Uredništvo: Sehilleijeva cesta štev. 3, dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izbaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. NARODNI Upravništvo: Sehilleijeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstr O-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12"50 četrtletno ... K 6"b0 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30'— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Št. 149. Telefonska številka 65. Celje, v torek, 5. julija 1910. Čekovni raCtin 48.817. Leto II. Beseda o petindvajseti skupščini Ciril-Melodove družbe. Skupščina Ciril-Metodove družbe v Ljubljani v nedeljo dne 3. julija 1910. je bila menda najveličastnejša slovenska prireditev zadnjih 25 let. Petindvajsetletno delo se zrcali tudi v tej nedeljski prireditvi naše družbe. Veličasten obisk, veličastne besede, veličastni uspehi. Zadovoljnost nas je prešinjala v pogledu na preteklost. Toda veličastni slavnostni dnevi so minuli. Zopet je napočil čas resnega razmotriva-nja in delovanja. Dosedanji uspehi Ciril-Metodove družbe so lepi, vendar se mora naše delo še podvojiti in podesetoriti, kajti sila in sovra^Jtfo naših narodnih nasprotnikov narašča s tako konsekvenco, da boj brezdvomno še dolgo ne bo dosegel vrhunca. Veličastni slavnostni dnevi so minuli, napočil je zopet dan resnega dela. Prva ura novega delavnega dne pa bodi odmerjena besedi o predmetu, ki je sicer le pri nekaterih točnejših opazovalcih motil veličastnost prireditve, ki pa utegne dovesti še do komplikacij. ako se pravočasno ne krene na pravo pot. Pred vsem se danes spominjam tistega večkratnega poziva v »Slovenskem Narodu«, da »mora biti izvoljen v vodstvo Ciril-Metodove družbe tudi ljubljanski podžupan g. dr. Ivan Tavčar.« Vsakogar je ta ponovni »mora« neprijetno dirnil, posebno pa izvenkranjske Slovence — kratkomalo ne pripustimo. da bi se nas skušalo na ta način terorizirati, to sj naj gospodje zapomnijo za bodočnost. Ne rekel bi ničesar, ako bi vedel, da motivi tistega poziva izvirajo iz stvarnih narodnoobrambnih razlogov. Toda pozitivno mi je znano, da so odločali drugi razlogi in sicer taki. ki se prav nič ne tičejo narodnoobramb-nega dela, temveč edinole nesporazumljenj v izvrše-valnem odboru narodnonapredne stranke na Kranjskem. In to je dovolj tehten povod, da prosimo me-rodajne kroge v Ljubljani, naj v bodoče tako agitacijo v Ciril-Metodovi družbi opuste, ker bomo sicer primorani govoriti drugače. V družbi, v kateri sedimo tudi izvenjkranjski Slovenci, se ne bo »kokaljilo«. Drugo, kar bi rad omenil, se tiče oblike skupščine. V dosedanji obliki ni skupščina nič druzega, kakor nekako slavnostno zborovanje, na katerem je debata o obrambnem delu družbinem absolutno nemogoča. To pa stvari škoduje. Zastopnikom podružnic in manjšin naj bi se dala svobodna beseda v stvarno razmotrivanje položaja, narodnoobrambne-ga dela in narodnoobrambnih želj. To bi se dalo s pridom doseči le na ta način, da se uvede zraven slavnostnega zborovanja še posebno zborovanje delegatov, zastopnikov podružnic in manjšin. Na tem zborovanju bi se podala poročila vodstva in morebiti pokrajinskih zvez, vršil bi se razgovor. Tudi volitve naj bi se izvršile na tem zborovanju. Za volitve pa se naj načelno uvede volitev z listki. Volitev z vzklikom v tako veliki organizaciji, kakor je Ciril-Metodova družba, ni prav nič na mestu. Zborovanju delegatov bi sledilo še nekako slavnostno zborova- nje v obliki dosedanje skušpčine. h kateremu bi imel vsakdo pristop. To smo hoteli povedati. Mislimo, da je boljše, male nedostatke odpraviti, kakor pa čakati na velike zmešnjave. Družbi bo le v korist, ako upošteva ta naš nasvet! Mladin. * Sprejem skupščinarjev v Ljubljani. 2e v soboto je prihitelo mnogo rodoljubnih Slovencev in Slovenk iz vseh krajev naše domovine v Ljubljano;»Narodni dom« in hotel »Tivoli« sta se hipoma napolnila V nedeljo pa je bilo po ljubljanskih ulicah živo že od ranega jutra. Meščani in okoličani — vse je bilo na cesti, da vidi sprejem in prihod došlih gostov iz Primorja in zelenega Štajerja. Posebno zaseden je bil trg pred kolodvorom; celo ven na peron se je zbralo mnogo in premnogo meščanstva vseh slojev. Tržaški vlak je pripeljal do tisoč udeležencev iz Trsta in nad 500 gostov iz ostalega Primorja in Notranjske. Godba »Slov. Filharmonije« je zasvirala narodno himno in zaorili so dolgotraja-joči, urnebesni živijo klici. Došle Tržačane in Goriča-ne je pozdravil predsednik družbe sv. Cirila in Metoda vladni svetnik Senekovič z izbranimi besedami. Odgovorila sta imenom Tržačanov dr. Abram in dr. Mandič, imenom Goričanov dr. Dereani. Hitro na to je prišel tudi štajerski vlak z narodno godbo iz Celja. Na to se je uredil slavnostni sprevod k Narodnemu domu, kjer se je vršila glavna skjjg^čina Ciril-Metodove družbe. V sprevodu je korakalo nad 6 tisoč oseb z dvema godbama Navdušenje gostov in pozdravljajočega jih ljubljanskega občinstva je bilo nepopisno. * 25. redna velika skupščina CMD. Udeležba pri glavni skupščini sv. Cirila in Metoda je bila primerna ne le slovenski, beli naši Ljubljani, bila je primerna tudi slavnostnemu trenutku petindvajsetletnice mučnega, a za narod in njegov obstoj velepomembnega dela. Uvodom skupščine je pozdravil družbin prvomestnik Senekovič posebel ljubljanskega župana Ivana Hribarja, ki je bil med ustanovitelji družbe in je ostal od tedaj njen zvesti pospeševalec in prijatelj. Spominjal se je posebej še štirih drugih ustanovnikov, ces. svetnika Murnika, notarja Svetca, dr. J. Vošnjaka in monsign.Zupana. Nato je pozdravil odlične goste, kakor zastopnike isterske CM družbe Spinčiča, dr. Poščiča in V. To-mičiča, prof. Martinoviča ,predsednika »Hrv. pučke prosvete« v Zagrebu, dalje drž. posl. dr. Rybara, dež. posl. Gangla, dr. Oražna, dr. Slavika, dr.Triller-ja, dr. Vilfana, nadsv. Višnikarja, zastopnika Korošcev dr. Mullerja, zastopstvo' slov. Sokolske zveze in druge. Izvajal je, da je 251etno delovanje družbe sv. CM 251etni glasen protest proti vladi, katera zanemarja svoje dolžnosti tako daleč, da nam ne da potrebnih slovenskh šol niti na periferiji niti v središčih. V 25 letih je zbrala Družba nad 1 milijon kron in sko. ro ravno toliko izdala. Spominjal se je g. Senekovič na to rovanja klerikalcev proti CMD; nasprotovali so ji huje kqjkrvni sovražniki ... (Po dvorani je grmelo: »Izdajalci!