sp re je tja »generalnega u rban ističnega n ač rta L jub ljane« iz 1. 1965. Težišče n jegovega o b rav n av an ja je na p rik azo v an ju v tem razdob ju izdelanih u rb a ­ nističn ih program ov in načrtov in sicer iz I. 1940, 1951 (Urad za regu lacijo L jub ljane), 195? (P ro jek tivn i a te lje ), 1960 (natečaj za prom etno ureditev) in 1965 (L jub ljansk i u rban is tičn i zavod), k i so nedvom no v n a jv eč ji m eri odlo­ čali o zazidavi, š ir je n ju in p rom etn i u red itv i m esta, čep rav se jih u rban istična p rak sa ni p reveč verno držala. Zelo veliko pozornost pa posveča av to r raz ­ ličnim idejn im zasnovam glede u red itv e m esta, k i so jih podali n ek a te ri znani slovenski a rh ite k ti k o t Tomažič, G ra b rijan , Jam nicki, G v ard ijan č ič itd. Med n jim i iz re k a p rav posebno p rizn an je E dvardu R a v n ik a rju in n ek a te rim n je ­ govim učencem iz sem in a rja n a arh itek tonskem oddelku fak u lte te za a rh i­ tek tu ro , gradbeništvo in geodezijo. P o u d arja , da je ta k rog zasnoval nedvo­ m no n a jv eč pobud o p rihodnosti L ju b ljan e in n jenega u rban is tičnega in re ­ gionalnega razvoja. Bogato ilu s trira n i članek je seveda vseb insk i torzo, saj m an jk a jo n a ­ vedbe o urban ističnem razvo ju L ju b ljan e p red 1. 1940: niso om enjene n ek a te re h isto rične osnove m estnega razvo ja iz rim ske in fevdalne dobe, iz srede 19. sto le tja in popotresnega obdobja, k i bi b ile p rav gotovo po trebne za bo ljše razum evan je sedan jih razm er. In še mimogrede: v č lanku moti nedosledno p isan je slovanskih šumnikov, zaradi česar je v rs ta imen in citatov spačena. Takšen renom iran časopis, kot je zgo rn ja revija, si tega dandanes ne bi smel več dovoliti, še toliko manj, k e r izha ja v Avstriji. 1. Vrišer Stane Krašovec, Človeštvo, kruh in lakota, včeraj, danes, jutri. Izdala D ržavna založba S lovenije, L ju b lja n a 1970, 4 3 8 + (8) stran i. Razm erje med naraščanjem števila preb ivalstva in prehran itven im i zm og­ ljivostm i in sposobnostmi Zemlje že več kot poldrugo stoletje p rizadeto vzne­ m irja človekovega duha. Spomnimo se samo znane M althusove študije A n Es­ say on the Principle of Population, as it A ffec ts the Future Im provem ent of Society (London 1798), ki vse do danes ni izgubila ne zagovornikov in ne n a ­ sprotnikov. V tem delu nam reč av to r trd i, da se človeštvo množi po geom e­ tr ijsk i p rog resiji, živ ila p a se poveču je jo po aritm etičn i. Se vse do danes p r ih a ja spričo izredno naglega n a ra šča n ja štev ila p reb iv a ls tv a v zadn jih de­ se tle tjih . m edtem ko se p rid e lk i živil večajo znatno počasneje, do »odkritih« ali »prikritih« lako t v svetu. Od tod p rav v današn jem obdobju izredno veliko število p u b lik ac ij in m ednarodnih zborovanj, k i se u k v a r ja jo z zapleteno p rob lem atiko »eksplozije« p reb iv a ls tv a in z njegovo zadostno, učinkovito in zdravo p reh rano . V p rik az te ak tu a ln e in žgoče p rob lem atike sodobne družbe, p a n a js i bo to na vzhodu ali zahodu, v gospodarsko razv itih d ržavah severa ali v zaostalih ozirom a v razv ija jo č ih se p red e lih sveta, je posegel tud i univ. prof. S tane K r a š o v e c s kn jigo »Človeštvo, k ru h in lakota«. Avtor nam razg r in ja vso to problem atiko v ena js t ih poglavjih. Seznanja nas tudi z nekaterim i pojmi današn je napredne preb iva ls tvene politike v svetu. V prvem poglavju je p r ikazan zgodovinski pregled lakot v svetu: znatni del tega poglav ja je nam enjen orisu katas tro fa ln ih lakot v zadnjih desetle tjih (npr. v Bengaliji, na Kitajskem), pa tudi p r ikazu lakot na ozemlju današn je Jugoslavije (gl. str. 23—24, 35). Med osnovnimi vzroki lakot so navedeni n a ra v a (suše, moče, povodnji itd.) in l ju d je oziroma d ružbena u r e ­ ditev (s truk tura zemljiške posesti, kolonializem idr.). V nas lednj ih dveh poglavjih (»Nezadostna p re h ra n a v sodobnem svetu« in »Slaba in nep rav ilna prehrana«) dobimo vpogled v gospodarsko zaostalost, k i pogo ju je revščino, lakoto in podhran jenost prebivalstva . P re h ra n a l judi v nerazv itih deželah ni slaba samo po kakovosti, temveč tudi po nezadostnih količinah bel jakovin in d rugih po trebnih snovi. N asledn ja poglavja, k i so vsebinsko tud i za geografa izredno zanim iva, so o d m erjena p rik azu kom pleksne p rob lem atike p reb iva lstva . O snovni vzrok nag lega n a ra šča n ja štev ila p reb iv a ls tv a v zadn jih sto le tih je po av torjevem m nen ju v »dem ografski tranz ic iji« (str. 124), tj . v pojm u, da gospodarski razvoj in v iš ja s topn ja civ ilizac ije p