Upravai Nebotičnik, G»« jeva ul L Telefon 38-88, Ček. račun: Ljubljana itev. 14.61*. Izhaja vsati 'dan, razen ob ponedelj* kih In po prazniku)!. GLAS NARODA Naročnine ne mesce je 12 Din. Za tnjino 20 Din, Uredništvo: Ljubljane, Nebotičnik, Gajeve nli-oe It L Telefon 38-58, Rokopisov ne vračamo, št. 20. Ljubljana, sobota *5. januarja I936 Leto II. Brezvestno }e od politikov* zbujati v ljudstvu upanja, o ka* terih dobro vedo, da se ne bodo izpolnila. To»To Dnevna pratika Sobota, 25. januarja 1936. Katoll-cani: Pavlova spreobrnitev. Pravoh •lavni: 12. januarja, Tatjana. Dežurne lekarne v Ljubljani Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; Ramor, Miklošičeva cesta 20; Gartus, Moste— bloška cesta. Vreme Novi Sad: Prevladuje jasno po državi. Megla je v dravski in ^ u78*6* banovini. Včeraj je deže-ya'° Po vsej državi, razen v se-^tozapadnih krajih. Naj višja tem-Psratura Skoplje 19 C, najnižja Sarajevo —7 C. Napoved za danes: Na novo se Pooblačilo na Primorju in v za-|?adnih krajih, kjer bo morda tudi' ^zevalo. Temperatura se bo zvi-a< Jasno bo prevladovalo v sne>-rii države v vzhodnih krajih s Vecano meglo in mrazom. Son-^ vzide ob 7.7 in zaide ob 16.35. Dunajska napoved: Pooblačilo j Z°t>et- Zjutraj bo toplejše na Padu. Dobili bomo najbrž zopet padavine. Kino Sobota, 26, januarja Matica; Viktorija k Ljudje v lielem ^T0Sa; Štefanik e", n: Gospod brez stanovanja Ska: Peter g . n<> Ptuj: V soboto 25. t. m. ob ter n 7 nedolj° 26. t. m. ob pol 19 ^ajo« zvo6ni film »Zenske stav- Borza Da ^'iuhljaaa, 24. januarja aanja povprečna vrednost tujega denarja 1 t, , Dinarjev. j goldinar 1 , 0rnŠka marka bQiga šv- frank , an8l. funt ^ dola, 1 tv-’* 29.81 17.63 7.42 14.28 216.94 43.37 2.89 1 83 ! *«£. klMne%32 \-0l iun, 257M Gledališči drama Začetek ob 20. url '^1" » Mnuaria: P«e Ql" ""3oiZn;"“ ^Pboitji 95 ^ ^ N A Izven -n,ianuarJa: Poili 24 n: u,oboho znižane Utn navzdol. Vojni minister ras Mulugeta umrl Stari ljudje ne pomnijo poplav pozimi — Usodna moč sedmice — Adolf Hitler v Mariboru — Pri najmlajših v jetnišnici — Aretiran ha zardiš t — Pes skoro ubil delavko — V vsakem drugem grobu * otrok Novi abesinski uspehi na severu — Na jugu je ras Nasibu v ofenzivi Addis Abeba, 24. januarja. Reuter. V Tigre ji se še zmeraj bije huda bitka, ki se je začela pretekli teden. Abesinoi so uspešno odbili ofenzivo Italijanov in prešli v protinapad in zavzeli izvestno število strateških položajev. Bitka se nadaljuje zelo krvavo v okolici Makale. Abesinci so globoko prodrli v italijanske postojanke. Ne ve se še, kolikšne so izgube Abesincev, vendar pa so zelo težke. Borba se vodi dan in noč na fronti 110 km, ki se razteza jugozahodno od Makale do jugozapadno od Aksuma. Po še nepotrjenih vesteh je pri teh bitkah sodeloval tudi vojni minister Mulugeta s svojimi četami, in sicer vzhodno od Makale. Med to bitko je ras Mulugeta umrl naravne smrti. Prva vest o zmagi je prišla od rasa Kase, čigar čete se nahajajo jugozapadno od Makale. Vesti o porazu na južni fronti navdajajo z velikimi skrbmi uradne kroge. Tem bolj pa so jih razveselile vesti o zmagah na severu. V krogih okoli cesarske palače se slišijo glasovi, da bodo ti krogi zaprosili abesinskega cesarja, naj zapusti Dessie in naj prouči vprašanje, če ni oportuno, da bi obiskal južno fronto. Vesti iz eritrejskega virg. pripovedujejo, da so Abesinci v teka najbolj krvave bitke na severni fronti izgubili več tisoč mrtvih v pokrajini Tembien in da so Italijani ujeli mnogo ujetnikov. Italijan* ska letala sodelujejo pri teh bitkah. Italijanski letalci trde, da je bombardiranje lahko in da nižje ležeče položaje obstreljujejo s strojnicami. Na južni fronti gre ras Nasibu hitro naprej proti središču desnega krila italijanske fronte. General Graziani mora vzdrževati fronto, ki je okoli 700 km dolga. Ras Nasibu hoče prisiliti generala Grazia-nlja s svojo protiofenzivo, da ustavi svoje operacij > proti rasu Desti. Razpuščena italijanska decembra 1.1- o razpustu sedme di-divfziia vizije, M je bila prvotno org&nizt- * rana z namenom, da nadomesti Rim, 24. jam. Havas. Včeraj je diivzijo, ki je odšla v Vzhodno bil objavljen ukaz, podpisan že 12- AfrilkO. Nadaljne najnovejše vesti na str. 7. L, 4-.-,' »____.. Med tem ko je novi angleški kra l|i Edvard VIII. prisegal pred kronskim svetom v buckinghamski palači v Londonu, se je zbrala pred palačo ogromna množica, da so m orali stražniki na konjih delati red. Slikarka po milosti božji je šele 15 let stara Rosvita Bitterlich. Slika jo kaže pri delu. Te dni je svoja dela razstavila na Dunaju. Nekatera med njimi so prave umet-nlne. Slikati je začela že z 9 letom, Italija protestira Ženeva, 24. jam. w. V zvezi a Edemov© spomenico o sodelovanju sredozemskih držav z AmBlijo v primeru nepričakovanega itallijain-skega napada se doznava iz krogov italijanske ženevske delegacije, da bo baron Aloisi merda že div nes popoldne izročil sveto DN protest Italije proti angleškim meram v Sredozemlju, zlasti tudi proti čudnemu premikanja angleške flote, češ da vsi ti angleški ukrepi niso v sklada s paktom 11N, ker ne slone naodtočitvah organov DN In predstvaljajo zato samovoljne korake angleške vlade. Doznava se nadalje, da sta tako češkoslovaška kakor romunska vlada poslali predsedniku sankcij* skega odbora, da se v celoti strinjata z Jugoslavijo glede obljubljene pomoči Angliji- Tako je zdaj gotovo, da so vse države Male antante in Balkanskega sporazuma n« strani Anglije. Stran »GLAS NARODA« 25. I. 1936. Dsievna kronika X župni jezdni odsek. Sokolska župa Ljubljana, poživlja vse čiane, ki so se prijavili v jahalni tečaj, naj pridejo v soboto 25. t. m. ob pol 18 v Narodni dom k predavanju br. Jovanoviča. X šentjakobski gledališki oder gostuje v nedeljo 26. t. m. ob 17. v Sokolske odru na Rakeku z igro »Matasanovega Naceta nesrečna snutbi-tev. X Vsi posestniki konj in druge vprežne živine na območju Velike Ljubljane morajo živino in vozove priglasiti na mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu 7. X Letna seja širše uprave Okrožnega odbora obrtniških združenj v Ljubljani bo v ponedeljek 27. t. m. ob pol 10 v pritlični dvorani Zbornice TOI. Beethovnova 10. X Sveži grobovi. V Ormožu je umrla 83 letna Ani Aleksič, pre-vžitkarioa. — V Mariboru je umrla ga. Antonija Sabati, tašča odvetnika dr. Reismana. — Sožalje! X Poroka. V Gradcu sta se poročila učitelj Martin Masten iz Huma pni Ormožu in gdč. Ela Pevec. Obilo sreče! X Dražba kožuhovine v Ljubljani ho v ponedeljek 27. t. m. »Divja koža«, Ljubljana. Velesejm. X Denar za javna dela. Cestni odbor v Ptuju je dobil 10.000 Din iz bednostnega fonda za nadaljevanje gradnje ceste Terbegovci—Hvaletin-ci, 20.000 Din pa za gradnjo ceste Leskovec—Nova Cerkev. X Na živinjskl sejni v Ptuju dno 21. tm. in na svinjski sejm dne 22. tm. so prignali 523 volov, krav in konjev ter 153 prašičev. Prodali so 131 govedo in korij ter 69 prašičev. Govedo so prodajali od 1.25 Din za kg, prašiče pa po 4.50 do 6.50 Din za kg žive teže. • * ' + Umetnikom na šolah, ki smo pisali o njih, kako tekmujejo med seboj za prvenstvo, sporočamo, naj hite in svoje osnutke za lepak večera narodnih noš JS ki bo 8. februarja na Taboru abrl vso Ljubljano, pošljejo takoj da lepake razsodišče lahko ocen: in razdeli nagrade, nato pa prirodi še razstavo teh lepakov, da bo vsa javnost videla, kako mnogo mam obetajo sveži talenti po nanših srednjih šolah tudi za našo umetnost. Maribor m— Narodno gledališče. Sobota, 25. januarja ob 20. uri: »Zlati rudnik«. Red A. m— Kino. Grijski: Najboljši Hansi Nisese film: »Moj dragi je lovec«. — Union; Največji film letošnje sezone »Nataša« (Moškov ske noči). m— Tri ptičke je zajela v pretekli noči v neki znani gostilni mariborska policija. Ker jih že poznajo kot stare grešnice, so morale na policijo. Marički, Milici in Metodki so temeljito izprašali vest in jih malo zašili vsako na 4 dni zapora. m— Žetev smrti. V Tattenba-chovi ulici 16. je umrl v 65 letu starosti upokojeni višji jetniški paznik S. Jakob Leskovšek. — V Gosposki ulici 49. pa je preminula 66-letna žena unnkojenega nadučitelja Antonija Sabati. Žalujočim Iskreno sožalje! m— Draga pustolovščina. Po« Živahna sefa sfinpšme Beograd, 24. jun. (Včerajšnja seja Nar. skupščin ne je potekla zelo živahno. Raz« prave so se sukale okoli zelo ak* tualnih gospodarskih, socialnih in političnih vprašanj. Seji jo najprej predsedoval predsednik Čirič, ko je bilo v de» bati