«) Nato se je zahvaljeval učiteljstvu, ženstvu, časopisju — sploh vsem činiteljem, ki v odlični meri delujejo za Družbin procvit. Med umrlimi dobrotniki Družbe je imenoval med Štajerci drž. posl. V. Ježovnika in prof. Jos. Zelenika. Govorili so na to ljub. župan Iv. Hribar, isterski drž. posl. Spinčič, prof. Martinovič, starosta Slov. sok. zveze dr. Oražen. Slovesen trenotek pa je bil, ko je skupščina izvolila za častne člane CMD župana Iv. Hribara, Ivana Murnika, dr. J. Vošnjaka in trnovskega župnika Iv. Vrhovnika. Navdušenje in odobravanje je bilo toliko, da so mnogim možem stale solze v očeh. * Tajniško poročilo. Nato je poročal glavni tajnik družbe dr. Žerjav. Ko je po ptujskih in septemberskih dogodkih narodno navdušenje in požrtvovalnost mogočno nara-stla, so marsikoji prorokovali, da bo temu sledila reakcija. A reakcija v požrtvovalnosti za družbo sv. C. in M. ni nastopila. 25 let je že škandal za državo in zakone, da morajo slovenski državljani sami vzdrževati šole, kjer bi to morale storiti javne oblasti. Družba vzdržuje 52 učnih moči. Ustanovila je pokojninski zaklad, kateremu je vlada po novem zakonu priznala značaj nadomestnega zavoda. V smislu preošnove družbe, ki datira izza Boh. Bistrice, smo delali vstrajno na naši organizaciji. Na Kranjskem je bilo lani 79, sedaj 94 podružnic, lani je bilo 5231 članov, letos 6649. Večina teh podružnic je osnovano med kmetskim ljudstvom. Na Goriškem je bilo lani 27, letos 34 podružnic, lani je bilo 1448 članov, letos 2126. Trst je imel lani 7, letos pa 13 podružnic, število članov je narastlo od 700 na 1155. Na Koroškem smo imeli lani 12, letos 11 podružnic, število članov pa je narastlo od 420 na 464. Na Štajerskem se je od lanske skupščine ustanovilo 12 podružnic, da jih imamo zdaj 65. Število članov, ki je lani znašalo 3740, je narastlo na 4435. Vseh družbenih članov je tedaj 14.829, napram lani 11.539. Družba je največji socijalni zavod na jugu monarhije, namenjena je kmečki in delavski mladini. Družbeno zunanje delo se ni le tikalo šolstva. Vse, kar je z njim v zvezi, smo podpirali. Minolo šolsko leto smo vzdrževali 7 ljudskih šol in 20 vrtcev. V slednjih je bilo 1234 otrok, ki jih je poučevalo 20 vrtnaric. Ljudskih šol meli smo 7 s 30 razredi in 1516 otroki. Pri sv. Jakobu v Trstu se sezi<|a novo šolsko poslopje. Za velikovško šolo je po sedanji preuredbi dana podlaga za pravico javnosti. V beljaškem okraju je kupljen svet in se kmalu začne z zgradbo nove šole. V kočevskem okraju ste se zgradili z družebno pomočjo 2 šoli, za več drugih pa smo zagotovili take podpore, da smo zaprli Nemcem pot. Svojim šolam je družba kupila učil za 6000 kron. Drž. nadzorstvo priznava, da je naše šolstvo izvrstno. Učiteljstvo je delavno in zasluži, da smo nanj ponosni. Pokojnine LISTEK. Oče Kondelik in ženin Vejvara. 63 Češki spisal Ignat Herrmann. — Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. Gospod Kondelik je vzel vizitko in je bral: »Prosim, da bi gospodična sprejela mal spomin za svoj novi dom.« »Ka pa je to neki?« je premišljal Kondelik. »Počakajte, Vejvara, poiščem dleto in klešče, mi bodete pomagali — takoj pogledamo ...« Mojster Kondelik je jedel hlastno, samo da bi že enkrat odprl zaboj. Bil je neizrečeno radoveden, kaj pošilja njegov stari znanec in prijatelj Bečka. Vse hiše, ki jih je postavil v teku dvajsetih let, je Kondelik poslikal. In komaj je odložil vilice, je šel takoj na delo. Na pokrovu je bila naslikana steklenica, znamenje, da je notri nekaj, kar se rado stere. »To bo kaka steklena garnitura ali servis«, je ugibal mojster in je vlekel oprezno žebljičke. Slednjič je odtrgal pokrov in je začel grabiti slamo, v katero so bili predmeti v zaboju oviti in zavezani. Vejvara je jemal Kondeliku stvari iz rok in je odvijal papirnati zavoj. Pepica se je sklonila nad zabojem, polna rado- vednosti, gospa Kondelikova je stafa pri njem ravno, s prekrižanimi rokami, kakor prorokinja. Kakor da bi nekaj slutila. In njena slutnja se je uresničila. Naenkrat se je pokazalo, kaj vsebuje čudni zaboj. Iz slame, iz dračja iz debelega in svilenega papirja sta se pojavila dva dela — velikih, dragocenih petrolejskih svetiljk. Vejvara je počasi postavljal na mizo, natikal, privijal, mojster Kondelik je tlačil molče slamo zopet nazaj v prazni zaboj, in ko se je dvignil in zravnal, se je ozrl vprto na svetiljki in ni- vedel, kaj bi rekel. »Glej, glej,« je spregovorila gospa Kondejikova, »svetiljki! In, lepi svetiljki! Kateri izmed njih pa sta lepši...« Šla je v spalnico in se je vrnila z eno izmed onih ki jih je kupil dopoludne mojster Kondelik. Molče jo je postavila poleg svetiljk gospoda Bečka in jih je gledala, kakor da bi jih ocenjevala. »Lepe svetiljke bodete imeli, Vejvara,« je rekla popolnoma dobrovoljno, toda v srcu se je smejala. »Ti-le vam je kupil zopet oče danes zjutraj. To ste veseli, kaj? Bodete vsaj imeli s čim svetiti. Plin imate tudi tam — to bo svetlobe ...« Mojster Kondelik ni zinil besedice, toda čutil je, kako ga soproga pika s temi dobrodušnimi besedami. Sedaj se mu je zdelo, da razume besede svoje skrbne polovice, da »si svetiljki kupuje vsaka gospa še-le po poroki.« In gospa Kondelikova, kakor bi uganila, kaj soprog misli, je pristavila glasno: »Da, stari! Vidiš, zato sem ti rekla opoludne, da bi moral prej povedati, predno si kupoval. Sedaj imata že dva para ...