KOROŠKI SLOVENEC Izhaja vsako sredo. Stane četrtletno : 1 šiling, celoletno: 4 šilinge. Za Jugoslavijo četrtletno : Din. 25*— celoletno : Din. IDO'— Pozamezna številka 10 grošev. Naroča se pod naslovom .KOROŠKI SLOVENEC- Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. Rokopisi se naj po- Z8 šiljajo na naslov: Pol. in gosp. društvo Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. List politiko, gospodarstvo in prosveto Podpiranje ljudi. Podpiranje ljudi, ki baje nimajo dela, vzbu-ia resne pomisleke. Menda se podpira preveč ljudi, ki podpore niso potrebni in morebiti je niso vredni. Zlasti se nam morajo vzbujati pomisleki, ker mora to podporo nekdo plačevati ! Delavec, ki se trudi za delom, plačuje velik del te podpore. Slovenski zidarski delavec v Celovcu nam je dejal: „Jaz še ves čas po vojni niti en dan nisem bil brez dela; človek mora Pač za vsako delo prijeti. Glejte, popravljali smo pri neki hiši stranišča, pa nekateri ljudje niso hoteli v greznice." Mar naj to delo naredi mojster sam? Znano je, da si nihče ne upa javno grajati, da po dogovoru še letos aprila meseca zidarji niso hoteli delati, češ, da jim je ljubše dobavati še podporo, kakor prijemati se dela, ki se morebiti le še vsled mraza za nekaj časa ustavi. Na tisoče ljudi je tako skozi tedne dobivalo podporo, ko je že delo nanje čakalo. 2. novembra se je na zborovanju delavske zbornice v Celovcu govorilo tudi o tem vPrašanju zlasti radi tega, ker se je s to podporo na Koroškem izredno slabo gospodarilo in je ministrstvo naročilo, da se mora strogo varčevati. V Inomostu je bilo pri obračunu pri Podporah za brezdelne pribitka 246.000 S, pri • zasilnih podporah 90.000 S primanjkljaja. V Solnogradu je bilo pri brezdelnih pribitka 345 tisoč S, pri zasilnih podporah 21.000 S primanjkljaja; na Dunaju je bilo pri brezdelnih Pribitka 11,000.000 S, pri zasilnih podporah Primanjkljaja 7,000.000 S. Torej tudi Dunaj ne vsipa denarja ljudem, ki do njega nimajo pravice in podpore niso potrebni, ker ve, da, če Primanjkuje, bo moral doplačevati delovni tovariš za lenuha, morebiti potepuha. Tudi delavec uvideva, da podpora ne žene človeka za delom in kruhom. Pomoči je treba samo tam, kjer si človek sam ne more več pomagati. V Celovcu pa je bilo pri obračunu pri brezdelnih Primanjkljaja 506.000 S in pri zasilnem podpiranju 504.000 S! Računski sklep je moral biti *ako slab, ker baje v Celovcu dobivajo podporo Pekateri brezdelni že neprestano od leta 1925 sem, kar je proti postavi; zasilna podpora se Pekaterim plačuje že 2000 dni, kar je tudi proti Postavi. Poletni delavci: zidarji, pleskarji, u-službenci na letoviščih služijo v letu sploh samo 22 tednov in v tem času vplačajo za brez-delnost 80 do 100 S, potem pa skozi vse ostato leto sprejmejo podpore 3 do 400 S. Takšno zavarovanje je seve nesmiselno. Tako postanejo iudje državni penzionisti in sicer v mladih letih, ko sicer še nihče ne dobiva penzije. Strokovnjaki opozarjajo, da je treba poleg ^varovanja za brezposelnost posredovalnic delo. Imamo take posredovalnice, ali v Ce-NVcu se menda zanje nihče preveč ne zmeni, ‘P stvar ostaja na papirju. Posredovalnice naj dajo ljudem, ki hočejo podpore za brezdelnost, dela in ne