vprašanje o njegovi politiki, pa podpredsednik Markič. Po prečitanju zapisnika in dru, g ih uvonih formalnosti je sledilo čitanje ukazov o rekonstrukciji vlade, ki so ga poslanci posluša# li stoje in ob koncu priredili na# vdušene ovacije kralju in kraljev« skemu domu. Predsednik skup# ščine je nato obvestil narodne poslance o predloženem prora# čunu za leto 1936/37, nakar je sle# dilo čitanje predlogov posamez« nih poslancev. Nujni predlogi in informacije Poslanec Kunjašič je vložil nujni zakonski predlog o konver« ziji kmečkih dolgov. V imenu vlade je ministrski predsednik nujnost tega predloga odklonil. Sledilo je poročilo o raznih uredbah, ki jih je izdala vlada, med njimi o uredbi glede oddaje lesa iz državnih gozdov, o karte# Idh itd. Nato pa je bilo prečita« no večje število interpelacij, za katere so vsi kitcrpclanti zahteva« li nujnost. Izmed teh navajamo iti« terpolacijo poslanca Albina Ko* mana na prosvetnega ministra za radi postopanja banovinskega šolskega nadzornika štruklja in referenta prosvetnega ministra Frana Erjavca pri premeščanju učiteljev, na kmetskega minist« ra pa glede odgodi t ve plačila do« spelih obrokov kmečkih dolgov. Poslanec Mravlje zahteva v in« terpclaciji na prometnega mini# stra vrnitev svoječasno odvzetih pravic v pogledu priznanja sluz# benih let za napredovanje in po« kojnino vlakovodjem, skladiščni# kom in drugim prometnim usluž# bencem, ki so bili prej dnevni« čarji. Poslanec Prekoršek pa je vložil nujno interpelacijo glede izvoza hmelja. Sledilo je še čita# nje prošenj in pritožb, nakar je nastalo v zbornici živahno raz« položenje, ko je predsednik Čirič prečital vprašanje, ki so ga nanj skupno naslovili vsi trije opozi« cijski klubi: Povše je bil žrtev svoje neprevidnosti Ljubljana, 64. jan. Da izvemo popolno resnico, sni o se obrnili do pokojnikovih sester umrlega Povše ta. Baš ste pripotovali iz Domžal. — Ali je res, da dolžite neke ljudi namernega zločina? — To ni res! Popolnoma nama je nerazumljivo, kako je zašla v neki ljubljanski časopis vest o namernem zločinu ter da bomo zahtevali naknadno preiskavo. Danes smo že oddali za ta list potrebno popravo! — Kaj pa mnenje, da je bil pokojni nekoliko vinjen. — Tudi to smo že slišali! Danes smo tudi tozadevno poizvedovali po Domžalah. Gospod upravnik domžalske pošte je nam izjavil, da je bil pokojni pri njemu med tretjo in četrto uro popoldne, bil pa je trezen. Res je pa bil pozneje v neki domžalski gostilni, kjer je spil pol litra vina. Na gostilničarjev poziv, naj še pije. je odvrnil z roko, češ, da ima službo. Odšel je ob pol šestih iz gostilne! — Mogoče je pa trenutno zavil se kam drugam? — To bo skoraj nemogoče! ____ Oprostite, ali so vam znane izjave njegovih tovarišev? Poleg našega pokojnega brata je bil tedaj trenutno navzoč še neki volonter. Sicer so pa brata videli še preje štirje elektromonterji, ki pa so izjavili, da je bil Povše res nekoliko vinjen! Pokojni je bil pa priden delavec ter res skrben sin. Vzdrževal je popolnoma svojega očeta ter njegovo ženo — svojo mačeho. Iz našega včerajšnjega poročila o izjavah g. prof. Osane ter današnjega poročila, o izjavah pokojnikovih sester jasno razvidimo. da je izključena zla nakana! Nesrečo je zakrivil sam pokojni Povše zaradi svoje mogoče tudi samo trenutne .nepazljivosti, sodeč pa po izjavah štirih elek-tromonterjev tudi zaradi vinjenosti. S tem je padla težka obdolžitev osohja domžalske radio postaje radi zlobne nakane rez njihovih ram! sestnik Ivan S. iz Selnice ob Dravi je te dni nakupoval vino. Spo-I torna se je ustavil v neki gostilni v Kamnici, kjer je našel družbo čednih in razposajenih deklet. Zabaval se je z njimi vso noč in je šele proti jutru odšel proti domu. Spotoma je z največjo ogorčenostjo ugotovil, da mu je ena čednih prijateljic izmaknila 3800 dinarjev. O tatvini je obvesti! orožnike. Celje c~~ Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek 27. t. m. ob 20. bo predaval prof. dr. Valter Bohinec iz Ljubljane »O postanku in razvo-)u Človeškili seltšč«. c— Rebra sl je polomil brezposelni rudair Pogelšek Franc, ki je tudi brez stalnega bivališča, ko je v bližini Celja padel z nekega. kozolca. c— 16 letnemu kleparskemu vajencu Francu Presencu je pretekli torek padla na telo pločevina in mu zlomila levo nogo. Vajenec se uči kleparskega dela pri Francu Švajgerju v Vojniku. c— Delavski in nameščenski zaupniki pri celjski občini so bili izvoljeni dne 15. januarja 1936 sledeči: Franc Planinc, kurjač, Franc Korene delavep, in Albin jegrišntk, ključavničar. Jugoslovanski neodvisni klub, Jevtičev klub in Delovni klub. Vi njem opozarjajo, da sta vi j a jo vprašanje v imenu onih poslan# skih klubov, ki so lani 20. okt ob« ra v nasprotju z željo pre-dsedni# ka vlade izvolili Čiriča za skup« ščinskega predsednika. Nato ga vprašujejo, ali je točno, da je se« daj vstopil v JRZ, in ali je toč* no, da je na javnem zboru v No# vem sadu pozval Srbe, naj se združijo v JRZ, da bo mogla stranka nastopiti proti plemen« skemu organiziranim Hrvatom pod* vodstvom dr. Mačka. In ter« pelatija zaključuje z vprašanjem ali je pri vsem tem Čirič priprav* Ijen izjaviti konsekvence in od* stopiti kot predsednik skupščine, ker ne vživa več zaupanja onih poslancev, ki so ga izvolili, či* ričev odgovor so poslanci opozi* cije ves čas prekinjali z medkli* ci. Odgovoril pa mu je v imenu opozicije poslanec Janko Bariče* vič, ki je govoril zelo ostro. Ob 14.30 je podpredsednik Markič zaključil sejo in napovedal za da* nes novo. Potek včerajšnje seje je imel v vseh parlamentarnih krogih velik odmev in vsi klubi so imeli vče* raj popoldne svoja posvetovanja. Za danes je sklicana seja kluba vladne večine, na kateri bodo razpravljali o položaju v narodni skupscmi. O današnji seji Narodne skup* ščine nam iz Beograda poročajo' Današnja seja se je pričela okrog pol 11. ure. Takoj spočet* ka se je razvila živahna debata o zapisniku včerajšnje seje. Po* slanci opozicije so zatrjevali, da ni natančno sestavljen. Poslanec Pinterovič je zahteval nadaijeva* nje debate o postopanju predsed nika dr. Čiriča. Temu predlogu se je pridružil tudi poslanec Pre* ka. Predsednik Čirič je nadalje* vanje debate odbil. Vladna veči* na je končno odobrila zapisnik-Sledila je še debata o nujnem predlogu poslanca Mihajloviča> naj bi vlada v roku 20 dni pred* ložila Narodni skupščini predlo# zakona o ureditvi kmečkih, tr# govskih, obrtniških, uradniški*1 in delavskih dolgov. Verjetno jc' da se bo seja tudi danes za vi ek* la do pozne popoldanske ure. Adolf Hitler živi v Mariboru V mariborski porodnišnici dni povila gospa Hitler iz Selnic.. ob Muri zdravega fantka. Krst1 so ga v mariborska stolnici z. Adolfa. Tako smo imeli te dni Mariboru novega Hitlerja štev. in to še s krstnim imenom Tj Adolf. Tega pa že nimajo povso Radio Lnabliaisa Sobota, 25. januarja. Ob 12: l1i°,g. za ploščo, 12.45: vreme, porovih1’ ' poročila, 13.15: Plošča za ploščo, 1 j poročila, 18: Za delopust, !,i- orkester, 18.40: Pereča vprašanj3, ' nanje politike, predava dr. Ru ‘ 19: poročila, 19.30: Narodna 1‘ književnik Luka Stnodlaka iz- 1 rada o Alfredu Jensenu kot pP’^jn-torju jugoslavenske kulture v dinaviji, 20: Petje, smeh in I’*cS 25. !. 1936. Stran 3. Himna svobode Ljubljana, 24. jan. Novejša češkoslovaška zgodovina Pozna tri velike heroje, ki so glavni '°rci češkoslov. republike. 1’reziden-* T. Q. Maaaryka in E Beneš sto-J' a še danes na čelu svojega naroda. re,J.> morda najboljši organizator, °z jeklene volje In plemenitega sr-®a> je položil svoje življenje na oltar omovine, v katero se je vračal kot njen prvi vojni minister. To je Rlo- im general, čigar e vsak češkoslovaški državljan iz-govarja e spoštovanjem in ljubeznijo. ^ ^jegovo živi jensko pot, njegove v°^e 78 osvoloditev domovine nam prekrasnih, globoko zasnovanih eena h prikazuje največji češkoslova ^narodni zvočni velofilm »HIMNA BODE«. Ta film je dobil prvo affr.'id0 češkoslovaške države. Nh-ovim vlogo generala StefAnika igra v 1 Zvonimir Rogoz, ki ga vsa češ-. ,.s 0vaška kritika poveličuje kot 'nsIvi,nega predstavnika tega vcll- jheroja. Lepi slovaški jezik nam ni čisto domače na uho. vj7° slavnostno predavanje tega ,ifilma bo pod protektoratom jugo-].