rt
	v* o
	Tj-
=	r<">
	m
	
	СЛ
=	o C-
	
INTERVJU ŠPORT
Dr.	Želja se mu je izpolnila, ko
Stanislav
Lipovšek,
celjski
škof
je ni več imel str. 18
' Priloga
arasipf
4
Protokolarne stavbe v naši regiji
Občina Šentjur bo preuredila svojo protokolarno stavbo, ki je največkrat fotografiran in prepoznaven motiv iz kraja. V tokratni Naši temi smo preverili, katere prostore občine v naši regiji uporabljajo za protokolarne namene in kako pomembni so zanje tovrstni dogodki. Ti prostori so največkrat v zaščitenih zgradbah, kot so dvorci, katerih obnova in vzdrževanje sta velik finančni zalogaj. S sobivanjem različnih dejavnosti je ta strošek lahko veliko bolj upravičen. Na fotografiji ena najlepših tovrstnih stavb v regiji, grad Komenda na Polzeli. str. 12-13
AKTUALNO
Brez posrednika ceneje do
elektrike str. 2
Obilna letina jabolk, slabe odkupne cene str. 3
GOSPODARSTVO
Radeče papir: poslovanje stabilno, a pod pritiskom
cen surovin str. 4
IZ NAŠIH KRAJEV —
Energetske obnove osnovnih šol str. 6
ŽALEC
Fontana piva bo postala
franšiza str. 7
VRANSKO
Prihajajo Grofice, nova stanovanjska soseska str. 8
KULTURA'
Urbana krajina doline zelenega zlata
str. 10
POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO!
INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637
■VI tf^ */£~*% I TRANSPORT PO SLOVENIJI
„ BREZPLAČEN!
ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH
do 2,90 € + davek (bio + 0,40 €)
Aktualne dnevne cene: biki do 3,50 € + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,40 € + davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (do 0,40 €).
CL O
> X
CXI
TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; cca 200-250 kg!
J
A"
Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. ^Ct^čen- 0p*usutc- . d.o.o. Parmova ulica 53, Sl-l000 Ljubljana
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Zakaj mora biti duhovnik vse, od >palirja< in arhitekta do menedžerja? Duhovnik naj se drži svojega duhovnega opravila, drugo naj pusti vernikom.«
Dr. Stanislav Lipovšek, celjski škof
»Pridelava hrane je ključni dejavnik samooskrbe in samostojnosti vsake države.«
Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije
»Letošnje leto ocenjujemo kot zelo uspešno. Obisk se je ponovno povečal.«
Darko Bele, predsednik društva Mozirski gaj
»Poudarjali so, da ni pomembno, kaj se bo zgodilo. Da tudi če mi bo spodletelo, bom v njihovih očeh ostal junak z eno zmago in dvema drugima mestoma.«
Jernej Kruder, zmagovalec svetovnega pokala v balvanskem plezanju
ШШШ
PETEK
SOBOTA
NEDELJA
M
Izbor ponudnika električne energije brez posrednika
Račun za elektriko bo tako bistveno cenejši
SunContract platforma omogoča uporabnikom električne energije izbiro med več ponudniki brez posrednika, kar po mnenju direktorja platforme Gregorja Novaka nudi kupcem ugodnejše ponudbe in ponudnikom višje zaslužke. Na platformi najdemo ponudnike, ki električno energijo pridobivajo iz obnovljivih virov, predvsem iz sončne energije.
V Sloveniji iz obnovljivih virov pridelajo največ energije sončne elektrarne. »V sistem želimo vključiti tudi male hidroelektrarne in tiste ponudnike, ki proizvajajo elektriko iz kogeneracij in vetrnih elektrarn, a teh je v Sloveniji zelo malo,« je pojasnil direktor Gregor Novak, ki je tudi soustanovitelj platforme. Kupci lahko na platformi neposredno izberejo enega ali več ponudnikov in se sami odločijo, kakšno ceno so pripravljeni plačevati za elektriko.