« »Ze tri, mamica«, je pristavil natihoma Vejvara. »Kako to, Fran?« »Kolegi v uradu so mi darovali danes tudi par petrolejskih svetiljk, poslali so mi jih na stanovanje.« »Kaj je vse ljudi obsedel vrag z lampami!« je zakričal mojster Kondelik. »Da, stari«, je razlagala gospa, to je tako: nisem še videla poroke, da ne bi nevesta dobila nekaj petrolejskih svetiljk. Ako kdo ne ve, kaj bi poslal, kupi svetiljko Vsi ljudje dajejo vsem poročencem svetiljke, vsi! Navadno dajejo po eno svetiljko, najinima otrokoma pa kar po dve. In ti si tako lepo začel. Da bi bile te svetiljke porabne vsaj za kuhinjo, za klet — toda to so celi kandelabri, s katerimi se ne sveti, ki se postavljajo na omaro, na kredenco, povsod so samo za napotje, za nobeno rabo niso ...« Vse to je povedala gospa tako dobrovoljno, brez očitanja. Njej je zadostovalo, da se je izpolnilo, kar ie pričakovala in da je triumfirala nad soprogom. In veselilo jo je, da je tudi on nekaj »napravil«. To je zopet očetov dan, revanš za one poročne srajce. »In to še niso vse«, je pristavila. »Pride jih gotovo še nekaj, vem.« In obrnila se je k Pepici in ji je naročevala. »Sedaj jih moraš pustiti seveda zunaj, da bi gostje videli to, ako kdo slučajno pride k nam. Toda po svatbi jih boš lepo zavila, da se ne pokvarijo in ko se / so zagotovljene. Za 2691 otrok, ki so v naših zavodih, skrbi 20 učiteljic - vrtnaric, 11 moških, 20 ženskih učiteljskih moči. Poleg njih deluje 7 katehetov, med njimi 1 definitiven. Med učiteljstvom je 18 posvetnih in 13 redovnih moči, med vrtnaricami 18 posvetnih in 2 redovnici. Razpor s »Sloven. šolskim društvom« na Koroškem je po zadnji skupščini še nekaj časa razburjal prizadete gospode na Koroškem. Ponudene roke gospodje niso sprejeli, le psovali so, pri tem pa jim je zaspalo lastno dete. Pred Cirilmetodovo družbo je začelo strah postajati vodstvo S. L. S. Izdalo je parolo na uničenje podružnic. a uspeh je bil nasproten. Mesto pristopiti in sodelovati, so se končno iz strahu za svojo stranko odločili za ustanovitev strankarske obrambene organizacije. Strah je stranki narekoval ustanovitev »Slov. Straže«. Mi ji ne nasprotujemo. Polja je za nas vse dovolj. Odkrito se bodemo veselili, ko bodo stale na meji šolske trdnjave »Slov. Straže«. Nai smatra »Slov. Straža« za svojo nalogo, tekmovati z nami v delu za narodne manjšine, in zadovoljni bodemo vsi. Družbeno vodstvo se je shajalo vsak mesec k 1 ali 2 sejam, vmes pa so še bile mnoge druge ožje seje. Vladala je popolna sloga in enotnost. V pisarni delujejo 4 moči z izredno požrtvovalnostjo. Zmagale so velikansko delo v korespondenci in knjigovodstvu. Hvala tem vrlim in zvestim tovarišem. — V novem 251etju bo treba še bolj napeti moči. častna je doba, na katero zremo nazaj, a še častnejša in plodonosna bo naša prihodnjost, če vztrajamo v napredovanju. V tem 251etju se bo zbila vojna med Slovanstvom in Germanstvom. V tej vojni ostani naša družba neomajna in zmagovita bojevnica. Temu poročilu je sledilo veliko odobravanje. Blagajniško poročilo, katero je podal gosp. notar Hudovernik, smo v glavnih potezah že priobčili včeraj. Po njem je pozdravila skupščino imenom tržaškega narodnega ženstva gospa Karla Ponikvai-jeva in imenom rodoljubnih Korošcev župan Koben-tar iz Št. Jakoba v Rožni dolini. Nato so se vršile volitve v načelstvo in nadzorstvo; poleg včeraj navedenih novo izvoljenih članov so ostali stari. Brzojavno so pozdravili skupščino med drugimi: Vrtovec iz Tolmina, župan Kastelic v Materiji, posl. Valentič iz Kopra, župnik Gabron v Skočidolu, zidanmoška podružnica društva jugoslov. železnišk. uradnikov, posl. Gaberšček, posl. Klofač, češka »Matica šolska« v Pragi. * Velika ljudska veselica v Tivoliju. Splošna sodba je, da Ljubljana še ni videla tako velikanske ljudske veselice kakor je bila v nedeljo pop. v prekrasnem Tivoliju. Po 3. uri pop. so začele vreti v Tivoli ljudske množice iz mesta in okolice. Posebno veliko pozornost je vzbudil prihod kmečkih »Ciril-Metodarjev« iz ljubljanske okolice; prihajali so jezdeci, postavni kmečki fantje s trobojnicami v rokah, za njimi pa so došli vozovi polni kmečkih mož, žena in deklet; vozovi so bili okrašeni z zelenjem, zastavami in cvetlicami. Občinstvo ljubljansko je prihajajoče burno pozdravljalo in jih spremilo v Tivoli. — Vsega skupaj se je udeležilo jubilejne veselice nad 20 tisoč ljudi. Cel prostor okrog hotela »Tivoli« so zasedli s paviljoni, v katerih so narodne gospe in gospodične stregle gostom z naboljšo kapljico iz vseh slov. vinorodnih krajev. Za Štajersko so imele posebne paviljone Celjanke in sicer za delniško pivo, ljutomerčana, cvetke itd.; Ptujčanke in Mariborčanke so imele tudi svoje paviljone; postavile so se tudi Brežičanke in Bizeljanke. V ostalem je bilo na veseličnemu prostoru običajno veseliško urejeno: muzej, vrtiljak, šotori za jestvine, pivo, kavo, tri godbe, plesišče v veliki hotelovi dvorani in tako naprej. Splošno veselje in uspeh veselice je nekoliko pokvaril silen naliv zvečer okrog 9 ure. Popolnoma seveda tudi ta ni pokvaril splošne zabave. Skupščina sama in veličastna veselica ostaneta vsem udeležencem neizbrisno v spominu. bo kaka prijatljica tvoja možila, ji pošlješ par sve-tiljk. Drugače bi imela svetiljk kakor Ditmarova fili-jalka ... In kako svetiljko za kuhinjo in za klet ti oče še kupi.« Mojster Kondelik je prijel kozarec in je napravil dolg požirek. Njegovo veselje do novih svetiljk se mu je popolnoma pokazilo. A Vejvara je celi večer tolažilno govoril: »Toda dekoracija bo to izvrstna, kaj bi tisto. Nekaj mora biti tudi za oči ...