• V"'|Xe^hosl°v. Lige v Ljubljani v lOi'r S'0!ra v soboto 25. januarja ob ■p' ')- Uvodno be'edo bo imel dr. si^on Stare, predsednik J. C. L. Tej predstavi bodo sledile še Oh ' 7i,Ve vključno srede, 20. t. m. 0 ‘'čajnih urah in cenah. Hela je iskalo 5489 brezposelnih p . Celje, 23* januiairja. de|u ‘ ce^s'*® bkspozituri borze p(J|:,Je v ^skem letu iskalo za-ženaVen ^917 mo5kiit. in 572 rtvoNi, ■' 1 oiiujen-o pa je bito le 511 dov. "n ™ ^76 ženskam. Posre-176 JJ v,2? delo je bilo izvršeruh °seh im 205 ženskam. 3108 (j , ZaPoslenja ni dobilo! 142 ^^valo Je 445 moških in škjj, f",’ odpadlo pa 1715 mo-iapla-m, 179 žensk. Podipor se je al<) v vsom letu 794 ose-Din vf s*°Sein,d uradiniki so prejeli 96.704 n* kvalificirani delavci Din dni’ okvalificirani 36.406 u 11 "rarji Pa 61.445 Dm. ®y$ka bolnišnica v 1. 1935 bat, Celje, 23. januarja, ^rejetrvf dn^In. ob vsakem času ^odiov-n,/,06 , a bolidšnica po-Nezni,,,,^’, z nalezljivimi ^beraeji ’ ake. ki so potrebni Dridej0 i. ^opet ženske, kader , Tako t>?rodu 1“ dr. ^euetih^a^0, v, p,retelclem teti r^kk-Ka69!4! Dolndtov, od pred a z»lo^J^ta pa je bila še sta 0 v. v7tr° °sub m te bito skup Hi,k0r\, 111111 ule,i n letu 720' n kvinti md,tetl »e bilo 360 z na Sti,jra"1h meminii' 1900 je bi'1« dUk 397 krmrgidnicm odd el ae!kd, por^iI1a Ekološkem od. 0 odstotka aj V vsakem drugem grobu na našem pokopališču leži — otrok Predavanje ge. prof. Marjane željeznove Ljubljana, 24. januarja V čeetrtek zvečer je ga. prof. Zetjeznova predavala o kongresu »Jugoslovanske unije za zaščito dece«. Iz vseskozi zanimivega predavanja posnemamo, da Unija vneto deluje za zaščito naših otrok. V UiMji je včlanjenih cela vrsta humanih in dobrodelnih društev, ka po svoue pomagajo skupni plemeniti stvari. Zal, se ne moremo objaviti po-drobnosnti vseskozi zanimivih ge. profesorice, naglasimo naj pa samo žalostno in bralko dejstvo, ki ga pove suha statistika: Vsak drugi grob, ki so dnevno izko^.„ v Jugoslaviji, je namenjen otroku od 1. do 14. leta, tako slaba je še naša zaščita uece. Doslej imamo pn nas dečje domove, kjer pa je preskrba draga. Proračun za vsakega otroka znaša dnevno 31 dinarjev, kar >e vsekakor mnogo preveč. Zato em ■ za tem, da ;e ustvari preskrba zaščite potrebne dece s pomočjo kmetskih kolonij, kjer se otrok razvida laže boij naravno in je tudi • vzdrže-valnina zanj mnogo manjša in znaša po podanih proračunih samo 13 dinarjev dnevno. Prav to vprašanje je za naše razmere v Slovenija sila važno in se bom posebej pomudil pri njem v izčrpnejšem revijalmcn poročilu. Poglavje zase tvorijo še vedno nezakonski otroci, o katerih je vzlic vsemu modernemu fito-zofiranju še vedno polno predsodkov in težav. Enako odprto je v Jugoslaviji še tudi vprašanje rasne higijene, kjer zdravniki zastopaijo čisto suho materialistično - medicinsko stališče in zahteVajo v prvi vrsti zaščito za »zdrave« otroke, čeprav morda nihče ne bi vedel dati odgovora na vprašanje, kdo je prav za prav zdrav. . . . Navzoče poslušalke, članke Kola jugoslov. sester in sorodnih humanih društev so temeljita in vseskozi poučna in v vsakem oziru zanimiva izvajanja temperamentne govornice sprejele z velikim odobravanjem in simpatijami. V spontani debati so pokazale, da so pri stvari res s srcem, ne pa samo radi forme. Tovarištvo med spoloma Ob ko-nou se je predavateljici v toplih besedah zahvalna dvorna dama ga. Kranja Tavčarjeva. Čeprav je bito to predavanje recimo »žensko«, se nam čudno zdi, da ni bilo razen enega poročevalca nobenega moškega. Ali mar mislite, da bomo moški obstojali brez naraščaja? Tako brihtni menda niso niti naši najbolj učeni zdravniki. In zdi se nam, da je tudi moškemu treba I spoznati delo in stremljenje žene, če hočemo res kdaj odkrito m oošteno govoriti o tovarištvu I med obema spotoma. Stari liudje ne pomnilo takih poplav v zimskem času Na srečo vode že povsod upadajo Uvije, 2o. januarja. Neprestano uezevje, ki je bilo zlasti V zgornji bavinjsKi dolini, je povzročilo, da so vsi pritoki Savinje m Kavinja sama presto-pili bregove. V Ceiju je bil pod vodo ves mestni jjark, na Glaziji je bila nad 1 m visoko; voda jb vdrla tudi v kleti in stanovanja" nekaterih hiš na pr. na Lavi. Šolskega pouka zaradi hudih poipiav rij, bito, saj je bila gimnazija obdaa z vodo. Savinja je narasla s pritoki Sušnico, Ložnico mi Voglajno blizu 4 m nad nor-makio. višino. Tuni v drugih predelih Savinjske doline so bite hude poplave, tako je na pr. prišla voda v cerkev v. Petrovčah, ter tekla nekaJ časa tudi nad grižkim mostom. Mairsikje je bil promet za več ur ustavljen. Škoda pa ni preveč občutna. Kamnik, 24. jan. V pretekli noči so vso vode v našem srezu prav močno narasle. V »Glasu* smo že poročali o slabi regulaciji Bistrice v Zgornjih Stranjah, kjer tok vode vsako leto ogroža polja In celo hiše tamošnjih prebivalcev. — Tudi Nevljica je pri mestnem kopališču prestopila bregove in zalila ve« kompleks, pri tem tudi kopali- ški, teniški in nogometni prostor. Leseno ograjo kopališča je tok vodo močno poškodoval, da sploh ne omenjamo gramoza, rak-rane našega kopališča, ki ga voda pri vsakokratnih poplavah naplavi v bazenu. Največjo škodo pa je povzročila Pšata pri Trzinu, ki je kar čez noč spremenla prejšnji travnike in polja v ogromno jezero. Samo državna cesi a in železniški tir segata na tem mestu iz vode. Vse drugo je pod vod no gladino, med tem tudi mnoge hiše in gospodarska poslopja. Tudi prav stari ljudje na pomnijo tako velike povodnji v tem zimskem času. Poplavljeno je vse ozemlje od Trzina pa preko Beričevega in Dragomelj prav do Save. Svet je v tem predelu močno močviren. Z malo bolj sistematičnim , osuševalnim delom tega predla, bi se gotovo izognili čestim poplavam, ki sledijo že prav vsakemu močnejšemu deževju. V večernih urah so vode že močno upadle in ni pričakovati težjih posledic teh tako nepričakovanih poplav. Divjanje Sepote Radeče, 23. jan. Natančno 28 mesecev je poteklo, odkar smo Imeli na dan 23. sept. 1933 v Radečah veliko povodenj. Na zidu ereskega sodišča ob Sopoti stoji zaznamovano z datumom, do kam je tega dne segala voda. Ljudje imajo to povodenj še živo v spominu, saj jim je napravila nepregledno škodo. Zdaj pa se je Sopota vnovič razlila ter je napravila precej škode. Že od zgodnjih jutranjih ur je naraščala. Predlanska je segala v kuhinjo hotela Jadran, g. Polano pa jo je imel tudi nad pol metra v "vojih sobah. Prizanesla mu ni tudi to pot. Njegov valjčni mlin na desni strani Sopete, je pri glavnem vhodu skoraj pol metra pod vodo. Obrežne hiše pred izlivom Sopete v Savo imajo od 1 do 2 metra vode v kleti. Enako so pod vodo številni sadovnjaki in vrtovi. Sava je nad Sest metrov nad normalo. Vodomerski opazovalec g. Podlesnik je brzojavno javil raznim oblastem v Ljubljani,. Zagreb in Beograd o stanju Save. ki grozi s katastrofalnimi posledicami v Dolenlemi Zasavju in na Hrvatskem. Odmev z evharističnega kongresa Ljubljana, 24. januarja. Zauliiiji dan evharističnega kongresa je bila dopoldne na Tyrše-vi cesti prava gneča, ko so de-settisoči iz mesta pomikali k maši. Proti mestu je vozil na kolesu Jože Stare, za njim se je pa pripeljal šofer Jože Merjasec z zaprtim poltovomim avtomobilom »Store«. Čeprav je Stare vozil tik trotoarja, vendar ga ja avfco pri prebite vaflju podrl, da sta bila poškodovana on im njegova obleka. Zaradi te nezgode je bH Merjasec že obsojen na 180 Din denarne kazni pogoja«) za eno leto, vendar se je pa pritožil, a njegov priziv je davi senat po kratki razpravi zavrnil. Pes skoro ubil delavko Kranj, 23. jan. Na križišču pri Stari poštli, kjer je največji promet, se klatijo psi. Pred dobrim mesecom je neki mesarski pes podrl v zaletu močnega možakarja, da te odletel kot bilka. Vsi mimoidoči so se smejali ko se je krepki mož pobiral in snažil obleko V četrtek pa se je dogodilo hujše trčenje. Dva psa sta spodbi-la neko žensko v hipu, ko je prišla iz Andrašičevega skladišča. Ženska je padla tako nesrečno, da je z glavo udarila ob rob pločnika in obležala s široko rano na sencih nezavestna. Brezposelni, ki so ravno tedaj stali v bližini, 90 priskočili na pomoč in odnesli po-nesrečenko k dr. Gtobočmku. Pri tem so se razburjali nad ostalimi gledalci, ker se ni nihče drug zmenil, da*hi ponesrečeni pomagal. — Seveda, če bi se kaki mesriti frajli to zgodilo, bi bdi ves Kranj na nogah. Sedaj pa gledajo, češ kajj nas briga. Poškodba sicer ni življensko nevarna, toda padec bi lahko postal usoden. Lastnike psov bi bilo potrebno opozoriti, naj ne poščajo psov brez nadzorstva. V dekliški gimnazuj; »Kdo je bil iiajvečjl ropa* v. srednjem veku?« »Don Juan!