denarja, pa jih bo manj prihajalo in ne bodo nastajali takšni primanjkljaji. K žu-Panu v Grabštanju je prišla začetkom oktobra P0 Potrdilo, da nima dela m dobi podporo za Ppezdehie, gospodična, hčer železničarja, v lakastih čeveljčkih! Župan ji je povedal, da zdaj f3 Pobiranje krompirja kmetje potrebujejo de-lavke. Prišla je še enkrat, prišla tretjič, a žu-Pa'i ni podpiral. Ni verjetno, da bi bila potem *la na polje, a menda se je le začela sramovati, aa se hoče pustiti vzdržavati od delavcev, ki lrdo delajo in doplačujejo od pičlega zaslužka ^"esto za ljudi, ki podpore niso potrebni. Monsignore Valentin Pod~ gore — stolni kanonik. Rajni gospod stolni kanonik in prelat dr. Martin Ehrlich je dobil svojega naslednika v osebi monsignorja Valentina Podgorca. V sredo dne 20. novembra je izvršil obred slovesne inštalacije sam prevzvišeni g. knezoškof. Napolnjeni stoli in prostori pred glavnim oltarjem praznično odete stolne cerkve so pričali, da prevzema dostojanstvo stolnega kapitularja o-sebnost, ki ni neznana v katoliški javnosti. Pa tudi v širših krogih političnega, kulturnega in gospodarskega življenja je ime Podgorc na dobrem glasu. Po vsem mestu je znan in priznan pridigar pri sv. Duhu, mnogoletni vzgojitelj in profesor na zasebnem učiteljišču celovških Uršulink, ugledni, izkušeni svetovalec v deželnem kulturnem svetu, vzorni delavec in organizator na socijalnem in gospodarskem polju. Predvsem pa so prišli in še prihajajo sadovi njegovega delovanja na vseh teh poljih v prid verskemu, kulturnemu in gospodarskemu življenju koroških Slovencev. Razmeroma dolga doba 39 duhovniških let je sijajen dokaz in izraz neumornega delovanja sedaj 62 let starega, pa še vedno mladeniško čilega dostojanstvenika za versko in nravno obnovo našega naroda. Začel je to svoje delovanje kot kaplan v Pliberku in ga nadaljeval v vseh naslednjih letih do današnjega dne v dušnopastirskem delu, v govorjeni in pisani besedi. V neštetih člankih je vzpodbujal verno ljudstvo k živemu verskemu življenju. Kot tajnik Mohorjeve družbe je dal svojemu ljudstvu dragoceno knjigo »Slovenski Goffine", molitvenika »Evangeljska zakladnica" in »Sveta maša" itd. Naš verski list »Nedelja" ima njega za lastnika in najmarljivejšega sotrudnika. I Tudi v kulturnem in gospodarskem življenju našega naroda so neizbrisljivi sledovi Podgorčevega dela. Na mnogobrojnih shodih in prireditvah je nastopal kot govornik in zagovornik ljudske izobrazbe. Še več kakor z govorjeno je v tem oziru deloval s pisano besedo kot sotrudnik skoroda vseh naših listov in revij. Našemu listu je zvest in zanesljiv svetovalec, sotrudnik in poročevalec na polju narodnega gospodarstva. O pomembnosti Podgorčevega delovanja na gospodarskem in zadružnem polju piše brez razloga »Kamtner Tagblatt" dne 20, nov. t. L: »Ce koroški Slovenci v tem oziru (na zadružnem polju) prednjačijo pred kmeti v nemškem delu dežele, je to pač brezdvomno v veliki meri zasluga novega stolnega kapitularja." Stolni kanonik msgr. Podgorc ni samo zaslužni, dolgoletni načelnik celovškega hranilnega in posojilnega društva, temveč tudi ustanovitelj marsikatere posojilnice v slovenskem delu Koroške. Pozabiti tudi ne smemo, da je impozantna zadruga in