« Dalje prihodnjič. Slovinske iUpg a Pfimofi. Tako je naslov lično-rdeče vezani knjigi, ki obsega 354 stranij, ima pregleden zemljevid, 10 prilog in 32 panoram, načrtkov, načrtov in diagramov. To je vodnik po slovenskih alpskih deželah, Krasu in Primorju, katerega je izdelala neumorno delavna Češka podružnica S. P. D. pod uredništvom znanih alpinistov dr. Dvorskega in dr. B. Frante. Založilo je društvo „M&j'< v Pragi. Cena 6 K. Čehi so že od nekdaj mnogo potovali po slovenskih kraiinah, a" prava sreča je bila, og Jezerskega so ustanovili prvo češko letovišče in izhodišče krasnim turam ter ta kraj v narodnem in gospodarskem oziru okrepili, izpodrinivši prej- Politična kronika. BOJ NA DUNAJU. Včerajšnja seja proračunskega odseka. — Stališče Poljakov. — Konec zasedanja? — Italjani za nasil-stvo. — Mnenje čeških klerikalcev. — Spletkarije v jugoslovanskem taboru. Za Gostinčarjem, kateri je stavil v včerajšnji seji proračunskega odseka 184 rezolucij, je govoril češki socijalist Nemec, kateri je bil mnenja, da Slovenci in češki agrarci nikakor ne bi smeli obstruirati proti vladni predlogi glede italj. pravne fakultete, ker se s tem itak ne namerava ustvariti ničesar novega in ker se ne pomaga lastnim kulturnim zahtevam, ako se hoče preprečiti tuje. Posl. Stanjek je odgčvoril, da on ni nikoli nasprotoval italj. šolskim željam — dokaz temu je, da je že nastopil proti nasilni germa-nizaciji, katero delajo Nemci z državnim denarjem v južnih Tirolih. Zategadelj zelo dvomi o prijateljstvu Nemcev do Italjanov. Predlaga dve rezoluciji in siser glede volitve pododbora in ankete o italj. vse-učiliškem vprašanju. Pittoni se je izrekel proti tem rezolucijam. Po govoru posl. Choca se je seja zaključila. Danes se prične specijelna debata o predlogi. Ta obsega 5 točk; prilike bode torej še dovolj za dolge govore in sklepanje o stotinah vloženih resolucij. Na zunaj si sicer dela Bienerth korajžo in trobijo nem. listi na zmagovalen pohod: toda utrujenost nemških hrabrih bojevnikov in diference med vlado in Poljaki so tako velike, da ni misliti na resen boj proti obstrukeiji in Bienerthu ne bode preostalo ničesar druzega ko zbornico poslati na počitnice. Govorilo se je včeraj že o kompromisu v tem smislu, da bi bila dovoljena reciprociteta izpitov na zagrebškem vseučilišču in docenture v Krakovem. Nem. nacijonalci, katerim prepuščajo zviti klerikalci vse odločitve o tem vprašanju pa nočejo ničesar videti o stvarnih koncesijah. V poljskem taboru pa nied tem vre. Poljaki so stavili vladi zahtevo, naj da mesto stroškov na znani prekop, najmanj 250 miljonov kron za prekope in regulacije rek v Galiciji. Vlada pravi, da ima sicer na razpolago 112 miljonov kron, a od tega morajo nekaj dobiti tudi Nižjeavstrijsko, Moravsko in Šlezija, ki so tudi interesirane na prekopih — na Galicijo bi torej odpadlo le 50 miljonov kron. S tem pa šlahčiči nikakor niso zadovoljni in v včerajšnji seji Poljskega kluba se je v vseh mogočih napevih grozilo vladi in Bienerthu. Brez Poljakov seveda ne more eksistirati sedanja vlada in sistem ter bi došlo v parlamentu do grdih porazov: zato pa rajše poslati poslance domu! Jutranji graški listi reproducirajo pogovor nekega dunajskega žurnalista z italj posl. Concijem. Conci se je izrazil jako črnogledno o uspehu glede legalne ustanovitve italj. pravne fakultete; nasprot-stva so preveika. A kdo brani vladi, da bi ne porabila nasilja in bi odredbenim potom ne ustanovila oziroma reaktivirala fakultete? Seveda bi to ne bil precedenčni slučaj. — Oglasili so se k sedanjemu boju za italj. pravno fakulteto tudi češki klerikalci m v svojem »Čehu« obsodili jugoslov. obstrukcijo v proračunskem odseku. Brez kake aferice in brez kakih zahrbtnih splet-karij ne more seveda pri nas Slovencih miniti nobena reč. Gotovi politični in časnikarski klerikalni lumpje frondirajo na lastno pest in pomagajo vladi in Bienerthu trositi v slovansko opozicijo < razpor. Minuli teden je došel v avstr. parlament hrvaški pisatelj in posl. Šandor Gjalski-Babič, da bi se nekaj domenil z maloruskim posl. Hlibovickim zaradi vse-slov. shoda v Sofiji. Ob tej priliki je govoril tudi z nekaterimi posl. iz »Slov. kluba« in »Zveze južnh Slovanov« ter izrekel svoje dvome, da bi se moglo potom obstrukcije zmagati. To je zasebno mnenje, ki je vsakemu dovoljeno in upajmo, da naši obstruk-cijonisti niso tako slabi v kolenih, da bi se takoj zgrudili, če jim kdo pove, da padejo. »Slovenec« pa je šnje nemške letoviščnike. V češki podružnici so združeni najznamenitejši češki alpinisti, ki so izvršili najsmelejše prve ture v naših Alpah ter so posamezne skupine znanstveno in turistično temeljito preiskali in opisali. Delovanje teh planincev je epohaluega pomena ne samo za češko nego tudi za slovensko turistiko. Že leta 1898. je^izdala Češka podružnica knjižico ..Slovanske Alpy" pod uredništvom dr. Stani-nislava Prachenskega, ki vsebuje poleg občnih migljajev za potovanje imenik raznih slovenskih krajev z nemškimi imeni, kratek pregled gorskih tur v Slovanskih Alpah, letovišča, važne pošte, seznam priporočljivih gostilnic, seznam koč in avtorizo-vanih vodnikov, pristojbine vodnikov za posamezne gore ter imenik članov. L. 1900. je izdala Češka podružnica vodnika za „Savinske Alpy" s posebnim ozirom na Jezersko, pod uredništvom L. Mareša. ki ima 2 zemljevida, 5 ilustracij ter 74 stranij. L. 1902. pa je izdala Češka podružnica 2. del vodnika ,.Julske Alpy"' s sodelovanjem mnogih znamenitih čeških alpinistov. Ta vsebuje 7 panoram, 3 diagrame, načrt Ljubljane in pregledni zemljevid; knjižica obsega 104 strani. Češki alpinisti so dalje vsestransko preiskovali naše Alpe, je opisali v letnikih ..Alpskega Vestnika"; in sedaj so izdali uvodom omenjeno t,e-meljito sestavljeno in bogato oKrašeno knjigo „SJo-vinske Alpy a PFimoFe", kakoršne nimajo niti Nemci s svojo bogato turistično literaturo. napravil po zaslugi znanega političnega zahrbtneža iz tega prav smešno afero, češ. da