« V šoli kesanja In upanja ^ Obisk pri na j mlajših v jctnišnici Ljubljana, 24. jan. ' Na ljubljanskih ulicah ste najbrž že srečali vrsto mladih, olikanih fantov v rjavih in temnomodrih smučarskih dresah. Smučk nimajo iti smučarji in veselo se pogovarjajo ter neprestano vprašujejo slokega mladega gospoda, skupino pa navadno spremljata še dva druga gospoda v navadnih oblekah. Niso smučarji, ne, temveč gojenci Zavoda za poboljševanje mlajših mladoletnikov v spremstvu svojega učitelja Vojka Jagodiča in dveh — jetniških paznikov v d vilu. Ne bojte se, ne bodo vas napadli, saj so veseli če jih ljudje puste pri miru. Res je sicer, da so vmes ubijalci in celo udeleženci pri umoru, prav spretni žeparji fin vlomilci ter drugačni grešniki, vendar so pa vsa ta dejanja storili že pred svojim 17. letom, ko se svojih del prav za prav še niso zavedali. Zato je tudi vse pozabite no in izbrisano pred svetom, zavod ima pa nalogo, da jih utrdi za pošteno življenje. Svet naj jim odpusti in vse pozabi, da bodo sedanji nesrečneži človeški družbi v korist. | Za železnimi drogovi Kakor z Miklošičeve ceste stopiš v jetnišnico, povsod samo močni, štirioglati železni drogovi. Vrata so iz njih in pregraje, ki dele hodnike na polno kratkih prostorov. Z rezkim, trdim udarcem se neprestano zapirajo vrata, povsod ropotajo ključi, povsed m venomer ta mrzli, železni ropot. Čeprav z največjo naglico razpravlja komisija s trgovci zaradi velikih nabav za prehrano, vendar se ravnatelj Arko prav nič" ne razburja, ko ga motim. »Kar poglejte naše šolarje, saj so intresantni in tudipridni naši fantie. Prav vsakemu se morajo smiliti« jih priporoča gospod ravnateli. Ni čuda. da mu še po večih letih, ko nikdo drugi več ne misli, da so bili kdaj tu, pošiljajo svoje fotografije in ga imenujejo »dobrega namestnika staršev« in se mu z ganljivo hvaležnostjo zahvaljujejo za »očetovsko dobroto«, ki jih je rešila nazaj v življenie. j Pesnile m slikan* Drugo pismo ravnatelju spet odkriva roko umetnika. Na vrhu slikana vinjeta, lepo slikan rob okrog vseh štirih strani, proza pisana z zeleno tinto, vmes pa prav mnogo rdečih verzov. Tudi latinski citati so vmes! Bil je specialist za kolesa, saj me razumete? Danes je oženjen, ima svojo obrt, pošten in ugleden mož je in imenitno živi, vedno pa še piše ravnatelju Arku. V zavodu se je učil za knjigoveza in mnogo je čital, še več pa pisal. Prozo in pesmice. Evo za vzorec najkrajšo: Iz neme celice v živi svet mlad samotar strmi, venečih lic cvetoči cvet krope mokre oči... Druge so še bolj otožne, tudi mrke. da te strese bol mladega Jetnika, ki pa še ni izgubljen, ker upa in hrepeni. Krasno opremljena knjiga »Vstajenje« slika veliko noč — prazdik hrepenenja in pomladi, upanja v življenje. Vrata, vrata, vrata . . • odpira ljubeznivi, vedno malo zamišljeni učitelj Jagodič s težkim ključem in jih spet zapira za nama. V II. nadstropju sva in sonce sije skozi široko in visoko okno, da je ves hodnik poln vesele luči. »Klanjam se« vljudno pozdravi majhen, okrogel fantič. In samo učitelja gleda. Rad ga ima. vidiš že na njegovih očeh. Lep in liu-beznjiv dečko, dame bi rekle *Sla-dek, luškan!« Edini Ljubljančan v zavodu je, vsi drugi so pa skoraj brez izjeme z onstran Save, kjer vlada — šmarnica. Srez Laško itd. do Sotle in Slovenskih goric. Čudno! Ali je sedanje stanje samo naključje? Ali so v vinorodni Štajerski prej zreli, kakor v hladni Kranjski? Gotovo so tempera-mentnejši, podjetnejši in bit nejšo fantazmo imajo, kakor počasni Kranjci. Seveda je zastopan ludi premogovni revir. Povdnnti pa moramo, da so leKaiere pripeljali sami očetje in pros/i za n.ih spre jem. Ljubljanski, torej mestni reprezentant je jii sev- j > .l.včn.t V-labica. Man vdova, -m $; -c ,a potepal in izav tl. B-ez zamere, saj je danes i:::d;n te' s e rad uči, zaprt pa ni ti. /a;c pa zelo rad čita. »A ni finih knjig« pravi. »Sama dolgočasna zgodovina n nič romanov, ali kaj, ko se pa drugi jeze če berem!« Knjižnica je res borna in učitelj, ki je svojim gojencem žrtvoval že vse njim primerne svoje knjige, bi bil prav hvaležen, če bi se kdo spomnil zavoda s kako knjigo. Posledica Ljiadske pomoči Resen, velik in močan fant z zaupanjem gleda v naju. Težko čaka, da bi minulo. Čevljarstva se uči in čevljar bo tudi ostal. Nikdar se več ne vrne. nikdar! Radi mu verjamemo, saj je ta sklep tako trden, tako bridko trden in so tako odkrite njegove oči. * Starejši brat je pri tisti nesrečni zavarovalnici zavaroval deda in ga zastrupil. Trije bratje ip sestra so sodelovali pri umoril. Razen starejšega sami otroci O strupu, zavarovalnini, 10.000 Din seveda niti pojma še niso imel;. Ta okorni, mirni fant je na dedu nesel tisto krompirjevo juho Čim starejši je, tem hu.še se pokori. Popolnoma je že spokorim, revež. Petrazrednica V šoli je sicer samo 28 učencev, vendar jih je pa učitelj mora] zaradi različne izobrazbe razdeliti na 5 oddelkov. Ta ni znal niti citati. drugi imajo po več razredov meščanske in tudi gimnazijo so že videli. Kako bi bile podeželske učiteljice vesele, če bi imele take učne sobe! Velika ječa je izpremenjena y učilnico. Na stenah zemljevidi in vse polno slik. seveda tudi takih, ki so jih naslikali učenci. Pra- va mestna šola, edim> shramba za učila je nenavadna. Hm, tista celica, kakor prava telefonska celica Tudi po drugih ječah so take celice, v njih pa tista slovita posoda. Tu je pa celica do vrha nabasana s prav raznovrstno zbirko učil, ki se med njimi šopirt tudi velik globus. Ali vse to ni nič! Tam med katedrom in tablo prav na sredi podija kraljuje omarica, vsa sreča mladih nesrečnežev. Krasen in drag radio! Morda se še spominjate, ko je učitelj v listih prosil zanj. Kje bi mogli dobrotniki najti večjo hvaležnost in s svojim darilom pričarati večjo srečo? Nikier! Kako gledajo, kako jo božajo s pogledi, kako prijazno se ji nasme-hujejo, kaj za nje pomeni ta čudodelna omarica! Kaj je v teh risbah ? Prečudni, pretresljivi dokumenti so te risbe. Talent imajo mnogi in prav dobro rišeio hiše, posebno pa gradove, velike romantične in fantastične gradove'. Pred tem Jo popolnoma v ospredju drevo, kakor sploh pogosto na slikah. Drevo je pa čisto črno. Hiše so velike, kamenite in kockaste. Vsa okna so velika in črna. kakor oči v lobanji. Samo debelo zidovje in nikjer sonca. Vse je mrko in turobno, vse hiše, vsi gradovi, ves svelt je žalostna — jetnišmca... Vrislaender, Kubin, Munk in drugi slikarji grozotnih, mrtvaških pokrajin in strahov ter prikazni ali pa Poe, Meyrink — tu Imate svoje motive brez iskanja, umet-ničenja in sile popolnoma pristne, resnične in — samonikla Šetaje sva ogledovala risbe, da bi se fantje ne zavedli, kako globoko gledava. Izrazi duše so — umetnost. In nikdo niti ne sluti, kaj jih grenkoba v duši sili risati. Podobe iz sanj — podobe iz trpljenja. »Vse se v strup obrača« bi lahko dejal s pesnikom. Prihodnjič pa k Stankotu »čudežnemu detetu« med zagrebškimi žeparji, ker smo našim čitatel cm še dolžni, da Izpolnimo svojo obljubo, ki smo jo dali tedaj, ko ko smo ga opisali v družbi slovitih udeležencev kongresa J S na zatožni klopi. Slepas’sRI hazardlst mednarodnega kalibra v kamniških zaporih Kamnik, 24. jan. obiskal Kamnik pravi Včeraj je mednarodni slepar, ki je ljudem v igri izvabljal denar. V poznih večernih urah se je potikal po gostilnah in vabil ljudi na hazardno igranje v kockami. Mnoge jo že opeharil za lepe denarce, saj navadni ljudje niso opazili goljufije. Na tem svojem dobičkonosnem poslu, se je slepar ustavil tudi v Kumrovi reslavrariji na fiutni. Tudi tu je skušal pretentati natakarico za 30 Din. Toda je opazila njegovo nepošteno početje in zahtevala denar nazaj. Ker ga ni hotel izročiti, mu jo vzela klobuk v zastavo. Nasilnež pa je skočil proti njej z dolgim nožem v roki. ji iztrgal klobuk in zbežal na cesto. Opozorjena policija, ga je pa kmalu iztaknila na Grabnu in mu izprašala vest. Dognali so, da je premeteni zlika-vec doma iz Gradca v Avstriji in da se piše Franz VVehr. Sprva jo pri zaslišanju govoril samo nemški, nato je pa kmalu spregovoril tudi v slovenščini. Pri sebi je imel večjo vsoto denarja, več prstanov in srebrno uro. Jasno je, da je kamniška policija zopet našla premetenega sleparja s prav širokim delavnim področjem. Preiskava se še nadaljuje in bodo skušali odkriti vse njegove grehe. Pisana iraite Ljubljana, 24. jam. Na policiji vlaiaa- zopet mir. Nič se ni taikega zgouuo, kar bi lahko 'zanimalo radovednega reporterja. S teni pa seveda Se ni rečeno, da m v tej rdeči hiši