zadružna hiša v Sinči vasi Podgorčeva ustanova. Kdor zna ceniti pomen in važnost zadružnega gibanja, bo znal ceniti tudi pomen in važnost tozadevnega truda in dela stolnega kanonika. Nikakor pa nočemo trditi, da smo s tem našteli vse dokaze za dejstvo, da je duhovnik, kulturni in gospodarski delavec msgr. Podgorc velik dobrotnik svojega naroda. Iz srca se veselimo, da je našlo njegovo delo to priznanje, ki se izraža v podelitvi novega dostojanstva. Iz srca častitamo, navdušeno kličemo: Na mnoga leta! Upamo in prosimo, da nam ostane novi stolni kanonik tudi zanaprej očetovski prijatelj in svetovalec, neumorni voditelj in buditelj na verskem, kulturnem, socijalnem in gospodarskem polju. Sestanek gorjanskih kmetov. Na seji deželnega kulturnega sveta dne 10. oktobra 1929 se je poročalo, da je agrarno-politični odsek sklenil, da mora vlada uvaže-vati sklepe gorjanskih kmetov. Ti so zborovali 1. oktobra 1928 v Gradcu. Da seznanimo naše čitatelje s temi sklepi, jih priobčujemo v dopolnilo poročila o seji dež. kult. sveta. 1. Česa je treba, da se kmet brani zadolžen ja? Naj se povsod uvede postava, da se mlademu posetniku, ko prevzame posestvo, ne sme nalagati več dolgov, nego zamore obrestovati in odplačati: Anerbenrecht ali Hdferrecht se ta red imenuje. (Na Koroškem je že v veljavi, ali izvaja se ne.) Naj se zadolženju določi v vseh slučajih, ko posestvo prehaja med živimi, neka meja. Ko posestvo prevzame član rodbine, naj se popuste pristojbine. Naj se postavno poskrbi, da kmet ne ostane nezavarovan proti požaru. Naturalna zavarovanja naj se podpirajo in pospešujejo, previsoka ali prenizka zavarovanja naj se zabranijo. V slučaju nesreče naj se zopetno podpirajo z javnimi sredstvi. 2. Da gorjansko gospodarstvo ne bo pasivno, naj se zavarujejo primerne stalne, cene za glavne pridelke: govejo živino, konje, drobnico, les, mleko in mlečne izdelke. Treba je primerne carine, treba je urediti uvoz po tržnih razmerah, treba je carinske zveze z Nemčijo- Z državno pomočjo naj se vpostavi pri splošni zvezi zadrug urad, ki naj urejuje cene in pripomore, da se vsako blago spravi na pravi kraj. Kjer je treba kmečka posestva vzdržati in zboljšati, naj daje država brezobrestna posojila. Naj se olajšajo davki, zlasti dohodninski davek, davek na blagovni promet in rentni davek. Naj se jemlje ozir na družine s številnimi otroci. Da se razbremeni gospodarstvo, naj država prevzame pota in uredi za spravljanje lesa potrebne naprave. Na postranskih železnicah naj se zniža voznina za najvažnejše potrebščine in najvažnejše pridelke. M POLITIČNI PREGLED B Okrog ustavne reforme. V zvezi z njo je volilna reforma. Po dosedanjih vesteh nameravajo razdeliti Koroško na 4 okrožja in pri-deliti seveda vsakemu volilnemu okrožju nekaj Slovencev. V prvem volilnem postopanju bi se volilo v 30 volilnih okrožjih 30 poslancev, o-stali pa v drugem in tretjem volilnem postopanju. Po sedanjem razmerju glasov pri prvem volilnem postopanju na Koroškem niti en kandidat ne bo izvoljen. Sicer pa je to šele eden starih prejšnjih načrtov, o katerem se bo še temeljito razpravljalo. Zanimivo je, da heim-wehr ni več proti znižanju mandatov v deželah, kršč. soc. pa sploh pravijo, da je dosedanji