem, da mu jc vrgel kup vratu vrv, ki pa je v nadaljnem boju zdrknila navzdol. Kot blazen se je oprijel njegove noge ter sc je držal. Tedaj pa sem prijela nož. ki je ležal na preprogi in s tem, da sem se vrgla med oba. se mi je posrečilo prerezati vrv. —- Jaz razumem, — jc rekel oče Brown z leseno dvorljivostjo. — I-vala vam. . * Dočioi je koprnela deklica pod pritiskom svojih spominov, je V aoa^dnjo sobo, kjer je naiel Gilder-ja in Kartona COLUMBIA IS sept — Trat MAURETANIA 30 aept. — C harbour« UA SAVOIC 1 otat. — Havre PHILADELPHIA 2 okt. — Cherbourg FRANCE • okt. — Havre ARGENTINA 7 Okt. — Trat NEW YORK > okt. — Cherbourg aquitania 12 okt. — Cherbourg LA TOURAINE 12 okt. — Havre la lorraine 15 okt. — Havre LAFAYETTE 23 okt. — Havre ROCHAMBEAU 2S okt. — Havre MAURETANIA 28 okt. — Cherbourg la savoie 30 okt. — Havre RE. d'lTALIA 30 okt. — Genoa AQUITANIA 2 nov. — Cherbourg PRES. WILSON s novembra — Trat PESARO S nov. — Genoa imperator 11 nov. — Cherbourg RSGINA 4 dec. — Genoa Gleda can za ran« natk« m vaa aruf oojaanila. Ornlts aa na tvrdko FRANK B A K S C R m Cortlantft at. New York gH resi f — je ponovil iiiicier. — In pred kom ali čem — Pred njim samim. — je rekel oče Brown. — Trpel je na sa omorilni maniji. — Kaj? — je vzkliknil Merton neverno. — In vera veselja... .... je okruta vera, — je rekel duhovnik ter zrl skozni okno. — ,Zakaj bi ga ne pustili enkrat malo jokati, kot so delali to njegov !očetje? Njegovi "načr-i so okoreneli, njegove misli so zledenile in za vfselo masko se je skrival prazni razum ateista. Konečno, da ohrani na zunaj masko svoje splošno znane veselost i. je zopet zapopadel ž g a i je, česar dol«o časa .• i delal. Tukaj pa imamo tudi ono strašno po š:jst alkoholizma za odkritosrčnega, popolnega abstinenta. Naslikal si je ter pričakoval ono prihološko peklo, pred katerim so ga drugi svarili. Prehitro pa se je ta pošast polastila Armstronga in danes zjutraj je bil v takem stanju, ko je sedel tuaj in kričal, da je v peklu in sicer s tako strašnim glasom, da ga njegova hči ni spoznala. Bil je zaverovan v smrt in z brezobzirnostjo blazneža je natrosil krog sebe smrt v najbolj različnih oblikah, — v obliki vrvi, revolverja svojega prijatelja ter noža. Kovee je slučajno vstopil ter takoj spoznal j oložaj. Vrirel je nož *?a preprogo za seboj, prijel hitro revolver. Ker i i bilo časa, da bi vzel patrone ven, je hitro oddal vse strele na tla. Samomorilec je tedaj videl smrt v četrti možnosti ter skočil z vrvjo njim ter ga skušal /vezati na rokah in nogah. Tedaj pa je prišla noter ta nesrečna deklica in v polnem nepoznavanju pravega značaja boja, je skušala oprostiti svojega očeta. Najprvo je nekoliko popraskala roko Patrieka Rovce-a in s tem je prišlo v celo povest ono malo krvi. Predno pa se je ta uboga ženska onesvestila, je odrezala svojega očeta in sledu./ je šel skozi okno v večnost. Dolg molk je vlada! prekinjen le od ropotanjk verige, katero je Gilder snel Rovee-u. pri čemur je slednjemu pripomnit: Mislim, da bi konečno resnica vendar prišla na dan. Vi in udada dama sta več vredna kot vse posmrtnice za Armstrongom. — Naj vzame vrair vse posmrtnice po Armstrongu, — je zaroh-i.el Rovee. — Ali ne razumete, da se je zgodilo to raditega, da ona ničesar ne izve? — 4>sa ne izve.