Platformo SunContract je oblikovala ekipa 25 slovenskih posameznikov, ki so jo razvijali vse od leta 2015. Julija lani so pričeli zbirati sredstva na globalnem trgu. Celoten sistem deluje na osnovi tehnologije »blockchain«, v obliki energetske tržnice.
Koliko je električna energija za odjemalce cenejša glede na ponudbe trenutnih dobaviteljev?
Platformo smo vzpostavili aprila letos.
V	prvem mesecu je bila cena elektrike za odjemalce nižja za približno 35 odstotkov glede na primerljivo tržno ceno.
V	naslednjih dveh mesecih je bila cena nižja za približno dvajset odstotkov. Bistveno je torej, da je cena za odjemalce nižja zaradi izločitve posrednika, ki dodatno vpliva na višino cene.
Ali so kupci in ponudniki pri oddajanju in kupovanju električne energije vezani na določeno regijo v Sloveniji?
Odjemalci in ponudniki niso vezani na regijo, v kateri živijo. Tako lahko celjsko gospodinjstvo izbere ponudnika sončne energije iz Ljubljane, hidroelektrarno z Gorenjske ali sončno elektrarno z Dobrne. Trenutno je platforma dostopna le na slovenskem trgu, v prihodnje pa želimo svojo ponudbo razširiti tudi izven meja.
Ali to pomeni, da imajo kupci z boljšimi pogajalskimi veščinami nižjo ceno?
Kupci na platformi le kliknejo na izbranega ponudnika, ki pred tem sam postavi ceno za proizvedeno električno energijo. Platforma tako ne omogoča pogajanja. Ponudniki sami izberejo ceno, po kateri prodajajo elektriko, kupec jih s klikom izbere in sklene pogodbo. Če eden od ponudnikov za elektriko zaračunava štiri cente za ki-lovatno uro in je uporabnik platforme s ceno zadovoljen, klikne na ponudnika, slednji povpraševanje sprejme, kar pomeni, da je posel o odjemu sklenjen. Platformo smo želeli narediti čimbolj enostavno za uporabnike, da v sklenitev posla ni treba vložiti veliko truda. Obstaja tudi možnost, da se uporabnik v platformo le vklju-
či, pri čemer izbiro ponudnika prepusti platformi, ki poskrbi za izbiro optimizirane cene. Če se kupec sam potrudi, lahko dobi še cenejšo ponudbo.
Kakšen je postopek prijave in koliko morajo uporabniki za to plačati?
Posameznik lahko postane član platforme s pomočjo prijave na spletni strani ali s pomočjo elektronskega naslova. Ko stranka odda zahtevek, z njo navežejo stik zaposleni v našem partnerskem podjetju Sonce energija, ki elektronsko uredijo vse formalnosti. Ko je stranka včlanjena v platformo, lahko začne izbirati, od koga bo kupila elektriko in po kakšni ceni. Registracija novega uporabnika je urejena hitro, sprememba dobavitelja, če se stranka za to odloči, je v skladu s slovensko zakonodajo. Kar pomeni, če stranka obstoječo ponudbo prekine do desetega dne v mesecu, lahko elektriko novega ponudnika začne uporabljati že v naslednjem mesecu. Če stranka prekine pogodbo po desetem v mesecu, se sklenitev nove pogodbe zamakne za dodaten mesec. V sistem se lahko vključi vsakdo, saj nimamo posebnih omejitev. Platforma prav tako ni plačljiva. Odjemalci plačujejo elektriko neposredno proizvajalcu in ne platformi. Platforma zaračuna le transakcijski strošek, ki znaša od pol evra do evra na mesec pri klasičnemu slovenskemu gospodinjstvu.
Trenutni ponudniki imajo v svoje pogodbe vključene tudi določene vezave, zaradi katerih odjemalci ne morejo prekiniti pogodb. Kako so vezave urejene na platformi Sun-Contract? Kdaj lahko stranke pogodbo s ponudnikom prekinejo?