volilni red boljši od novega načrta. — Zvezni kancler Schober je izjavil, da novi osnutek u-stavne reforme ne vsebuje ničesar, kar ne bi bito združljivo z načeli prave demokracije. Glede notranje razorožitve je izjavil, da je treba najprej zagotoviti reformo in ojačiti državno avtoriteto, nakar bo sledilo ostalo. Njegovo naziranje je bito vedno, da sme nositi orožje samo armada, orožništvo in policija. Razna društva, ki rada nosijo uniformo, niso sama po sebi nevarna s pogojem, da so neoborožena. Zanimiva je vest, da namerava vlada pretvoriti heimwehr v strelska in veteranska društva. — V angleški zbornici je bHo stavljeno novo vprašanje o položaju v Avstriji. Men- derson je odgovoril, da pozna angleški poslanik na Dunaju stališče angleške vlade in jo stalno obvešča o dogodkih v Avstriji. — Splošno se opaža, da se heimwehr umika in da bo priznala dogovor med strankami glede ustavne reforme. Parlament bo pač sprejel točke, o kateriii je prišlo do sporazuma z opozicijo, o-stale pa sploh ne pridejo na dnevni red. Društvo za proučevanje manjšinskih vprašani. V Pragi je bilo ustanovljeno češkoslovaško društvo za proučevanje manjšinskih vprašanj. Za predsednika je bil izvoljen bivši minister Krofta. Društvo bo proučevalo vprašanja, ki so v zvezi z življenjem in s težnjami narodnih manjšin. Manjšinska vprašanja bo proučevalo zgolj znanstveno m se ne bo vmešavalo v ukrepe, ki jih bo v tem pogledu odrejala državna oblast. Predsedniške volitve v Mehiki. Vršile so se dne 17. t. m. in je dobil veliko večino vladni kandidat Pascual Ortiz Rubio. Skoro povsod je prišlo do streljanja in napadanja volilnih prostorov, katerih mnogi so bili demolirani navzlic obsežnim varnostnim odredbam. V Mehiko City je bilo ubitih 7 oseb. V Veracruzu so bili 4 mrtvi, razen tega pa so množice linčale neko osebo. Poroča se tudi o enem mrtvem v Cordobi. Vsega skupaj je bilo 19 mrtvih in več sto ranjenih, med njimi v Mehiko City 22 in v Tampcu 16. Premagana opozicija dolži vlado, da je ovirala svobodno glasovanje. Novi predsednik pripada narodni revolucijonarni stranki in je pristaš politike osebne diktature, kakršno sta vodila Obregon in Calles. Do sedaj je bil minister in guverner ter poslanik v Berlinu in Braziliji. Njegov program se sklada s politik» Mehike v zadnjih letih. Politične vesti. Italijanski poslanik je vložil pri romunski vladi protest proti pisavi romunskega tiska, ki preostro odgovarja italijanskemu tisku. Romunski zunanji minister je odgovoril, da je romunski tisk svoboden in da piše po lastni presoji, dočim se to za italijanski tisk ne more reči. Italijanski tisk napada Romunijo, čeprav je znano, da sme pisati samo to, kar se odredi od fašističnega vodstva. — Bolgarski vladi je bilo sporočeno, da ima plačevati vojno odškodnino v 37 letnih obrokih po 12 in pol milijona zlatih frankov. Ce nato ne pristane, bo uveljavljen načrt strokovnjaške komisije, ki določa 37 obrokov po 15 milijonov. Vlada je nato odredila demonstracije kot protest proti višini reparacij, ki ne odgovarjajo dejanskemu gospodarskemu položaju Bolgarske. Prebivalstvo je demonstriralo pred angleškim, francoskim in jugoslovanskim poslaništvom. Žrtev demonstracij je več ranjenih