* -- je vprašal Merton. — Da je namreč črna umorila svojega očeta, vi bedak. Se sedaj hi bil pri življenju, če bi ona ne posegla vmes. Zblaznela bo, če izve to. — Ne. tega ne vrjamem, — je lekel oče Brown ter vzel klobuk. -- Jaz bi bil celo za to .da se ji vse pove. Celo najbolj morilne neprevidnosti ne zastrupijo človeku življenja na tak način kot ga greh. Na vsak način pa sem prepričan, da bosta oba srečna. Sedaj pa moram v svojo šolo za gluhoneme. Ko je stopil ven na trato, ga je neki znanec iz Higligate ustavil ter mu rekel: — Preiskovalni sodnik je dospel. Preiskava se ho takoj pričela. — Jaz se moram vrniti v svojo šolo. — je odvrnil oče Brown. — Žal mi je, da ne moreni prisostvovati preiskavi. (Dalje prihodnjič.) 3 Štete StrMt t ItnTak LLOYD SABAUDO Prihodnja odplutj« la N«w Torte parnih na 2 vijaka RE D * I T A L I A SO. oktc'jra Izdajajo a« direktni v osni Hatkl de Klavnih mest v JofMlavUl. Bmpliteo vino potnikom t. Šivajte z elektriko Neprestano vrtenje z nogami je naporno delo, katero lahko opravi mali električni motor, ee zavijete odpirač. Vi samo z roko vodite sukno, ta mali štedilec dela bo opravil ostalo. Električni motorji za šivalne stroje so naprodaj v vseh naših izložnieah. y The New York*Edison Company •At T»ar Service General Offices: Irving Place and 15th Street District Offices where Electrical Appliances of all kinds we on display SO Norfolk it corner Heiter St ISI E»" »6th St b«i Lexington fc TWr4 At» 414 Broadway near Canal Sc IS Ea*t 115th St near (tk Ave 10 Irving Place corner IJtk St 361 E»w 149th St ne»r CourtlanJt Aro 114 West 4ii St bet B"way a &th A to SiS Ttemont Are corner Monterey A*« Koroške novice Nemiri, tatvine in požigi. otrok, nas lepo pozdravljale in ve-Ik Tinj poročajo: Da odprtje lie hitele proti šoli. Naš uči- demankaeijske Črte slabo vpliva telJ &dč- učiteljica namreč sta na varnost imetja, o tem smo si se požrtvovalno iu vneto trudila menda vsi na jasnem. Bilo je že ** Pouk in vzgojo in ne brez vse lepo mirno, takoj j»o odprtju uspeha. V enem letu so se otroci so se začeli nemiri, tatvine in po- naučili toliko, kakor prej v štirih žigi. Že dva dni po odprtju črte letih- se jim ni bilo treba mu-^e je vtihotapil v Tučerjevo trgo- <'Lti s tisto trdo nemščino. Že na vino v Tinje razcapan nemški po- vidimo, da nas čakajo v Ju- halin. še 14 let ne star. in je ukra- fff«laviji boljši časi, zato smo dtd iz blagajne ves denar. Na sre- vsak dan ^olj navdušeni in bomo čo pa jta je trgovka še dobila v P'^azali to na dan glasovanja, trgovini ter mu svoj denar odvze- n«? želimo nazaj tistih •a. Imel pa je še mnogo nemško- časov, ko so v naAi «oli gospodo-avstrijskega denarja, ki je bil go- vali m-učitelji Lulek. Milonik in tovo tudi ukraden. Škoda, da ga Otovic, katerega smo si ni izročila orožnikom. Tako jo je S*1*"1 "hranili v najslabšem spo-spet popihal čez črto, ali pa še mmu- Da njegovo Judeževo delo krade kje v pasu A. \ Se,ah ni obrodilo nobenega sa- V noči od nedelje 15. avgusta duh«, boijast. krajev m otrpnost, padavic« ter srtee. Jetrne, ledi-; foe ali pljatae Me>l zM. bolečine r ie lodca, boleiine r prsih, vnete oH, noče, rake aU kril, »tekljaje, revmatizem, koine bolecni, izpusfoje, eerce, «• belost. molke in ieoske bolezni, slab« kri, brez operacije v najkrajšem {ara po najnižji eenL Poskušajo in se W pričajte. DOCTOR JIN FC2Y MOT 308 Grant Street Pittsbnrsh. V Uradne ure: ob delavnih, od 9. dopoldne Ob nedeljah In praznikih: od S. dopol do C. sveCer. 