Vezave so na platformi le pri posameznih akcijah, če pa
" "J
stranka izbere klasično ponudbo, vezav ni. Platforma omogoča tudi »fiksno« ponudbo, ki jo kot drugi dobavitelji na trgu zagotavljamo, vendar ta ni najugodnejša. Stranka lahko vedno sklene pogodbo s cenejšim ponudnikom. Naša želja je, da se kupci in dobavitelji med seboj povezujejo in si tako zagotovijo ugodno ceno. Res je, če stranke same ne iščejo ponudnika, platforma poskrbi za elektriko, ki jo dobijo v vsakem primeru. Vezave so torej le pri akcijskih ponudbah in najpogosteje od kupca zahtevajo, da elektriko odjema vsaj eno leto.
Kupci torej pridobijo možnost, da sami izberejo najugodnejšega ponudnika električne energije. Katere so prednosti, zaradi katerih se proizvajalci elektrike iz obnovljivih virov vključujejo v platformo?
Platforma ponuja v glavnem tri ugodnosti za proizvajalce. Slednji lahko kadarkoli v obdobju enega leta ponudijo dražjo ceno, ki jo optimizirajo glede na tržno ceno. Kupci lahko ceno sprejmejo ali ne. Tako lahko proizvajalci ceno, ko se na trgu podraži, kot se je letos za kar štirideset odstotkov, zvišajo, kar pri obstoječih ponudnikih ni mogoče. Tisti, ki proizvajajo elektriko, so bili prisiljeni sprejeti ceno, čeprav je bila precej nižja, kot je veljala na trgu. S tem je proizvajalcem omogočena večja fleksibilnost. Druga prednost je dnevno plačilo, saj trenutno na plačilo čakajo približno trideset oziroma šestdeset dni. Kot prednost lahko izpostavim še, da lahko proizvajalci del elektrike porabijo za svoje potrebe, višek pa prodajo na trgu.
Ali platformo SunContract uporabljajo tudi odjemalci in ponudniki s Celjskega?
V sistem so vključeni sončna elektrarna na Dobrni in kar nekaj odjemalcev, lastnikov manjših sončnih elektrarn, ki so načeloma energetsko samozadostni. V platformo so se vključili, ker se lahko sami odločijo, kam bodo namenili presežke energije. Prenesejo jih lahko v naslednje obračunsko obdobje, česar jim obstoječi dobavitelji ne omogočajo, saj morajo presežke električne energije dobaviteljem podariti. Zdi se nam logično, da ponudnik sam odloča o ceni in o tem, kje bo energija porabljena. Prav slednje je popolna novost na svetovnem trgu. ANJA HOHLER Foto: osebni arhiv
Direktor podjetja SunContract Gregor Novak, ki je s sodelavci idejo za platformo razvijal od leta 2015.
AKTUALNO
3
Ob obilni letini sadjarji vseeno slabe volje
Trenutno jih najbolj skrbijo prenizke cene
Letošnja letina sadja bo ponekod na Štajerskem obilna. To se bo zgodilo po dveh slabih letih, ko je pridelek preprečila spomladanska pozeba. »Za letošnjo letino lahko rečemo, da smo po količinski plati z njo zadovoljni. Po drugi strani po prvih obiranjih opažamo, da s kakovostjo ne moremo biti zadovoljni,« ugotavlja specialistka za sadjarstvo Zlatka Gutman Kobal.
Zlatka Gutman Kobal dela v Kmetij sko-gozdarskem zavodu Maribor, ki deluje tudi na našem območju. »Koščičasto sadje je že obrano in večinoma tudi prodano na lokalnih trgih. Zaradi zelo toplega in deževnega poletnega obdobja so zorele vse sorte breskev in sliv štirinajst dni prej in tako rekoč hkrati,« je povedala specialistka. Hruška viljamovka je ta teden za obiranje že primerna.