dijakov. Angleška in francoska vlada sta vložili proteste. — Pretekli teden so se pričela v Parizu pogajanja glede saarskega ozemlja. Francoska vlada predlaga naslednjo rešitev: Ustanovi naj se francosko-nemško saarsko društvo M PODLISTEK || Kovač Franc: Zadnji Čarovniški proces na Važen-bergu. (Nadaljevanje.) Polagoma so prihajale kočije z ostalimi povabljenimi gospodi: na čmem vrancu je prijezdil rajneški in končno so bili v gradu zbrani vsi povabljenci, med drugimi tudi velikovški cesarski sodnik dr. Jurij Wolfgang Tscha-buschnig z asesorjem Pongracem Reschenau-erjem. Vsakega posebej je pozdravil gospod Sigmund in ga odvedel v hišo. Gospodje so si podajali roke, se oriklanjali in si ponujali tobačnice. Oblečeni so bili v črne hlače iz irhovi-ne, v visokih škornjih z ostrogami, imeli so debele zimske suknje podvlečene s finim krznom, na glavi tople kučme iz kunovine ali so-bolovine, okrašene z dolgimi orlovimi in sokolovimi peresi. Ker so bile v tedanjih časih lovske puške zelo težke in nerodne, je vsak gospod vzel s seboj še hlapca, ki je bil na lovu vedno v njegovi bližini ter nosil rezervno puško, smodnik in svinec. Gospodje so sedeli za mizo, se krepčali, šalili in glasno smejali, dokler ni dal viceflom znamenja za odhod. Hlapci so držali na uzdah osedlane konje, ki so Wli nepotrpežljivo s kopiti ob tla, ondi so zopet miriH pse, ki so komaj čakali, da jih iz- za izkoriščanje tamošnjih rudnikov in za izvoz premoga v inozemstvo. Saarski kotlini bi veliko škodilo, ako se ji zapre nemška meja. Zato bo društvo zahtevalo, naj ostane sedanji položaj do leta 1935, nato pa se uredi tako, da bo zadovoljilo vse tri zainteresirane dele, to je Francijo, Nemčijo in Saarsko kotlino. — Varšavska komunistična omladina je za prvo obletnico komun, intemacijonale pripravila obširne demonstracije in stavke. Policija pa je te demonstracije v kali zadušila ter aretirala več voditeljev komunistične omladine. Zvečer je skupini kakih 600 omiadinskih komunistov u-spelo prirediti v varšavskih predmestjih manjše demonstracije. Ko je policija razganjala demonstrante, je bilo oddanih nekaj strelov. En mimoidoči je bil ubit, dva demonstranta pa sta bila ranjena. Aretiranih je bilo preko 60 oseb. — Boji na daljnem vzhodu se nadaljujejo. Pri Mančuliji je bila huda topovska bitka med Rusi in Kitajci. Rusi so obstreljevali kitajske jarke. Sovjetski letalci so uničili kolodvor v Daljnem Noru. Dalje so Rusi po hudih bojih, pri katerih je padlo 2000 Kitajcev, zavzeli Dalajnor in Mančuli. Na vzhodni fronti so ruske čete oa več krajih prekoračile kitajsko mejo. 1 DOMAČE NOVICE ~| Borovlje. (Občinska seja dne 19. XI. 1929.) Iz poročil župana je razvidno, da je dolgoletni obč. svetnik gosp. Jaklič odložil svoje mesto vsled bolezni. Za namestnika v obč. svet se izvoli gosp. Legat. — Vsled odloka dež. vlade je obč. primorana prispevati za sem pristojnega in na Dunaju stanujočega Ignaca Hojnika mesečno 10 S. — Deželni kulturni svet hoče, da se preskrbita premirana bika, eden za Borovlje in eden za Kožentavro. Sklene se, da se za Borovlje počaka do prihodnjega leta, ker je upanje, da ga do tega časa zredi tukajšnji posestnik. — Dovoli se prispevek 27 S za prevoz Maks Jožefa v