je prišel Gjalski nagovarjat jugoslov. poslancev k udaji na željo Bie-nerthovo! Baronica Bienerthova je rojena Hrvatica iz Zagorja; ker pozna Gjalski vse ženske na Hrvaškem, pozna gotovo tudi baronico Bienerthovo — no in zveza med Bienerthom in Gjalskim je gotova! Ne vemo, če bo Bienerth tega poročila preveč vesel... Bienerth je baje tudi po svoji ženi zvedel od — Gjalskega, da dr. Ploju in Hribarju ni preveč za obstrukcijo in da mnogi člani Slovenskega kluba pravijo, da je Šusteršič zavozil! Slednje sicer, — kakor je naravno — »Slovenec« zamolči. Naši klerikalci so zares smešni. Ali pa že iščejo na tako romantičen način izgovora za poraz? Štajerske novice. Klerikalno gospodarstvo. Od vseh krajev prihajajo vesti, da je pri umrlih kleriklanih konzumnih društvih v Laškem trgu in Marnberku nad 250 tisoč kron zgube, katero morate zvečine nositi tamošnji Klerikalni posojilnici. Pri marnberškem konzumu se je odlikoval s svojim * trgovskim znanjem kaplan Somrek, kateri ima sedaj mastno mesto ravnatelja Cirilove tiskarne v Mariboru. Radovedni smo, ali plačuje ta gospod kaj za škodo, katero je povzročil v Marnbergu? Ako nas že v narodnem in gospodarskem oziru hudo udarijo posledice take gospodarske- lahkomišljenosti v zaprtem slovenskem ozemlju, je polom tem hujše vplival v Marnbergu. Marnberška posojilnica je danes uboga reva — do-čim bi pri pametnejšem gopodarstvu lahko zavzemala gospodujoče stališče v trgu in se nikoli ne bi mogla tam tako lahko ustanoviti in okrepiti nemška hranilnica. O Laškem trgu pa smo tudi dovolj že pisali. Bojimo se, da pridejo kmalu po konzumarskih polomih polomi klerikalnih bojnih posojilnic po deželi, katere tudi upravljajo — razume se, da ne zastonj — gospodarsko neizobraženi in nevedni ka-planil. Neverjetna surovost celjskih nemškutarjev. — Ko so šli včeraj učenci deške slovenske šole v Celju iz cerkve v šolo nazaj — bilo je ob sklepu šolskega leta — se jih je v Novi ulici iz hiše, kjer stanuje fotograf Lenz, opljuvalo in polivalo. Ne le učiteljstva. celo otrok se je polastila velikanska razburjenost nad tako predrznim početjem celjskih nemškutarjev. Sedaj smo imeli dalje časa mir — a kaže se, da postaja nemška golazen v mestu vedno nesramnejša, ako se je vedno na primeren način ne uči dostojnosti. Stariši slov. otrok v okolici! Te dni in prihodnje tedne bodo lazili dobro plačani in podkupljeni nem-čtirski agitatorji od hiše do hiše in vas bodo nagovarjali, da volite z Nemci in slovenskimi propalica-mi — z ljudmi, kateri v mestu pljujejo na vašo de-co! —Ganljivo je bilo, kako je g. nadučitelj Gradišnik pri zaključnem govoru v šoli polagal razburjenim in ogorčenim otrokom na srce, naj ostanejo mirni ter se vedejo navzlic takim dogodkom lepo in dostojno, da osramotijo svoje napadalce. — Dvomimo samo, da ima celjska nemška sodrga še kaj čuta za poštenje v sebi! Obesil se je na Jožefovem griču v gozdu bivši pleskar v Westnovi tovarni I. Šaden. V tovarni so ga odpustili in to je najbrž gnalo moža, ki ima 12 otrok, v smrt. Umrla ie v gradu Sekire ob Vrbskem jezeru žena slovenjgraškega okr. glavarja, Ida Poiger, roj. Frohlich. Imenovana sta davčna upravitelja gg. Rafael Dolinšek in Jože Fister za višja davčna upravitelja. Uradna dneva mariborskega okr. gavarstva se vršita v četrtek dne 7. julija v Slov. Bistrici in v četrtek dne 14. julija pri Sv. Lenartu v Slov. g. Slovenjebistriška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda vabi k občnem zboru v sredo dne 6. julija zvečer pri g. Petru Novaku v Slov. Bistrici. slovenskih izrazih sledi 1. del knjige dohodi (prijezdy) po železnicah: 1. Praga-Budjejovice Sv. Mihael-Št. Vid-Celovec; 2. Praga-Gaisbaoh-Sv. Va-lentin-M. Reifling-Selzthal; 3. St. Vid-Beljak; i. Praga-Line - Solnograd -BischofshofenSt, Vid-Ga-štejn-Špital-Beljak; 5. Praga-Dunaj Gradec-Mari-ribor-Celje-Ljubljana; 6. Labodska Dolina: Zelt-weg-Sp. Dravograd. Zadnio progo je opisal dr. VI. Ružička, prejšnje pa dr. St. Prachensky, kateri še naprej opisuje dolinske postaje, izhode in izlete na progah: 1. Beljak-Jesenice-Sv. Lucija Gorica-Trst; 2. Gorica-Tržič-Nabrežina-Trst; 3. Goriea-Korinin-Videm; 4. Gorica-Ajdovščina-cesta črez Vipavo v Postojno; 5. Beljak-Podklošter Trbiž-Ponteba- Chiusaforte - Rezjuta-Videm-Benetke; 6. Podklošter-Sv. Mohor; 7. Chiusaforte-Nevea-Rabelj; 8. Rezjula-Ravaiica; 9. Beljak-Celovec-Sinča Vas-Sp. Dravograd-Maribor; 10. Cesta: Trbiž-Rabelj-Bovec-Sv. Luciia; 11. Cesta-Bovec-Treuta; 12. železnica: Trbiž-Jesenice Kranj-Ljubijana; 13. Ce-lovec-Svetna Vas-Podrožčica-Jesenice; 14. Svetna Vas-Podgora. cesta čez Ljubelj in železnica: Tržič-Kranj; 15. Cesta: Kranj Jezersko Železna Kapla-železnica do Sinče Vasi. L. Mareš opisuje naprej 16. želez. Ljubljatio-Kamnik in cesto do Bistriške Doline; 17. želez. Celie-Rečica in cesto: Mozirje-Luče-Solčava, dr. V. Dvorsky pa 18. želez. Ljnb-ljana-Sv. Peter-Divača-Trst; 19. cesta: Losratec-Idriia; 20. želez. Trst-Herpelje Kozina; 21. Trst-Poreč; 22. Sv. Peter-Reka; 23 Divača-Pulj; Tržaški in Kvarnerski zaliv. v Osebne vest Asistent na dvorni knjižnici na Dnnaju dr. Ivan Prijatelj je imenovan za pristava. v Proces Schdnebeck. Razprava se je odložila za daljšo dobo. Drž. pravdnik je odredil, da se mu mora, kadar se namerava gosp. pl. Schijnebeck izpustiti iz blaznice, to poprej naznaniti, da lahko izda potrebne varnostne odredbe. v Umorjeni raziskovalec. Vest, da so avstrijskega učenjaka Adalberta Frica Indijanci v Boliviji ubili, se potrjuje. v Zoper slovanski kongres v Sofiji. Na Bolgarskem, osobito v Sofiji, so dijaki in socijalisti razvili silno agitacijo, osobito proti udeležencem iz Rusije. Za jutri je sklican velik protestni shod proti kongresu. Najnovejša brzojavna in telefonična poročila. POLITIČNE NOVICE IZ DUNAJA. Dunaj, 5. julia. V proračunskem odseku se je