pravice nikakega življenja! O, še prav posebno življenje vlada po stepnjiščih ter hodnikih. Pred detektivskim oddelkom sedi na Kopici nervozna vrsta ljudi. Smatral bi jih kot čakajoči »Publikum«, pa 'vendar stoji pri vratih iz predsobe mlad simpatečem stražnik, kar premlad, da bi mogel ubraniti vsej virsti, če bi jo hotela »pobrisati« na zlato svobodo. In v posameznih detektivskih sobah se pa vrši veliko izpovedovanje, a odvezo bo dalo sodišče im naložilo pokoro. V zglašcvalncm oddelku vprašuje brat za bratov naslov, . za pet dinarjev koikovine izveš za naslov svoje krvi! Na dvorišču policije stoji kopa bicikllstov, kaže, da je najmanj pol ljubljanskih moških »strastno« vdamilh hiciklističncm športu. Tablice na kolesih, so še vedno artikel splošnega izgubijanja! In nove! vstavi pred policija nadomešča Zeleni Henrik se stranskim vhodom 1 Izstopijo: res po postavi »londonski police-man«, za njim pa mlada dama, sigurno »vestalka večnega ognja«, star, razcapan »hlapec Jernej«, ves zagrenjen ter mrk, v sel tej družbi sledi mlad, »zgodan momak«, doma tam od nekje juga, sigurno rabi samo zastoru odlgonsko vožnjo. In ta pisana družbica zgine v hišo pravtoe> reporter pa iskati novih dog°' drvščim! Tudi bolnica je imela še nekam mir! Male nesreče so pa vedno neizogibne. Mihelič Anton, uslužben v delavnicah državnih železnic si po nepreviidmoisiti usekal v koleno desne noge ter si ga na način občutno poškodoval! Polončič Marija, hči posestnika iz Velikega Gabra je pa ta . nesrečno padla po stopnicah, c.j) si je poškodovala levo roko ramo! Nesreča res nikdar m3 1 čiva! Oba se zdravita v IjnbU' skl bolnici! Južno sonce v Tivoliju Razgovor s Slavkom Tomerlmem L'jub'ljara, 24 jainuarja. razstave Slavka Tomcrlina v Jakopičevem paviljonu. Tako čisto po domače sem pri* ^ k njemu. "Dober dan, gospod Tomer« lim«. In sem povedal ime. Pa sva šla P0 razstavi. Dve polni sobi. Cio* Vek gleda in se opaja nad vsem tem resničnim življenjem. Kajti *° Je treba priznati Slavku To* ^erlinu: Njegove slike dihajo divljenje. Mislil sem, da je kmet po ro* V' Pa mi je povedal, da je bil Piegov oče ravnatelj meščanske v Slavoniji. V Vink'ovcih je Potem umetnik dovršil gimnazi* JO’ s srcem pa je ostal na kmetih, v kraju svojega detinstva. Čudoviti so njegovi slavonski 'metje. človek kar zaživi med In umetnik sani z nekim Notranjim zadovoljstvom pou* arja, da je edini jugoslovanski 'kar, ki je slikarsko obdelal j. avonijo. So tudi drugi poskusi* Pa jhn ni uspelo. Za tako de* n' dovolj, da človek samo mi* O'grede vidi življenje, ampak a nrora zajeti in razumeti. *n lomerlinu je treba prizna* ’’ jc to življenje zajel in raz* ^1-ToUkd topline je v njego* IjJ1 &kkah, da bi človek pri »Zre* ^ ilrozdju« kar pomagal brhke* j, . dekletu trgati grozdje in še z^' M »Otroški igri« bi stopil j.j v,Cn 'n se poigral s temi sonč* »C)1'- °troci. Z žensko, ki občuti Jesenske dolge noči« čuti člo* ^oči V.S° m<>r<) dolgih jesenskih prj? 111 nemirnega, nestrpnega najUa^ vVania in hrepenenja. Kaj lin rc^c'rn šele o morju. Tomer* ^ Pravi, da morje najrajši di U,' aer se lahko hknatu kar tu* ^koplje zraven. bu ?aicri'n živi stalno v Zagre* m0r C Celih 10 let, vendar se ne sl^ih^.^dtrgati od svojih slavon* Vsa: nietov in vsako leto pohiti iriačg23 ne^a-i ”v kraje do* ga ^ *’ ^icr dela in ustvarja in otic poznajo kot svojega. ,, 71. razstava pa sicer? Tom’ z. razstavami ima Slavko Vinec r s'1 tlov<)lj Skušenj. Ni no* je 7j ‘ klanja njegova razstava že p ‘ P° številu. Razstavljal je $lavij(. VSc*1 ve^j'ih mestih Jugo* tega n, Z VcJi'kim uspehom, razen kam0r‘l-tlK*' P° Češkoslovaškem, daljšo Ju sPct letos namenjen na ^iublin„;rilz‘stavno turnejo. V, JUbl;an- .—tumejo. v, Kali '• ctos razstavlja tretjič. No, JCJ: obiskovalci? Kto’ kar , <>mcri'n je spoznal je tu žc davno občutimo: * n nekaTr0Č na^ razstavni pavi* 6 Hekai ? ■ r°k- Vzlic temu niso v L obiskovalcev. Številčno Plimi ^'.en?o5i' zato je pa med ,n kupc a|T mesnih interesentov ti tu Ji ' 1 .ekaj slik je umetnik ^ al; nekaj so pa Inte* resentje rezervirali. Vsekakor pa zasluži večjo pozornost. Saj ve* mo, da pri nas pred vsakim tuj* c cm klečimo in smo celo matiko vali pred časom pred sleparskimi Židi, ki so prodajali ničvredne kopije za — dunajske umetnine. Tega naj bi se Ljubljana sramež* Ijivo spomnila in naj bi proti do* mačemu umetniku storila svojo dolžnost, kar ji bo samo v čast. Razstava Slavka Tomerlina ostane odprta samo do nedelje in čez nedeljo. Za interesente pri* pominjamo, da so cene prikroje* ne sedanji kupni moči občinstva. Torej: Pojdi in stori prav! Zakonska drama v brzovlaku Iz dunajskega brzovlaka sta v sredo zjutraj med postajama Gradec in Peggau skočila knjigo* tržeč Joscp Haindl iz Schardihga in njegova žena Emilija. Obleža* la sta ob progi, on mrtev, ona pa s težkimi poškodbami. Oba pa sta imela na glavi rane, očividno od strelov. Njo so prepeljali v graško bolnišnico, kjer jc pri za* slišan ju izpovedala, da sta si ho* tel a z možem vzeti življenje ra* di denarnih težav: kaj več o do* godku pa ni hotela povedati in izgleda, da je izgubila spomin. Verjetno je, ker so našli v njuni prtljagi revolver in pištolo, da sta si najprej pognala kroglo v glavo in se nato vrgla iz vlaka. 100 letni ženin Sarajevo, 23. januarja. V nekem naselju pri Zvomjku živi 101 leto stari Mustafa Suljanovič, ki je dosegel te dni nekakšen amerikan-ski rekord. Rojen je bil L 1835. Kljub svojim 100 letim jo še čil in svež. Ljudje mu sicer niso verjeli, da je še v polni moški moči, toda dokazal jim je te dni, kajti poročil so je z 60 let starim »dekletom*. Starec sc spominja desetih vladarjev, ki so vladali od njegovega rosjtva do danes nad Bosno. Usodna moč sedmice Zanimivi doživljaji angleškega aristokrata V Londonu je nedavno umrl angleški plemenitaš Sir Claude Champion de Grespigy v visoki starosti 90 let, — mož, ki je bil eden najzanimivejših pustolovcev našega časa. On je imel trdno vero v skrivnostno moč številke 7, ki je v pravem po-menu besede vodila njegovo usodo. Skok med krokodile. Nekoč je Sir Claude potoval po Egiptu. Nekega dne je z večjo družbo napravil iz Chartnusa na ladji izlet gor po Nilu, v katerem je v tistih časih še mrgolelo krokodilov. Tedaj se je neki mlad Anglež na krovu bahal, češ da je nekoč preplaval neko afriško jezero skozi trume teh nevarnih zverin. Sir Claude je mirno poslušal to strahovito zgodbo, nato pa potrepljal mladeniča po rami, rekoč: »Jaz vam tega ne verjamem, če pa hočete, da bom verjel, pa sleoilte suknjič in skočite v Nil!« Mladi mož je prebledel in v nemi grozi strmel vanj. »No, če se vi ne upate, bom pa jaz skočil!« je dejal Sir Claude in se pognal v valove. Izletniki so z grozo gledali za plavajočim, — vsak hip pričakujoč, da ga zgrabi krokodil. A nič se ni zgodilo. Drzni plavač )e svečano preplaval reko tja m spet nazaj. Družba si tega čudeža kar ni mogla raztolmačiti. Claude je na vsa vprašanja dal samo čudni odgovor: »Danes je 7. julij. Na ta dan se meni ne more mč pripetiti.« Srečno število. Med- zapuščino Sira Clauda so našli polno zapiskov, ki pričajo o njegovi neomajni veri v čudežno moč številke 7. Rojen jc bil sedmi dan sedmega meseca, torej v juliju. Ko mu je bilo sedem let, je pobegnil od doma, s štirinajstimi leti je postal mornarček in je ostal sedem let v mornarski službi. Na 7. julija 1887. je po svojem očetu podedoval veliko premoženje in plemiški naslov. Tedaj je mornarici dal slovo in pričel pustolovsko življenje, - ki ga je gnalo iz kraja v kraj, po vsem svetu. Toda vedno spet je izkusil, da so vsi veseli in srečni dogodki njegovega življenja v neki skrivnostni zvezi s številko 7. Nekega 7. julija je OJ predpust, ta čas presneti., postal srečen zakonski mož, in 7» julija 1890 je v loteriji zadel glavni dobitek z ogromno svoto. Nekaj časa je Sir Claude bil vojaški svetovalec abesinskega cesarja Me-nelika. Nekega 7. februarja je na lovu z lastno življenjsko nevarnostjo rešil cesarja pred napadom strupene kače. Na 7. maja 1891. je v perzijskem zalivu rešil dva otroka, ko je vsenaokoli mrgolelo morskih volkov. Iz starodavnih sporočil. Sir Claude je bii mož visoke inteligence in izobrazbe. V svojih zapiskih dokazuje, da se vera v številko 7 kakor rdeča nit vleče skozi vso zgodovino človeštva. Ni slučaj, da ima teden sedem dni. Sv. pismo govori o sedmero sitih in sedmero lačnih let. Je sedem čednosti in sedem naglavnih grehov, in sedma nebesa predstavljajo višek