bolnico. — Istotako se dovoli 200 S kot prispevek za zdravljenje za Pavlino Esterle. — Na glavni šoli se vpelje iz>posoje-vanje šolskih knjig. Vsak šolar bo plačal za posojilo knjige petino tega, kar stane. V ta namen se najame posojilo 5000 S in je izračunano, da se bo to amortiziralo v petih letih. — Glede prispevka k nameravani novi cesti Borovlje—Bajtiše se razpravlja na obč. seji že četrtič. Morda se bo z delom prihodnje leto vendar pričelo. K temu bi prispevala naia občina približno 26.000 S, Sele 12.600 S in Voigt ter Hollenburg skupno 101.000 S. — Nato se reši več prošenj za sprejem v obč. pristojnost. — Sklene se, da se podaljša in izdela cesta, ki bo šla od Kolodvorske ceste mimo Janežiča do Jarica. V ta namen naj se stopi v stik z dotič-nimi posestniki glede zemljišča. — Socher Valentin prosi, da bi smel napeljati vodovod k puste nad divjačino. Po tri ali štiri skupaj zvezani na tanki verižici ali jermenu so se začeli med seboj grizti in glasno lajali, dokler jih ni valpet Hubert s krepkimi udarci z bičem vsaj za nekaj časa pomiril. Oskrbnik zatrobi v rog in hlapci odpeljejo konje, da jih gospodje pred gradom zasedejo. Nato odhiti na spodnje dvorišče, dà gonjačem zadnja navodila, kje na] se oostavijo. Nekaterim je izročil po tri ali štiri pse, da jih peljejo na zbirališče, drugim je zaukazal, naj nosijo gospodom puške in torbe s strelivom. Vsi so takoj molče ubogali, le Hubmanov Foltej se je danes nekaj obiral in počasi vstaja! s klade pred hlevom, na kateri je sedel. Nekam jezno in zamišljeno je zrl pred se. A v i-stem trenutku je zažvižgal oskrbnikov bič in se opletel Foltejevega hrbta, da bi od bolečine in sramote kriknil, če bi bil sam. „Ti bom nekoliko razgnal tvojo leno kri po žilah. Misliš, da bom tebi še posebej ukazoval?" „Saj bom, saj bom, gospod oskrbnik," je odvrnil Foltej uslužno in planil kvišku, ne videč, da se mu tovarjši zlobno smejijo, spominjajoč se njegovega bahatega govorjenja. Vsak je namreč rajši hitro ubogal. Kdor je kazal le količkaj upornega duha, tega so takoj izročili cesarskemu komisarju, ki je tedaj imel v Velikovcu na Glavnem trgu postavljen šotor in nabiral vojake. Cesar je rabil mnogo vojakov. Na Španskem je divjal že 15 let krvavi boj, kri je tekla na Laškem in zadnji čas so se svoji hiši. Ker je dotično posestvo že v obč. Medborovnica in je v suhih letih že sedaj po-; manjkanje vode, se odkloni. — Nato se še reši nekaj prošenj ubožnega odseka. — Končno poroča župan, da je v obč. ubožnici danes umrl Jurij Varh. Rajni je bil svoj čas župan v Podljubelju in je prešel končno vsled nesreč v o-skrbo občine. Kazaze. (Bolehanje.) Par let sem bil ne-maren za poročanje, a obljubim, da se — ne bom poboljšal. V zadnjem dopisu sem naštel iz mrtvaške matice bolezni in nezgode, ki so spravile ljudi smrti pod koso in v grob ali brez groba na oni svet. Danes se ozrimo še na živeče. Naštel sem 10 bolnih na odprtini noge, vmes 4 moške, ki trpijo hude bolečine zlasti ponoči. (Hodil je tod sicer zdravnik, ki je trpinom priporočal kopeli, a ni bilo uspeha.) Nezgod je bilo dosti : neka ženska se je s srpom vrezala v nogo, druga je spodrsnila in se vrezala v roko, tretja zopet padla pri žetvi trave preko skale