4ne do 1. popoldne. Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK €38 Pena Awe. Pittsbwfh. Pa. Dr. Koler Je naj Stažem ad ravnik. Ust v PltUbVTfbu. ki ima la-touao prakao v adravlle tinimnl ZaatruplJeaJe kr vi adravl a da-eevttem CCS. ki aa Je laumel i KrUch. Ce Imate mwolk all Cke po tel an v srtu. itoe v kosteh, pridite li vam bom kri. Ne Čakajte, kar ta b« San Frmndse«, CaLt Jacob Lovlln. Denver, Col«.: Frank Jkrabee. Pueblo, Ce!«.: Peter Cullg, John Germ, Frank Janesh ln A. Kocbevar. Balida. Colo. : Loals Costello. SocctrMtf Colo. * Math. KernelJ. Indianapolis, Ind.: i Alois Rodman. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. Aurora, I1L J. Verblč, 830 Aurora Avenue. Chicago, DL: Joseph Bostlfi, Joeeph BUsb In Joseph BevClC. JoUet, I1L Frank Bamblch, Frank Lanrieb ln John ZaieteL Mascontah, DL: Frank Aucustln. La Salle. DL Matija Komp. \ North Chi raco, DL: Anton Kobai in Math. Offrln. South Chiear«. DL: Frank Černe. Springfield, DL: Matija Bar bori S. Waukegan, DL: Frank PetkovBek. Franklin, Kansas: Frank Leakovle. Froatenae, Kanaas: Rok Firm. Ring«, Kansas: Mike PenclL / Kitzmiller, Md.: Frank Vodoptvee. Chisholm, Minn.: Frank Govže. Calumet, Mieh.: M. F. Kobe ln Pavel Bchalta. Eveleth, Minn.: Louis Go vie. Gilbert, Minn.: L. YeseL Bibbing, Klinn.: Ivan Povie. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlch. Ely, Minn.: Frank Govže in Josepb J. PesbeL St. Lonis, M«.: Mike Grabrlan. Great Falls, Mentannt Math. Crlh. Klein, Mataoa: Gregor Zobec. Gevranda, N. T.: Karl Sternlia. Little Falls, N. T.s Frank Masi«. Obte: Frank Pcje In Alb. Poljsass M. K La rich. Aasbridge, Pa: Frank JakSs. Bessemer, Pa.: LoCs Hribar. Brvoghtoo. Pa.: Anton lpevee. - Bordine, Pa.: John Demlar. Coomaugh, Pa.: Iv&n Pajk ln Yld Rovanlek. Claridge, Pa.: Anton Jertaa ln glov. Dunlo, Pa.: Anton Osbaben. Export, Pa.: Louis Snponai. Forest City, PO: Mat. Kamin. FarrslL Pa.: Jerry *Okorn. Imperial. Pa.: * »■< Valentine PeterneL Greens burg, rx: Frank Novak. Irwin, Pa.: ^ t" r Mike PsvSek. i ■ Johnstown, Pa.: ■ - - Frank Gabrenja in John Pulana Loserne, Pa.: Anton OoolmlX. Manor. Pa.: Frank JVaiar. Moon Ron, Pa: Frank Maček In Frank Podxail fiek. Pittsburgh. Pa.: U. Jskobieh. Z. Jskshe, Ma' Qa-rieb in L Maa^tor. Ralph ton. Pa.: Martin Koroechsts. Reading, Pa.: J. Pezdlre. Steel ten, Pa.: Anton Hro. Turtle Creek, Pk: Frank Bcblfrer. West Newton, Pa.: jmw>pb Joven. White Valley, Pa.: « M ' Jurij Prevld. Willock, Pa.: J. PsternelL Black Diamond, Wash, G. J. Porenta. Ceketou. W. Vs.: 1 Frank Kodam. r* . Thomas, W. Va.: .. ' ** A. Korenchan. MUwaknee, Wis : Adolf Mantel ln Josip Tratnik. Sheboygan, Wis.: Jobn Stampfel ln H. Bvstita. West A Ills, Wis.: Frank 8kok. Rock Sprints, Wj«.: T