danes obstrukcija z novo silo zopet pričela. Voči-gled opozicijonalnemu razpoloženju Poljskega kluba skoraj ni misliti na energičen boj proti obstrukciji. Nemški nacijonalci nočejo Slovencem dovoliti nobenih stvarnih koncesij — in je torej možnost, da bi se rešilo vprašanje glede italj. pravne fakultete parlamentarnim potom, skoraj izključena. Dunaj, 5. julija. Odločilni politični krogi se zelo zanimajo za današnjo sejo Poljskega kluba, v kateri se bode sklenilo, kako stališče zavzamejo proti vladi zaradi znanega prepira glede prekopov Poljaki. Splošno se sodi, da odločitev Poljakov ne bode za vlado ugodna. Vse računi s tem, da bode zbornica kmalu odgodena. Dunaj, 5 julija. Finančni odsek je nadaljeval svoje posvetovanje o davčnih predlogah. Dunaj, 5. julija. Narodnostni odsek je imel danes svojo prvo sejo. Na razpravo so prišli predlogi dr. Adlerja glede manjšinskih šol. Praga, 5. julija. »Narodni listy« poročajo iz Dunaja, da so že dopisi na predsednika obeh zbornic glede odgodenja drž. zbora gotovi. Praga, 5. julija. »Nar. politika« poroča, da bo državni zbor že danes ali jutri odgoden Dunaj, 5. julija Začetkom današnje seje je pre-čital posl. dr. Korošec zapisnik zadnje seje z vsemi 184 rezolucijami. Praga, 5. julija. »Hlas nar.« javlja, da bode odločilen preobrat v naši vladi šele na jesen, ko bode treba rešiti finančne predloge. List pravi, da bode bodoči finančni minister dr. Fiedler, bodoči poljedelski minister Prašek in češki min. rojak Hruban. — Govori se tudi o Korytowskem, vendar istega gotovi merodajni krogi ne marajo. NADOMESTNE DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE V DALMACIJI. Split, 5. julija. Pri včerajšnjih nadomestnih dr-žavnozborskih volitvah je bil izvoljen za drž. poslanca naprednjak odv dr. Jos. Smodlaka s 4.356 glasovi. ZBOROVANJE DELEGACIJ. Budimpešta, 5. julija. Delegacije, katere imajo tokrat razpravljati o dveh proračunih in sicer za leto 1910 in 1911, bodo zborovale pozno jeseni*in sicer letos na Dunaju VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA. Cleveland (Ohio), 5. julija. Pri železniški nesreči v Daltonu je predrl stroj tovornega vlaka brzo-vlak in je skočilo s tira več voz. 31 oseb je mrtvih, nad 50 pa težko ranjenih. NADOMESTNE DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE V OKRAJIH ARVEŽ - MARNBERK - SLOVENJ-GRADEC - ŠOŠTANJ - GORNJIGRAD. Do 3. ure popoldne smo še dobili izide iz sledečih občin: Kac Verstov. Brezno Sv. Primož nad Muto Mozirska okolica Velenje Št. Janž na V. g. Šmartno na Paki Št. Ilj pri Grad. Št. Andraž pri V. Mislinja Konečni rezultat še ni znan. 2 10 4 44 25 132 61 156 32 79 21 137 4 92 1 117 69 51 v C. kr. dr. gimnazija v Celju je imela ob začetku tekočega šol. leta s pripravljalnico vred 331 učencev, a ob koncu jih je bilo 313 ter je med temi bilo po narodnosti 228 Nemcev, 83 Slovencev, 1 Čeh in 1 Italjan, Po veri je bilo 288 katoličanov in 25 protestantov. Med dijaki je bilo 215 Štajercev, ostali pa so bili iz raznih avstrijskih kronovin — študentenheim! — ter 6 inozem-cev. — Poučevali so na zavodu: ravnatelj, 13 rednih profesorjev, 2 suplenta, 1 vadnični ter 3 pomožni učitelji. — Učni uspeh: odlikašev 50, za višji razred sposobnih 208, nesposobnih 32; po-navljalni izpiti jih ima 17, neredovanih pa je 5. — Štipendije so znašale 911865 K, katerih je bilo deležnih 36 dijakov. — Izmed Nemcev se je nčilo 40 slovenskega jezika. Šolsko leto 1910/11 se bode pričelo dne 11. septembra t. 1. Imenovan je za kletarskega nadzornika za južno Štajersko poslovodja okrajne kmetijske zadruge v Foči. Rihard Petrovan. Škoda, ali ni bilo znabiti v Bukovini kakega sposobnega človeka? Iz Ivanjkovec. Prva ljudska veselica požarne brambe ivanjkovske na Petrovo pri Zavratniku v Veličanah je nad vse pričakovanje dobro uspela. — Zahvaliti se imamo temu pred vsem veseličnemu odseku, ki mu e načeloval podnačelnik pož. brambe nadučitelj Šijanec. Hvala pa gre tudi gospodičnam Grossmann. Petovar, Mešek in Lončar, ki so razprodale do malega vse buteljke, pecivo ,šopke, kon-feti, cigarete itd. itd., kar je vrglo društvu lep izkupiček. Čudovito naglo so izginili okusni krapci gospe Katinke Petovarjeve, ki ji, kot rojakinji iz dežele krapcev, gre vsa hvala in priznanje. Tudi darovane buteljke g. Puklavca, g. Petovarja in gospe Peto-i varjeve so storile svojo dolžnost. Hvala njim, kakor obče vsem, ki so nam darovali kakršnekoli dobitke za tombolo Izmed teh je bil od načelnika požarne brambe g. Lovro Petovarja darovani »gujdek« najmočnejša privlačna sila. Pomenljivo je, da je Guj-deka odnesel Vuk na Lešnico. Posebej pa še moramo izreči pohvalo sosednemu bratskemu društvu iz Hardeka pri Ormožu, ki je nas počastilo s svojim obiskom polnoštevilno in z lastno godbo. Častno je bilo zastopano gasilno društvo trgoviško. Nekaj članov svetinjskega veteranskega društva se je udeležilo veselice v civilu. V preleph besedah je nazdravil g. Rajšp, ud hardeške požarne brambe mlademu domačemu društvu povdarjajoč, da je ta prva društvena prireditev takorekoč taistega krst, ob kateri priliki se izreka novorojencu srečo in blagosolov na pot življenja; in to stori i on v imenu sosednega požarnega društva želeč, da naj mlado društvo cvete in se razvija ter, ne gledaje na nobeno stran, čuva in goji slovensko narodnost zraven svojega glavnega namena, pomagati bližnjemu! Burni živijo-klici so se odzvali v zahvalo g. govorniku. Tudi ormoška inteligenca je nas zraven Miklaževčanov in Run-čarjev posetila v lepem številu med tem, ko smo opazili samo jednega Ljutomerčana. Pohvalno moramo omeniti vzorno disciplinirano moštvo Ivanjkovske požarne brambe, ki je do konca neutrudljivo izpolnjevala naložene mu dolžnosti. Čistega dobička je bilo čez 250 kron. v Iz Ormoža. Naš okrajni zastop je volil 28. jun. t. 1. dr. Žižeka svojim načelnikom