blaženstva. V starodavnih sporočilih se vedno zopet pojavlja sedmica. Stari Babilonci so vse svoje zvezdoznanstvo ' osnovali na številko 7. Učili so, da ie 7 nebes, 7 planetov, 7 delov sveta in 7 barv. Simbol moči in sile je bila sedmeroglava kača. Perzijci so verovali v sedem ne bes, sedem zemelj in sedem pekel, njih prazniki so trajali sedem dni in svoje mrtve so objokovali sedem dni. Tudi v verskih šegah in mitologiji Judov se vedno zopet ponavlja sedmica. Takih primerov je nešteto, ije-skončno. Sir Claude je bil uver en, da to češčenie ne izvira iz nakl u-čja, marveč da je zasidrano globoko v duhovnem in telesnem življenju in v usodi nazorov. Kakor pa je po eni strani verel v srečonosno moč sedmice, tako pa je imel nn dnnri st n ni neznanski strah pred torkom. Na tak d-n ri šel iz hiše. če je namreč torek padel na 7. dan meseca. Trdil je. da ga je v življenju največ neprijetnih stvari doletelo na torek. Astrološka napoved za 25. januar Astrologi označujejo ta dan za kritičen dan prvega reda. Na nebu stoji prav slaba konstelacija, kakor se pojavlja le približno vsakih 80 let. Mars stoji v zvezi s Saturnom v znamenju rib. (Zadnjikrat je bila ta konstelacija L' 1907. Takrat so se pripravljali usodepolni dogodki.) — Dan grozi z vremenskimi katastrofami. Nevarnost potresov. Javnost bodo razburjale neugodne finančne vesti. Dan je kritičen za vse vodilne osebe iz bančnega sveta, za vladajoče in politike. Mogoče, da bo ta konstelacija že nekaj dni poprej vplivala na javno življenje; poglavitno pa se bodo ti vplivi pokazali v takozvanih ribjih državah (dežele, ki spadajo pod znamenje »rib«), to so Portugalska, Severna Afrika, Mala Azija, deli Špa*i nije in Sredozemskega otočja. Flnantika vodi svojega narednika Naceta mimo nebotičnika v Ljubljani. Dri vratih srečata vratarja v uniformi. Ko oddideta že naprej, pravi Francka: »IN' sem vedela, da se oficirji med seboj ne pozdravljateI« Stran 6. »GLAS NARODA« 25. I. 1936. MAŠČEVALEC Kriminalni roman. 24 Drugi deL »'Odi'.a' vrag jo je vzel!« je zarenčal baron. »lako. Torej je pobegnila?« *Kaj pa drugega? Ne nadlegujte n.e s teini .umnimi vpraša..;«, je zarohnel baron, naenkrat spet ves togoten. Utifford je umolknil, le njegove zvite oči so se lesketale. Ta lisjak je prav dobro vedel, na kakšen način je izginila -v.iny. »Poslušajte CLiffrod«, je sedaj dejad baion »talko življenje mi že pivcoda in sem se odločil, da bom spvt zahajal v družbo, k sem jo zadnje čase precej zane-ma. ,al. Vi me boste spremljali tja- predstavil vas bom p- kot svv/ega znanca iz Amerike, ki imatv tam velik., posestva. Ako boste zuaili pametno trošiti denar, boste lahko zvedeli marsikaj ko-ristinegia zame. Kad bi se namreč malo bl.že seznanil z dekleti iz bouifSiih hiš. Z devičicami. . . Saj razumete? Pn tem »e je baron dduu no zarežal in pcmežaknil staremu zvodniku. »Se je vaša milost odločila, v kake salone bu zahajala?« je sL'u...o-poliievno šepetal starec. »Se ne. Toda, stojte, pravkar mi je prišel na misel polkovnik JVUk. L/._Id. Prod kratkim se je oženil, in sedaj se v njegovih salonih skaja odllična družba.« »Polkovnik Mac Donald? Alu, že vem. On stanuje blizu Kraljičinega drevoreda. On je že precej star, žena pa še zelo mlada, he, he- he. . .« zviti lisjak je takoj uganil kam pravzaprav pes taco moli. »No, že dobro«, je zagodrnjal baion, »bomo že še videli, kako bo. Zdaj pa še nekaj: lopa Tla mi ne da miru. Zaenkrat ne morem ničesar ukreniti, toda maščeval se bom za njen beg. Še na kolenih me bo prosila za milost!« »Imam načrt, gospod baron, kako bi le mogoče pr šli do nje«, je hitel pošepetavat Cliffotd. »Znano vam je, da je zaročenka tistega trgovčka Morrisa in da jo on misli poročiti. Kako bi pa bilo’ če mu napišem majčkeno pisemce, da je njegova ljubica b.la eno noč v vili nekega imenitnega gospoda?« »Neumnost! Ce mu ona poltem pove, kje je bila, bi imel samo jaz sitnosti in nič drugega«. »O, ne bo tako, vaša milost! Lepa Ha ne bo zlepa povedala tega, pa četudi, saj ji ne bo ver-jel! P .smo botn že tako sestavil, da bo prepričan, da je ona prostovoljno prišla k vam. Poleg tega pa je takrat v vili izgubila svojo zaponko, to bomo imeli za dokazilo* da je res prišla prostovoljno«. »Hm, vse to je zelo lerro, toda kaj nam vse to koristi?« »O, pa kako bo koristilo! Tisti dečko WillLam bo ljubosumen in bo zapustil svojo nezvesto torbico; takrat se bomo pa mi pričeli I pogajati z njo, hi, hi, hi«, se je Starec lokavo zakrohotail. »No, napravite, kakoir veste in znoite. Cc pa bom radi tega imel Sioraosti, potem — gone vam«, »u»icz snu o v vaza urnost, v »e ,yv,u.u gtuuitv, n,aLwi vo tuju. l\uaj pa ustaviva pava vuisk paa po*- nVV Umu tuati lAAlia.UUf« »i'aiaitC J/VjuUii»u/vUi ZVCvVi ui giwtc, ua umite ooiovoiii, tun se st/uavou« »bou!-, vaša ludost«. In stan vuu'or-a se je z g.ouvaiui puiviu- llulll lil svi »Uti UVIV«. ... mamuti z ima motja. Preoivaicu sm.iiviivsa.ue tiise v uuci z-aptioiie ooaae št. IV. st/ oat se vuuiiu is.i_ cvioiueiuiu se /e iv tontvu, oa je ou zuu. tu iuai uicn, usa, tu je Kot Kiepar resu juna .z zapora. lučk je posiui giavm JacKvv za-upuJn. juu sc jc ratu lega suas-nv jezil, tiunou tuiu luvgvVU uuoi L..iuit, n« j,ti Ji Zotiij uvpiCSIlitilUo iiu/snaia puou joiunu. tiess-e m avioiriy pa sta postan 1lf.uUUjrUz4.V1 ivioaici/iCL L)Ul sta navezam uruga ua arugo, Kajti lU.Za JU JC piSuiiio glvadiiti JU Jima reuKOKOaj privoščila prijazno oe- u^zk;ix pu je ^aUiue čase zelo pviouUtuma pruiA*ai Uornov. 1 z/vi vevur, ko sta oarvu m UmorU koiti.-a svoje uaoue, sla iVtoiiy ,n d e so. e soueu v svoji sobi pri ročnem tieua, m bessie je pripovedovala prijateljici mm; -o o svojem življenju, to kakor ni n.česar prikrivalo, je Moily tudi zaupala kaj jo je prav za prav privedlo v to hišo. . . »Moje življenje je precej drugačno od življenja drugih deklet«/ je končala Bessie svoje pnpove-dovenje. »N mam ne staršev, ne sorodnikov. Od zgodnje mlado s d sem bila navezana suma nase n je res čudež, da sem kot natakarica vseeno ohranila svojo čast. Dostikrat sem bila tudi v skušnja vi, toda vseeno sem se znala obvarovati. Beg ve, kako bi bilo, ko bi me objel ta skr.vnostm človek. . .« je tiho pristavila in nato umolknila. »In zdaj misliš za vedno ostati tu?« jo je vzrašala Molly. »Da, za vedno. On je tisti mag net- ki me drži tu in odloč la sem se, da ostanem; čeprav nisem srečna, pa sem vsaj zadovoljna«. Molly je burno objela svojo prijateljico. " iza Bessie, pomisli vendar, kakšen greh je to, kar počenja ta človek! Ce mu policija pride na sled in vdere v to hišo, ali veš* kaj bo potem s teboj?« »Oh, potem bom znala umreti«, js vzhičeno vzkliknila Molly. »Moje življenje je njegovo, podaril mi ga je, ko sem bila brez mo či in v njegovih rokah. On je dober in plemenit. Ali ne? Tudi tebi je prizanesel, čeprav si izdala njegovega najzvestejšega tovariša.« Mdly je zmedeno pobesila glavo. »Prepričana sem«, je nadal};-vala Bessie, »da te bo kmalu izpustil« Mouy je poskvuuia s sioia m i Uti.uuijcjiti YZ.11u1n.liua; »Jaz, jaz, ua ouui svooudna? V, jtif»»ic, au »c uvili illvz«ti 1 va vm.u uonivv, k materi r Kako auxx.ua oi uual« e »oroča>ti. Seveda ni izključeno, da bi se s tem ah onim bolj sprijaznila in na ta način izvedela čim več tx>drob-nosti, ki bi zanimale našega gospodarja. Upam, da me razumete. AH ste pripravnem prevzeti to nalogo, gospodična?« »Zelo rada«, je odločno rekla Bessie. Dva kralja demokrata Novi angiesm kuaij Luviuu Vlil /C i/ti i i/j11 —a, JUlUjti loy*t. UU1IVS vetja za iitijvolj pvptiiairuega vx>-VfKa v Ang mi. in ego v ovc je bu pnijuoijen raui svoj.u uizavijan- sKui ouuuv. ^1 a V iviivsti, tiusienu- sti, zvestobe. Veljal je za vzor pravega kralja, piavega demo-uratbik.ga vladarja svoivga naroda m njegovo giavu je obuaja-la gionjoia najeisiejše Kiuposu. Zato ga je ves angleški narod močno ljubil. ivuu ujvsov sni* scuaiij, krao Vdove l»inanije, jc inču svojim iitiKAiuiu gvtovo se voij piiijuu-4cn. ruigivz.1 ga imajo i«iui se izza easa, ko je uu se picstoio- uasaUaliiA. Citij pivSIO.OIltiSieUlllK je uu v resn a samo po uiusiovu, v življemu sc je veuuo cuiu ua-vauuvga zemljana, cioveiia,* enakega vsem urugim ijuuem in ie bil zalo mvgov način občevanja s Komurkoli izrazno demokratičen. bil Je in je človek, ki mu n.