riv ed e ta do zm an jšan ja um rljivosti, k i pa je ne sp rem lja zm an jšana rodnost. P odatk i kažejo , da je danes n aravn i p r ira s te k p reb iv a ls tv a več ji k o t p a je bil k d a jk o li dosle j; p ra v zato smemo pričakovati, da se bo že v n as led n jih tridese tih le tih število p reb iv a ls tv a na Zem lji podvojilo . In ob tem spoznanju se p o stav lja eno izm ed te m eljn ih v p raša n j: kako bo s p reh ran o to likšnega štev ila lju d i na Zem lji? Edino pot k zadovoljitv i v sak d an jih ž iv ljen jsk ih po treb celo tnega človeštva v idi avtor v povečan ju k le tijsk ih pridelkov , k a r pa z d rug im i besedam i pom eni, da bo treb a proizvodnjo p reh ram b en ih p ridelkov n a enoto površine v sa j po­ dvojiti. Toda s p rekom ern im obdelovanjem se zem lja slabša in u n iču je (ero­ zija!). Res pa je tudi, da bo mogoče z na jraz ličn e jš im i človekovim i posegi p ridob iti za km etijs tvo še obsežna, danes še n ek u ltiv iran a zem ljišča. V osmem in devetem poglav ju so o risane pesim istične in optim istične te o rije o p reb iva lstvu in n jegovi p re h ra n i ozirom a o povečan ju p reh ram ben ih p ridelkov . Na to se navezu je še n as led n je poglav je, k i govori o re la tivnem znača ju ob ljudenosti. A vtor je p rep ričan , da je im elo vsako družbeno go­ spodarsko obdobje v zgodovini človeštva povsem svoje zakone o gostoti n a ­ se ljenosti. N atu ra lno in av tark ično gospodarstvo ponavadi neposredno po ­ g o ju je p renaseljenost, m edtem ko se ta občutno zm anjša ob d eag rarizac iji p reb iva lstva . Sklepno pog lav je — »Sodobna n ap red n a p reb iv a ls tv en a politika« — je p rav zap rav sin teza pogledov na sodobno rešev an je p reb iva lstvene p ro b le ­ m atike; p red s ta v lja v rh K raševčeve kn jige . Tudi v tem delu najdem o n a j­ raz lične jša stališča, ki so bo lj ali m an j dejavno p riso tn a p r i re šev an ju p re ­ kom ernega n a ra šča n ja štev ila p reb iva lstva . D anes p o sta ja »politika p re b i­ valstva« (načrtovan je družine, dolgoročna p ro je k c ija p reb iva lstva , m ožnosti zaposlitve, s tru k tu rn e sprem em be v ekonom ski podobi p reb iv a ls tv a itd.) n u jn i in sestavni del slehernega gospodarskega načrtovan ja . K raševčeva k n jig a ra z g rin ja p red b ra lcem izredno ak tualno prob lem a­ tiko dan ašn jeg a časa. P rikazi, to lm ačen ja in štev iln i m ed seboj se n asp ro ­ tu joč i nazori p ri rešev an ju nezav id ljivega položaja, v k a terem se je znašlo sodobno človeštvo, so dokum entiran i in o p rem ljen i z na jraz ličn e jš im i s ta ­ tističnim i podatk i. Res je , da je celokupna p rob lem atika p rece j deskriptivno ' podana; m arsikdo se bo izgubil m ed naštevan jem dejstev , v m nožici s ta ti­ stičnega grad iva, ven d arle pa m orem o p r i tem vseskozi nep ris iljen o slediti av to rjev im stališčem , k i jih zavzem a do poedinih vp rašan j. V dodatku p r i­ naša k n jig a še »K roniko lak o t v pretek losti« , »Tem eljne po jm e iz analize preb ivalstva« in p rec e j obsežno b ib liog ra fijo (str. 393—438). Med besedilom je 29 tabel in 30 grafičn ih ozirom a slikovnih ponazoril. M ilan N atek K r a j š a p o r o č i l a Milan Šifrer, Nekateri geomorfološki problemi dolenjskega krasa. Naše jam e 11 (1969), L ju b lja n a 1970, str. 7—15. V r e f e r a t u , p r ip r a v l j e n e m z a t r e t j e z b o r o v a n j e s lo v en s k ih j a m a r j e v in r az i s k o v a lc e v k r a s a v R ib n ic i in K o čev ju j u n i j a 1969, so v zvezi z g e o m o r f o lo š k im i p r o b le m i d o le n j s k e g a k r a s a n a k a ­ za n i nov i po g le d i n a g e o m o rfo lo š k i r a z v o j D o le n j s k e s p lo h : n a u r a v n a v o in t r a n s g r e s i j o v m io c e n u in p a n o n u , o d s t r a n j e v a n j e m o r s k ih se d im e n to v , p o n o v n a v r a v n a v a n j a in n a s i p a v a n j a t e r p o s p e ­ šeno se le k t iv n o e ro z i jo in z a k r a s o v a n j e v k l i m a t s k o s v o js k e m p le is to ce nu . Svetozar Ilešič. Transformation recentes du paysage rural en Slovenie. L’h ab ita t e t les paysages ru ra u x d ’E urope, Com ptes rendus du Sym posium tenu a L iege du 29 ju in au 5 ju il le t 1969, L iege 1971, str. 227—238. O b j a v l j e n r e b f e r a t s s im p o z i j a , o k a t e r e m je p o r o č a l > G c o gra f sk i v es tn ik« v l e tn ik u XLI (1969), n a s t r . 103— 108. Zal n i b i lo m o g o č e o b j a v i t i b a r v n i h k a r t o g r a f s k i h p r i l o g i z r a z i s k a v I n š t i t u t a za g e o g r a f i j o U n iv e r z e v L j u b l ja n i .