m Iv ina Kočevarja namestnikom. Nemci so oddajali pri volitvi odbora prazne listke; volili so svojce le pri skupini veleindustrije in v skupino mest in trgov; bilo jih je pa le 7 proti 22. Okrajno glavarstvo v Ptuju je zastopal komisar dr. Lubec. Dve tretjini slovenskih zastopnikov je mirno poslušalo, ko se je predstavil in otvoril skupščino v nemškem jvziku. Pozneje je tu in tam povedal katero v slovenščini. Vodil je tudi sam zapisnik seveda nemški, katerega so naši udje komisije tudi mirno podpisali. Slovenci smo pač potrpežljive, pokorne in dobre dušice. Ko bi se predrznil recimo na slov. Štajerju, kjer bi imeli Nemci večino v zastopu, vladni zastopnik pregovoriti slovenski, ves nemški Izrael bi bil po koncu, napadal in blatil bi se v javnosti, dokler bi bil nemogoč v okraju. Mi pa se vestno ravnamo po gesiu molči in dober bodi. Nemci so tudi terjali da se eden njihovih voli v odpor; oni smatrajo kot grozno krivico da se njih tirjatvi ni ustreglo. Da ormoški Slovenci nimajo svojega zastopnika v občinskem odboru — 'o je pa seveda popolnoma pravično. Zob za zob, ljubi prijatelji! v Od Sv. Bolfenka pri Središču. Dolgo za-željeno nadaljevanje okrajne ceste od Sv. Bolfenka po Kogu se je začelo graditi, le mokro vreme moti delo. Cesta bo velike koristi za naš kraj kjer priraste toliko dobrega vina, katero se bode lahko odvažalo. Tudi misijonarjem bo ustreženo (vsak čas vidimo katerega tukaj) ker bodo po lepi cesti hodili. Našemu kardinalu pa bo lahko do župana priti in mu ne bo treba živinskih potnih listov popravljati, kakor je to nedavno storil. Zapisal je kakor sem od zanesljivega moža slišal, na živinski potni list: ,.Popravil Ivan Zadravec kot gospodar". Radovedui smo ali bo oblast rijega tudi tako ostro kaznovala kakor nas kmete. Kegljanje »a dobitke priredi moška podružnica CMD v ,,Skalni kleti" od 22. jun. do 7. avg. Prebitek je namenjen šolski družbi. Keglja se lahko vsak večer od 8. ure naprej, ob nedeljah in praznikih pa dopoldne od 10. do 12. in od 2. do 10. ure zvečer. Druge slov. dežele., v Kresovi sv. Cirila in Metoda. Vkjub neprijaznemu vremenu je na predvečer slovanskih aposteljev sv. Cirila in Metoda po Kranjskem gorelo jako veliko kresov. Raz ljubljanski grad se jih je videlo okoli 120. Največjih je gorelo na predgorju Kamniških Alp. Krasno razsvetljena- sta bili tudi gorovji to in onstran Save v litijskem okrožju. Ižanski „Orli" so zažgali svoj kres na vrh Krima. V posredni in preposredni bližini Ljubljane se se je razlegel še pozno v noč strel za strelom. Najdivnejši utis so nudili kresovi vrh naših gora. Splošno mnenje je, da toliko kresov na čast sv. Cirilu in Metodu še ni bilo kakor letos. In tako je prav! v Izlet „Ljublja skega Zvona" v Belgrad. Vsi doslej že prijavljeni udeležeuiki in tisti ki bi se utegnili še pridružiti (iz Ljubljane, Dolenjske, ob progi dolenjskih železnic, Gorenjske, Notranjske, Goriške iu Primorske), naj se zbero na ljubljanskem južnem kolodvora v petek dne 8. julija 1910 najdalje ob četrt na 3. onda se bodo dobili vozni listki iz Ljubljane v Sisek ter izvedeli podrobnejši podatki glede potovanja. Vsakdo naj se oskrbi s pravilnim potnim listom za Balkanske države ozir. za vso Evropo.vIzletni znak, popis in načrt Belgrada bo dobiti pred odhodom vlaka. — Glavna pevska vaja za koncert v Belgradu se je vršila v petek dne 1. julija t. 1. v Mestnem domu. Udeležilo se je obilo ljubljanskega odličnega občinstva in strokovnakov. Vsi so se kar najbolj laskavo izrazili o preciznosti petja, finem izvajanju ter izredni točnosti, s katero je pevski zbor »Ljubljanskega Zvona" proizvajal vsporedne točke. Bilo je čuti soglasno mnenje da se bo koncert vršil res dostojno in v taki obliki, ki povsem odgovarja kulturni višini Slovencev na glasbenem in pevskem polju. Posebno so ugajale slovenske narodne pesmi. Občinstvo, ki se udeležilo jubilejne veselice sv. C. in M., je tudi imelo priliko osebno se prepričati o krasnem izvajanju treh vspored-benih zborov, katere je pel popoldne ob petih „Ljubjanski Zvon", ki je tudi tu žel burno pohvalo. Vabimo torej še enkrat vse tiste, katerim dopušča čas, naj se še v zadnjem trenotku odločijo za nameravani izlet „Ljubljanskega Zvona" v Belgrad. v Klerikalci in neločljivost zakona, Kleri kalci nam o vsaki priliki očitajo, da smo ljudje, ki hočemo ločljivost zakona upeljati itd. Zato pa poglejmo: Na kranjskem službuje napredni učitelj Germek, ki se noče ukloniti klerikalni komandi. Šele pred par meseci ga je deželni šolski svet zato z njegovo ženo vred, ki je tndi učiteljica? prestavil v Komendo. Sedaj pred par dnevi pa je kranjski deželni šolski svet brez vsakega povoda sklenil, da premesti Germeka iz Komende v Kraš-njo, Germekova žena pa ostane učiteljica v Komendi. Tako je torej klerikalna večina kranjskega deželnega šolskega sveta pregnala moža od njegove žene ter njun zakon dejansko ločila. In potem še nas psujejo, da smo za ločljivost zakona. Fej hinavcem! v V Nabrežinl bodo 6. in 7. tm. občinske volitve. Nastopijo narodno-napredna, socijalnodemo-kratična in klerikalna stranka. v Uredništvo »Slovana" je odložil F. Govekar in ga prevzel prof. dr. F. Ilešič. v Izvirno slovensko opereto piše skladatelj dr. Ipavic, avtor znane pantomine „Možiček". Dnevna kronika. v Profos Tuttmann, ki je bil zaradi zlorabe uradne oblasti v slučaju Hofrichterjevih pisem iz zapora obsojen na tri leta ječe, je vložil zoper razsodbo priziv. Cuje se, da je vojaško sodišče znižalo Tuttmanu kazen. Tattmanova žena pa je vložila na cesarja obsežno milostno prošnjo, in pričakuje se, da bo ob priliki 18. avgusta med drugimi pomiloščenci tudi Tuttmann. v Carmen Sylva. Pod tem imenom znana pisateljica rumunska kraljica Elizabeta je žbolela in se njena bolezen obrača vedno na slabše. Po svetu. Kralj Rastislav in sv. Ciril. Zložil