č človeškega ni neznanega in Ki je ie ob nujnih svečanosbnik prilikah pokaza., da je pravzaprav tudipres'toionaisiednik. brnet" nvst njcguvvga oocevaiija z ljudmi je prav v tem, da je ostal vedno človek med ljudmi* ne da bi bil pri tem izgubil svojega KraljevsKega dostojanstva. Bo-dobna osebnost je bil njegov oče. Skratka, Edvard Vlil. ima na sebi vse tiste odlike, ki jih tako rad vidi angleški narod na svojem vladar ju: Da z dostojanstvom nastopi pri strogo predpisan h cerimonijah, a da z največ-jo prijaznostjo in demokratičnost-jo občuje tudi z najbolj preprostim državljanom velikega angleškega imperija; da se do podrobnosti drži etikete tam, kjer Je predpisana, a da jo zavrže, kjer je nepotrebna. In Edvard VIII. ima prav ta posrečeni sm sel za pravo mero v občevanju z ljudmi. Nič čudnega, če spada med najpopularnejše vladarje na svetu. —Zakaj pa niisi vpila, ko tc Ja poljubil? —Misliš, da znam govoriti 3 trebuhom ? * »Sadje morate jesti vselej 1 lupino vred. Na ta način dobijo več viitaiM nov vaise«, pravi zdra^ nlk! »Jaz jem najraje orehe!« * Da omili krizo ter prežel'® ptedsouek proti konjskemu n'.esu povabi konjski mešat širši krvv/.ii tu 1 dl kompot?* čitajte „Gtas narod#** Eđenova rezerviranost Ženeva, 24- jan- w. V lukajšnjlii ™°gih z VTnemirjeinjem opažajo, je angleški zunanji minister ^*611 zelo reizerviran in da je nje-dedovanje sedaj čisto dragao-a°. kakor je bilo tedaj, ko je M •»rao minister za DN- Iz vret an-Kle^ke delegacije Se doznava, da ae Eden pod vzel v zvezi z itali-l^^o - abesinskim sporom v tem »enutkn nobene važnejše akcije. V tukajšnjih krogih spravljajo to Benovo rezerviranost v zvezo s RianUo angleškega, kralja, ker bo 'fcijbrž tudi po pogrebu preteklo ” Precej časa. preden bo Baildtvi-vlada spet prevzela oblast v in dirigirala zuminjio politiko e®te Britanaje. Eden se za sedaj °nieh1je samo na pripravijnje te-f®0* za morebitne poznejše bora-T®1 Verjetno je, da bo Anglija za-°®*a z novo akcijo v tem vprašar ^ Me po razjasnitvi položaja ^ afriških bojiščih, tako da bo T^konc nastalo aJbesiniska aferi odmor, v kolikor gre za Somatsko akcijo-■Mievsiki krogi komentirajo zelo ®t»airnio dejstvo, da je italijanski Mc^at baron Aloisi sodeloval v ^stem delu diskusije o poročilu ^bora trimajstorice, v katerem je govoril tudi abesinski delegat °ldemarian. To je prvič, da je ^lijanslU zastopnik sedel v svetu . 'b °dkar je italijanska delegaci- ja 11H*eca oktobra tako dramatič !*® Opustila sejo. Kakor je znano, baron Aloisi ni prisostvoval gla-So' anju o tem poročilu. Vojni svet v Desiju Ib*sle, 24- januarja, z. Doznava P’ ^a .je abesinski cesar v zvezi * dogodki na fr°nti nemudoma skli-aa| vojni svet, h kateremu je pri-7^1 tudi vse tuje oficirje v abe-‘askl armadi na severu. Sklepali 0 nadaljnji taktiki na obeh bo-'stih. Abesinski cesar je napove-borbo z vsemi sredstvi proti ^ražniku. Macedonske organi Zacije razpuščene Sofija, 24. jan. b. Po naredbi T’tm.njega ministrstva je bil danes ^Puščen Makedonski nademnlnl ki je vodil vse dlelo make • dobrotvornih bratstev-^^Puščena je tudi makedonska v zveza- Policijski organi so 8 tem zaplenili vse pohi-ciom ‘n arbtv macedonskega na-^^ainega komiteta in so tudi za-vse prostore, v katerih je °^bor. Ta odredba je bila iz- n|, P° zakonu o razpusta politič-^ strank, ker vlada meni, da je tign °^0nski nacionalni pokret poli. gle a orSanizacija. Poslej bodo mo-ongamiaacije delo-^je f010 dobrodelne orgniza- ^stan k0* makedonske kulturne bo . T'6' Novi odbor komiteta ne Več kvoljen. Napojf®',1 Prev0zl ^dpot ’ ^an- z- Danes zvečer ciTj6vUjP v vzhodno Afriko 68 ofi čmiih 'sn4 V'0'*a^<>v ™ en bataljon V novi Srancoski vladi je Flandin zunanji minister Pariz, 24- j!an- r. Bivšega predsednika vlade Paula Boncoura so novinarji vprašali, ko je zapuščal hotel Matimiom, ali bo Serraut v teku noči sestavil vlado. Paul Bon-oouir je odgovori: Albert Serraut je napravil name vtis, da je on človek, ki hoče priti đo cilja. Champetier de Rabe«, ki je nekoliko pred polnočjo zapuščal palačo je izjavil časnikarjem, da ima isti vtis kot ostale osebnosti, ki so bile zvečer sprejete pri Sarrauitu- Dodaj je, da je kombinacija na dobri poti in da bo Sarraut že danes dopoldne sestavil vlado. Nova vlada je, kakor pravijo najhovejša poročila v glavnem že sestavljena- Edino to se še ne ve, ali bo Peraot prevzel portfelj pravosodnega ministrstva ali pa položaj ministra brez portfejla. S to rezervo bi bila vlada sestavljena takole: ministrski predsednik in notra- nji minister Sarraut, minister brez portfelja Yvon Defbos, pravosodni minister ali minister brez portfelja Pernot, zunanji minister Flandin, finančni minister Regnier, vojni minister Paul Boncour, minister volne mornarice Pietri, minister trgovine Georges Bonnet, poštni minister Mandel, gradbeni minister Chautemps, letalski minister Laurenf Eynac, prosvetni minister Mario Roustan, poljedelski minister Cathala, kolonialni minister Jacgues S tem, delovni minister Frossard, pokojninski minister Champetier de Rlbes, minister za trgovinsko mornarico Bardon, zdravstveni minister Gnemnt, državni podtajnik pri predsedstvu vlade Jean Jacquin®t. Če ne pride do nenadnega preobrata, je pričakovati, da bo Sarraut že tekom dopoldneva predstavil člane nove vi p de predsedniku republike. Poslanica kralja Edvarda Vlil. London, 24. jam. m. Na današnji seji spodnje zbornice je ministrski predsednik Baldvvin predal predsedniku spodnje zbornice poslanico Nj. Vel- kralja Edvarda VITI- Seji zbornice so prisostvovali vsi poslanci do zadnjega- V poslanici stoji: Prepričan sem, da je spodnja zbornica v veliki žalosti zaradi smrti mojega ljubega očeta, ki je vse življenje posvetil službi naroda- Ker je lil navdihnjen z globokim pojmovanjem dolžnosti, je Zneraj težil za tem, da se Je držal zakonov ustavne vladavine. Trdno sem odločen, da bom tudi sam čel po poti, ki jo je nakazal moj predhodnik. Nato je spodnja zbornica sprejela prvo adreso, v kateri izraža sožalje Nj. V. kraljici in jo zagotavlja, da nikdar ne bo pozabila vdanosti pokojnemu vladarju In domovini- V drugi adresi pozdravlja novega kralja im izraža prepri* Čanje, da bo tudi njegova vladavina posvečena zagotovitvi sreče in svobodne vsega naroda- Baldwin je v svojem govoru izjavil, da bo kronanje Edvarda Vm. izvršeno prihodnje leto na svečan način in običajnim ceremo-mielom. Grajska kapela v WindSoru, ker bo pokopan angleški kralj Jurij V. Položili ga bodo v grobnico poleg njegovih staršev. Neredi v Siriji Jeruzalem, 24- jan. DNB. V teku neredov v Siriji so bili danes v Damasku ubiti trije dijaki, veliko število demonstrantov In 40 redarjev pa je bilo ranjenih- Dijaki so prisilili vse lastnike trgovine v krščanskem in židovskem delu mesta, da zapro s voje lokale. V Hom. su Je prišlo do spopada pred vladno palačo- Ranjenih je bilo 20 oseb, tri osebe pa so ubite. V Damasku in Alepu je bilo dosedaj aretiranih 750 demonstrantov. Oblasti so v obeh mestih odredile obsedno stanje. Francoski visoki komisar de Martel je prišel danes v Damask- Ko je sprejel časnikarje, jim Je sporočil novo razdelitev Sirije v osem okrajev- Sirski finančni prosvetni minister sta podala ostavko, mMi pa se, da bo demi-siomdrai tudi irski predsednik države. Švica Izvršuje sankcije Bern, 24. jan. Havas- Parlament! je danes obravnaval poročilo federalnega sveta o stališču Švice vi vprašanju sankcij. Parlamentarni odbor je predložil, da se poročilo vlade sprejme na znanje in da sef njeno stališče odobri. Poročevalec Je podčrtal, da je Švica prepovedala v isti meri izvoz orožja v Italijo in v AbesinijO. Ko sodeluje pri sankcijah, nosi Švica velike žrtve, vendar pa izvršuje svoje obveze napram DN- Kriza v Egiptu Kairo, 24. jan. a. Vodja vafdietičnega bloka Nahas-paša je ponoči dolgo konferiral z Ali-maher-pašo, ki je načelnik kraljeve pisarne. Tudi na tem sestanku ni prišlo do sporazuma o sodelovanju vafdistov v koncentracijski vladi- Med Japonsko In Rusijo Moskva, 24- januara. DNB- Japonski veleposlanik je obiskal pomočnika komisarja za zunanje zadeve Stomonjakova in zahteval, naj sovjetske oblasti vrnejo japonsko letalo, ki se je nedavno spustilo na sovjetskem ozemlju-SfcomonJakov je izjavil da sovjet* eka Vlada pristaja na to, da vrne letalo, ker je zunanji minister Hi-rota izjavil obžalovanje japonske vlade zaradi tega slučaja. Z mandžursko-mongolske meje se doznava, da je 22. t. m. neki kombiniran j&ponsko-mandžurski oddelek pri čingvishanu ne daleč od jezera Caranuna na avtomobilih prešel mongolsko mejo in streljal s strojnicami na mongolske obmejne straže- Ko so Mongolci dobilt ojačen ja, so