v Dravo, da so jo morali vleči po lestvi navzgor. Kmet vdovec je padel na skednju, sicer ne visoko, vendar tako nesrečno, da si je zganil zatilnik in si poškodoval mozeg. Potem je mesece dolgo trpel grozne bolečine v rokah; še sedaj, čez leto dni, ga roki pečeta, da si jih mora drgniti s trdo krtačo za pod. Za deset let se je v kratkem postaral prej tako gibčni in silno delavni mož. — Neko gospodinjo je nenadoma pričel boleti prst in o-tekla je roka, da je morala kljub mazilu več tednov ležati. Vse mogoče načine zdravljenja poskušajo ljudje, ko bi v velikih slučajih pomagalo priprosto sredstvo. V tem oziru izveš od bolnikov o prav čudnih zdravilih: o mačjem in pasjem mesu, pečenem ali kuhanem celo v bolnikovi vodi, o sveži mačji ali pasji koži, ki jo mora imeti bolnik tri tedne na prsih, da hudo smrdi, o zavživanju lastne vode in o več sličnih. — Neka žena je zbolela vsled prevelikega razburjenja. V bolnišnici je na porodu izgubila toliko krvi, da jo je mogla rešiti le tuja kri. Dal ! je je poldrugi liter nje lastni mož železničar, ki pa vsled tega 14 dni ni mogel iti na delo. — Gospo s kolodvora so v vlaku napadle grozne bolečine. Mož jo je takoj prepeljal v bolnico, kjer so pri operaciji našli v žolčnem mehurčku baje čez 800 kamenčkov. — Dekle je pred tre- , mi leti na polju premočil dež. Ni se žtnCnila to. Sedaj že čez leto dni ne more na noge. Reva mnogo trpi in pogosto niti z rokami ne more delati. Če še omenim že leta hromo gospodinjo mater in slaboumno kmečko dekle, je naštete za mali kraj dosti revščine. Koliko pa bi izvedel šele, ko bi prišel zdravnik, ki je na glasu, da more ozdraviti vse bolezni in slabosti?,! Otrovca. (Zlata poroka.) Majhna vasica je, tik ob izlivu Borovnice v Dravo, kjer je v nedeljo 17. t. m. oznanjalo veselo pokanje topičev redko slavnost, ki se je vršila pri Orancu. Zlato poroko, ta izredni jubilej sedanjih časov, sta začeli gibati Turki. In kogar je dobil cesarski komisar v roke, ta ni prišel nič več z lepa domov. Utaknili so ga v vojaško suknjo, poslali v Celovec v zbirališče in ko so novince izvež-bali v bojevanju, so jih takoj poslali nad sovražnika. Tam se je moral bojevati, dokler je bil sposoben, oziroma dokler ni v boju padel. In če je postal pohabljen in nesposoben, so mu dali lajno, da se je na ta način preživel s pomočjo milodarov. Tudi v Velikovcu je na Glavnem trgu postavil cesarski komisar šotor in razvil cesarski prapor. In v šotoru so sedeli pri mizi v sijajnih oblekah štiri podčastniki, jedli, pili in godli. Na mizi pred komisarjem je ležal kupček zlatnikov in srebrnikov, blesketajočih se v solnčnih žarkih. Mimo idočim fantom, kt so radovedno postajali pred šotorom, so podčastniki ponujali vina, jih prijazno vabili, naj vstopijo v cesarsko vojsko, obljubljajoč in opisujoč v živih barvah ugodnosti vojaškega stanu. In res je marsikaterega fanta, ki ni imel novca v žepu, premagala želja po denarju, drugega zopet je mikala lepa vojaška obleka, da je omamljen oà močnega vina v lahkomišljenosti, da še sam ui dobro vedel kdaj, naredil križ na ponujeno H' stino, na kar je dobil v roke nekaj denarja. In takega lahkomlselneža so v bližini se nahajajoči naborni vojaki takoj prijeli in odpeljali