Vojteh Kurnik. Izdal, založil in daroval družbi sv. Cirila in Metoda povodom petindvajsetletnice njenega obstanka Fortunat Kurnik. Vojteh Kurnik je bil pevec Bleiweisovih ,.Novic". Rojen je bil 9. vel. srpana 1826 v Tržiču na Gorenjskem, umrl je 3. listopada 1886 v Ljubljani. Pesnil je torej v časih, ko je bilo še slovensko pesništvo v povojih. Svoje pesmi je pošiljal v najrazličnejše časopise. Zgornja pesem je bila objavljena prvič leta 18s6. v ..Zgodnji Danici". Čisti izkupiček za knjižico je namenjen obrambnemu sklada CMD. Oproščeni morilec žene. Porotno sodišče v Ha-novru je oprotilo delavca Oskarja Schreiber, ker je streljal na svojo ženo, ker jo je našel vdružbi vlačug in njih »častilcev«. Državni pravdnik je vložil ničnostno pritožbo. Žrtev vraže. Češki listi poročajo iz Dobzostova pri Polni, da je tam strela udarila V neki kozolec in ga zažgala. Praznoverne babnice se privlekle k pogorišču neko žensko iz otročje postelje, da bi naj „s svojim mlekom ogenj odušila". Otročnica in otrok sta umrla. Oblasti so uvedle preiskavo. Tržne cene. Dunaj, 4 julija. Borza za kmetijske pridelke. Amerikanski trgi so v soboto praznovali, na nemških in angleških je bilo zelo mirno. Ker tudi vreme ni dalo direktive, je ostala tendenca in cena nespremenjena. — promet je bil majhen. Budimpešta. 4. julija. Žitna borza. Pšenica za oktober K 9 09, pšenica za april K 9'31, rž za oktober K 6'83, oves za oktober K 7'21, koruza za jalij K 5'39, koruza za avgust K 5'50. Pšenice se zmerno ponuja in kupuje, tendenca medla, promet 10 tisoč stotov, pšenica v efektivu 10 vin. cenejša, ostalo je bilo nespremenjeno. Termini so bili spočetka slabši a so si odpomogli vsled poročil o dežju In večjih nakupih. Vreme vetrovno in oblačno. Trst, 4. jalija. Sladkor. Centrifnsral pilčs prompt K 383/4 do K 391/2, za dobavo K 39— do K 39 1/2. Tendenca mirna. Praga, 4. julija. S1 a d k o r. Surovi sladkor prompt K 34'90, nova kampanja K 25'65. Tendenca: stari sladkor trden, novi miren. Vreme lepo. Budimpešta, 4. julija. S v i u j s k i se j m. Ogrske stare težke 132—134, mlade težke 142—144, mlade srednje 146—148, mlade lahke 144—145 v kg. Zaloga 38.678 komadov. Prignano 605, od-gnano 185 komadov, ostane 39.098 komadov. — Tendenca mirna. Budimpešta, 4. julija. Mast. Svinjska mast 159'—, namizna slanina 158'—. Dunaj, 4. julija. Goveji sejem. Prignanih je bilo 6699 komadov, med njimi 5280 glav suhe živine. Plačevalo se je za stot žive teže: prima ogrski pitani voli K 76 do 82'—. gališki K 84 do 88, nemški K 87 do 94. Tendenca jako medla. Mdorieli dobro jesti privošči naj si večkrat izborne Pekatete, ki naj bodo pripravljene po receptni knjigi Prve kranjske tovarne testenin v II. Bistrici. Pošlje se vsakomur zastonj in poštnine prosto. 155 18 AdoSf Bursik Čevljar V Celju, poleg kapucinskega mosta izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah in po solidnih cenah. V zalogi ima tudi zg o t o v I j e n o obutev. Edini najboljši za cepljenje trt se dobijo v Zvezni trgovini v Celju. Zagrebški rcooooooooooooooooooooo kot ravarniško znairiH oriporocujemo kot priznano */ ^J9 VJSSS, t-tO I pridatek / za kavo/ Društvene vesti. Učiteljsko društvo za ptujski okraj zboruje v četrtek, dne 14. julija t. 1. ob 10. uri dopoldne v okoliški šoli. Spored: 1. Zapisnik. 2. Predavanje zdravnika g. dr. Bela Stuhec: „0 tuberkulozi in škrofulozi". 3. Volitev delegatov za Zavezni občni zbor. 4. Slučajnosti. K obilni in točni udeležbi vabi t. č. predsednik Ogorelec. |nseraJ.j v .Narodnem Dnevniku' imajo najboljši uspeh. Tlaprodaj je 5 krasno vezanih letnikov 1902—1906 in 2 nevezana letnika 1907 — 1908 „Ljubljanskega Zvona" (vsi prav dobro ohranjeni) več drugih slovenskih knjig. Naslov pove upravništvo „Narodnega Dnevnika". 391 3-1 Dobro ohranjen 393 2-1 Slikar in pleskar j^prevzame^vsa V svojo stroko^pada j joča dela, kakoV slikanje sob, cerkev, c črkoslikarstvo na steklo, les itd. — j Priporoča se za mnogobrojna naročila, j Svoj! k svojim! Svoji k svojim! Sprejmem več dobrih pomočnikov v trajno delo. j Diktor Beuc, Celje pianino se proda pod ugodnimi pogoji. — Vpraša se pri M. Stojanu, miz. mojster, Teharje. Delouodja zanesljiv, trezen, izučen strojnik, vešč električnih naprav se sprejme s 1. oktobrom 1910. Lastnoročno pisane ponudbe sprejme želez-nama A. Pogačnik, Ruše. 394 4-1 Učenec zdrav, dobro izšolan se takoj sprejme v trgovini mešanega blaga L. Schwentner na Vranskem. 390 3-2 Zavoljo nameravane preselitve se proda ali da v najem v trgu Šmarje pri Jelšah hiša z vrtom in sadonosnikom. Ista je na najlepšem prostoru v Šmarju in za vsako obrt primerna. — Odda se tudi vinograd, v katerem se znano najboljše vino pridela. Zraven je hiša s kletjo in stiskalnico z vinsko posodo ali brez iste. Hiša je tudi primerna za letovišče mestne gospode. — Več se poizve pri posestniku Francu Ferenčaku istotam. 387 3-3 Poslouodja za trgovino z mešanim blagom, manufakturo, špecerijo, železnino, usnjem, steklom, porcelanom, . drobnerijskim blagom in deželnimi pridelki, se za podružno trgovino v Savinski dolini sprejme. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo tega lista. 386 5-2 konte ti, serpentine, umetne cvetlice itd. priporoča po nizkih cenah tvrdka Goričar & Leskovšek v Celju trgovina papirja, pisalnega in risalnega orodja Na debelo. Na drobno. J 177 88-36 rLMjijn^rtjijij-ir^-i/ij^gjuuiru-ui^ —' "*i*......* *"' ■■■■ "" Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadrio vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje dosledno v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike je Zvezna tiskarna v Gelju, Sehillerjeva cesta štev. 3. — Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisknimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Naročila izvršuje točno in solidno. — Cene nizke. rsa