odgovorili na japonski ogenj in po hudi borbi so odbili japonsko^mandžureki oddelek- Japoncem je uspelo, ko so se umikali, ujeti in odpeljati s seboj dva Mon-golca. Proti levičarski fronti v Angliji London, 24- Jan- n. Kakor je že znano, so pristojne instance angleške delavske stranke že drugič odbile formalni predlog angleških komunistov, da se ustvari takozvana skupna fronta- Glavni organ delavske stranke londonski »Daily Herald« v svoji izdaji pozdravlja to odločitev vodstva stranke in pravi med drugim, da je komunistična stranka prevratnežev in upornikov, ki noče in tudi ne ve posvetiti svoje moči delu za zboljšanje pogojev življenja najširših slojev naroda. Beti poni, ljubljenec kralja Jurija V., na katerem je najraje jezdil sam po parkih svojega posestva na deželi. Naša vas Kmetska mladina še pogumna Splošno je znano, kako težke so razmere na našem podeželju. V našem listu smo o tom že večkrat poročali tako, kakor v resnici tudi je, da bi s tem pokazali pravo podobo prilik in življenja podeželskega ljudstva. Podeželskim ljudem se je zato naš list priljubil in ga radi berejo, ker najdejo v njem kos svojega življenja. V ta kos podeželskega življenja spada tudi kulturno-prosvetno gibanje kmetske mladine. Kakor so prilike težke in življcnske razmere ponekod naravnost obupne, tako moramo vendar vsem bravccm sporočiti, da vlada kljub temu med mladim kmetskim rodom silen optimizem in vera v boljšo bodočnost. To se očituje zlasti v podvojeni kulturni in vzgojni delavnosti kmetske mladine, ki niti za trenutek ni zapadla v malodušje, temveč si je še krepkeje zavihala rokave in se z velikim ognjem in navdušenjem lotila dela, ki je stvarno očituje v neštetih kulturnih prireditvah, prosvetnih tečajih, predavanjih in samovzgojnih akcijah, ki jih vodijo na podeželju Društva kmetskih fantov in deklet. V tem pogledu nam je lahko vsem zdrav mlad kmetski rod za vzor, kako je treba tudi v težkih dnevih visoko dvigniti prapor samozavesti in optimizma. Tako odločna mladina pač ne more nikdar razočarati svojega naroda in svojega kmetskega stanu. V našem listu bomo temu delu kmetske mladine posvetili vso pozornost. Dopisnike iz mladinskih vrst pa prosimo, da nam redno pošiljajo poročila iz kmetsko-mladinskega gibanja in sicer z izrecno pripombo za »Našo vas«. Ljubljana. Ljubljanski Pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet je te dni priredil tridnevni prosvetno-organizatorični tečaj za fante. Tečaja se je udeležilo lepo število kmetskih fantov, ki tudi v teh težkih gospodarskih dneh niso pod pezo skrbi pre zrli velike važnosti kulturnega dela in izobrazbe. Naj tem mestu omenimo le dejstvo, da so nekateri fantje prišli po 25 do 30 km daleč peš v Ljubljano. Tb je brez dvoma požrtvovalnost in velik smisel za izobrazbo in prosvetno delo. Tečaj je nudil kmetski mladini mnogo koristnega, saj se je to vidno opazilo, ker so tečajniki snovi sledili s skrbno pozornostjo. Grahovo. Agilni notranjski Pododbor Zvezo kmetskih fantov in deklet je pretekli teden priredil tridnevni prosvetni tečaj, ki se ga je iz vse Notranjske udeležilo mnogo fantov, ki so spoznali, da je vzgoja in izobrazba veliko in pomembno orožje za življcnske borbe. Tečaj je bil vzorno organiziran in je vseboval polno praktičnih predavanj. Ljudski odri. Številna Društva kmetskih fantov in deklet so v zimski sezoni posvetila vso paižnjo svojim ljudskim odrom. V tem pogledu je treba reči. da kmetska mladina s krepko roko utira pota novi miselnosti na naši vasi. Posveča se kulturnemu delu in hoče na ta način ven iz mračnjaštva in dremavosti. Zanimivo je, kako so pri tem svojem delu fantje požrtvovalni in tudi iznajdljivi. Svoje igre si v premnogih primerih napišejo sami in jih tudi sami režirajo. Okoli svojega kulturnega dela zbirajo na ta način vso sosesko. Gospodarske vesti Slovenija ima največ biciklov v naš/ državi. Pri nas je sicer vse polno kolesarjev, kolesarskih tat vin itd. Toda malokdo ve, da je v Sloveniji največ koles v naši državi. Na Slovenijo odpade de» jansko polovica vseh biciklov v naši državi. V lanskem letu je bilo v naši banovina 114.000 bi« ciklov. V primeri z letom 1933 se je število povečalo za 12.500. Zanimivo je, da ima sama Ljub« Ijana nad 12.000 koles, kar po« meni, da ima skoro vsak sedmi Ljubljančan kolo. Če upošteva« mo te številke, lahko po pravici trdimo, da smo Slovenci narod biciklistov. Slovenska brezposelnost. De« lavska zbornica za Slovenijo ra« čuna, da je v decembru lanskega leta znašalo število brezposelnih ne vštevši rudarje 27.660. Od te« ga je okoli 8.000 brezposelnih, ki so družinski očetje. Največja brezposelnost vlada v gradbeni stroki in tekstilni ter oblačilni stroki. Potniški promet preko Maribora v letu 1935. Preko meje pri Mariboru je lansko leto odpo« tova 1 o in dopotovalo 225.242 osebi od tega 127.9.59 moških potnikov. Med potniki zavzema« jo po narodnosti prvo mesto Avstrijci, drugo pa Čehoslovaki. Romunska je zavoljo pomanj-kanja deviz ustavila vsak uvoz iz Francije, Anglije, Belgije, Ni» iiCizemske in drugih rin-.at-. Sovjetska naročila na Poljskem V Varšavi tečejo pogajanje gl e« de izvoznega in uvoznega načrta za leto 1936. V tekočem letu na« merava namreč naročiti Rusija na Poljskem za večjo vsoto ko« vinastih izdelkov. V Italiji pričenja draginja. Te« kom tega meseca so na Italijan« skem trgu nekaterim vrstam bla» ga znatno porastle cene. Tako so n. pr. povišale cene živine, mle« ka, mlččnih proizvodov in podob nih živilskih potrebščin. Zagreb se otepa ^ zločincev "j Zagreb, 23. jafl» Zagrebška poMotja že od Nove« ga leta čištii mesto. Vzela je nS muho vso zločince, ki so se za* dnjie čase zatekU v Zagreb in ta* koj začeli izvrševati svoj poklic. Potepuh Džemal Salije vuč j® prvi dan, ko je prišel v Zagreb* ukradel v trgovini Marije Kenifc4 lje 7 m blaga. Imel pa je smok* stražnik ga je zalotil na ulici z uti* denim blagom in ga aretiral. Med aretiranci je zadnje časti v Zagrebu posebno mnogo žensk* ki se preživljajo s tatvinami ih tajno prostitucijo. Policija je pred dnevi ulovila nevarno tičko iz W vrste neko Leopoildino Vencel. Pri* šla je k neki Matildi Ivančič in prosila za prenočišče, češ da bd v nekaj dneh nastopila službo na* takarice. Ponoči je svoji gostol.iu* bnli znanki odnesla večjo vsolto de*' narja. Pred kolodvorom jo Je Pa Matilda kmalu nato spoznala M aretirat so jo. Na prav dobičkanosno idejo sta prišla Pavle Rukavina in Josip Stubičar. Kradla sta časopise P<* hišah, preden so jih stranke vzele* ter jih nato kot kolporterja proda* jala. Tako sta se preživljala P ukradenimi časopisi nad leto dni. Naposled sta padla v roke pravi* ce. Vse sita priznala in izračunali so, da sta naredila za 40.000 Dih škode. MALI OGLASI Vsako beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž. in ban. davek 5 Din. Oglasniki, ki iščejo elažbe, plačajo samo po 25 par za beseda Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 1 Din v znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri na- 1000 Din posojila za dobo pol leta Iščem. Dam preko 20% obresti, sigurno jamstvo, na upravo lista pod >20%« PRODAM iobro ohranjeno pohištvo (spalnico) iz hrastovega furnirja. Naslov v upravi lista. Ženitve in možitve boljših krogov posredujemo najvest-neje. Razpošiljamo Informativne prospekte proti predplačilu Din 10.— v poštnih znamkah - diskretno. Velika Izbira odličnih partij obojega spola. Naročite takoj prospekte! »Rezor« Zagreb — pošta 3. Sosmučarko, ker sneg letos šele bo ! — Išče dobro situiran mlad in-dustrijalec. CenJ. ponudbe z navedbo starosti In poklica je nasloviti na ogl. oddelek »Glasa naroda« -pod: »Smuk«. xxxxxx Telefon 2059 suhe drva, premog in karboparkete dobite pri LFogačnik Bohoričeva ulica 5 ****** 3S-55 VELETRGOVINA — INDUSTRIJA VILKO WEIXL MARIBOR PRIPOROČA ZA PREDPUSTNE VESELICE KONFETE, SERPENTINE, MASKE, POKRIVALA, SREČKE I. T. D. PO NAJNI2JI CENI. Je številka, kat6r® pokličite pri nar0 če vanju svojih Gulaše* v u nared*** AVTOMATICN*' blljardctc, popoln"' ma nove, prodaj®'; ali dajem v naje® pod ugodnimi P~ goji. Redno funk Joniranje ap*r® . zajamčeno. Ponu« be na oglasni 0 iolek pod »Bilj®’ ^■oeoEoeoaoBoeoaooBCDBoaoeoacDioti^ij o Makulaturu! napit«; 0 & o 5 v večjih množinah 5 dobite v upravi „Glasa Naroda “o OlOlOlOBOlOlOBOBOBOnonOlOBOBOBO*^ Izdajatelj: Josip Fr. Knaflič. — Urednik: Milan Zadnek. — Za Narodno tlekarno d. d. kot tiskamarja Frono Jezeršek. — Val v LjulUJanič