n,a zbirališče v Celovec. Za tistega, ki se je zapi' sai v soldaško službo, ni bilo potem nobene po* moči več. Zato je rajši vsak podložnik hitr° ubogal In tudi kaj pretrpel in prenesel, samo da mu ni bilo treba iti k vojakom vse življenj®1 obhajala v najboljšem razpoloženju Valentin in Marija Primik. Pred petdesetimi leti, na ravno isti dan, sta stala pred oltarjem glinjske farne cerkve in si dala obljubo, da bosta skupno vži-vala veselje, pa tudi skupno premagovala križe jn težave zakonskega življenja, kar sta izpolnila vzorno. Ganljivo je bilo, ko jima je to Predočil domači g. župnik in prav svečano je zadonela pesem „Sveta noč“, ki jo je zapel boroveljski pevski zbor. In vsem udeležencem lega častnega dneva, sorodnikom in znancem, ie Prišla želja in voščilo prav iz srca, da bi se zopet videla na biserni poroki. St. Jakob v Rožu. (Smrt.) V Srejah je u-oirla po dolgi in hudi bolezni šele 28 let stara zena in mati Marija Krug. V Svatnah pa je wnrl stari Miki v visoki starosti 81 let. Počivajta v miru! Št. Jakob v Rožu. (Poroke.) V zadmem času smo se prav pridno možili in ženili, Ser-vicljev Nandi je prišel iz Amerike in peljal s seboj za spremljevalko skozi življenje Birtiče-v° Zalo iz Loč. Kovačev Jozej iz Podgrada je stopil v zakon z gostilničarko Marijo Božič, “rane Lesjak iz Podkraja je vzel Marijo Suher 23 ženo. Mizar Emest Hafner si je izvolil za zakonsko družico Schillerjevo Micko; njeno sestro Urško pa je Franc Zupan vzel s seboj Ja Jesenice. Železničar Anton Lesjak si je iz-Jral Šervicljevo Dino, Jožef Ulbing iz Vaz pa ^helčevo Pavlo. Na veliko srečnih in veselih leti Kratke koroške novice. Celovec: V parku !Ja Vetrinjskem obmestju je bil 17. t. m. odkrit ^oschatov spomenik. — Tečaj za konzervi-fanje mesa se vrši 2. in 3. decembra 1929 in '3. in 14. januarja 1930 v deželni gospodinjski Soli v Celovcu. Prijaviti se je pri ravnateljstvu te šole. — V Trdnji vasi pri Celovcu je osebni vlak povozil voz in konja. Konj je bil takoj Jrtev in voz se je razletel na drobne kosce. 'Jzemlje je na tem mestu slabo pregledno in v°znik Zechner je pripeljal ravno na sredino !lra, ko je privozil vlak. V zadnjem trenutku |e še srečno skočil z voza. — Dne 16. t. m. so Pasteli na Koroškem 3353 podpiranih brezpo-j^hiih, za 654 od prejšnjega tedna več. Število ?rezposelnih se strahovito množi. — Ostali Sjaji: Sejmi v mesecu decembru: 2. Velikovec, Vid ob Glini, 18. Beljak, 27. Labud. — Japlan Gsbls se je ponesrečil s svojim motor-ntI,i kolesom in si pri tem zlomil nadlehfcnico. vilo Anderke v Spodnjih Jezercah je bile ?°5oči na 12. t. m. vlomljeno. Tatovi so odnesli perila, sukno, puško, gramofon, 45 plošč in rf Čevljev v skupni vrednosti ‘ 1300 S. — V •J^oveljski jeklarni se je ponesrečil Mihael 1 Urk iz Resnika. Morali so ga prepeljati v ce-pVŠko bolnico. — Posestnikovemu sinu Josipu Jjlancu v Gradišču pri Libeličah je eksplodira dinamitna kapica. Polanc si je pri tem po-sl^doval levo oko in členke leve roke. Zdravi § Gonjači so odhiteli proti Vogljam skozi v?ugraben, zmrzli sneg je škripal pod njiho-jj’1?* nogami in se v solnčnih žarkih blesketal Potresen z nebroj biseri. Nepotrpežljivi psi ^ abili naprej, da so jih morali z vso sila držati