Zgodnejša je tudi letina jabolk, ki so v celjski in podravski regiji glavna sadna vrsta. »Po količini je pridelek letošnjih jabolk namizne kakovosti pri sadjarjih ocenjen kot dober in zadovoljiv. Drugačne so
ocene kakovosti letošnje letine jabolk v teh dveh regijah,« je opozorila sogovornica. Zimsko rez je bilo zaradi pozne februarske zime težko opraviti pravočasno, do cvetenja. »Pri letošnji februarski zimski pozebi je prišlo do izpada boljših cvetnih brstov. Kljub februarskemu mrazu je sledilo obilno >belo< cvetenje jablan vseh glavnih sort. To je normalen pojav, saj ni bilo dve leti nobenega pridelka,« je obrazložila. Sadjarje je opozoril zavod že na krožkih rezi in redčenja jablan, da bo treba po opravljenih kemijskih redčenjih veliko dela nameniti ročnemu redčenju. Kemijska letos namreč niso bila dovolj učinkovita. Hiter fenolo-ški razvoj zaradi tople pomladi je povzročil, da so jablane začele in nehale cveteti v komaj treh do petih dneh. V začetku maja, ko mreže proti toči še niso bile razpete, plodiči pa so bili že veliki kot lešnik, je v nekaterih nasadih kar trikrat klestila toča. Pojavila sta se tudi škrlup in uš. Zaradi zastajanja voda v ravnini so številna drevesa propadla.
Ponekod že obirajo
Tik pred viškom obiranja jabolk Zlatka Gutman Kobal ugotavlja, da je najbolj prizadeta kakovost sort gala, zlati delišes in braeburen. Na zgodnejšim legah in v mlajših nasadih so sadjarji obiranje sort gala in elstar že začeli. Višek obiranja obeh sort naj bi bil ta konec tedna in prvi teden v septembru.
Letina ni dobra le pri nas. V Evropski uniji naj bi po podatkih letošnje prognoze pridelali več kot dvanajst milijonov ton jabolk. »Ko so pridelki jabolk tako visoki, je jesenska izhodiščna cena za kmetov pridelek običajno zelo slaba. Zato smo ob začetku obiranja letošnje letine zelo zaskrbljeni,« je povedala o skrbeh štajerskih in drugih sadjarjev specialistka, ki omenja tudi, da se cene repromateriala in zaščitnih sredstev ter stroški dela obiralcev niso prav nič znižali, ampak so se v nekaterih primerih celo nekoliko povišali. »V tem trenutku je že jasno, da bodo domači pridelovalci jabolk tudi letos enako, če ne še bolj slabe volje kot prejšnji dve leti, ko niso obirali,« dodaja Zlatka Gutman Kobal in opozarja na velike težave v sadjarski panogi. V zavodovi svetovalni službi opažajo, da se kmetje za investicijska vlaganja - zamenjavo starih nasadov z novimi - ne zanimajo. Še slabše je na večjih posestvih. »V tako krutih razmerah skuša vsak sadjar preživeti po svojih močeh,« je sklenila specialistka za sadjarstvo.
BRANE JERANKO Foto: GrupA
novi tednik
Vedm i штј!
Začetek
predprodaje
vozovnic
V začetku tega tedna se je za dijake in študente začela predprodaja subvencioniranih vozovnic integriranega javnega potniškega prometa (IJPP) za šolsko leto 2018/19. Nomagova brezstična čip kartica velja v celotnem integriranem javnem potniškem prometu v Sloveniji.
Uporabniki lahko subvencionirane vozovnice kupijo ali podaljšajo na spletu in z mobilno aplikacijo Noma-go, ki je novost. Ta bo v prihodnosti nudila tudi druge storitve, povezane s prevozi in potovanji. »Študenti in dijaki lahko na spletnem mestu nomago.si ali v aplikaciji Nomago uredijo vse potrebno za nakup vozovnice IJPP, ne glede na to, od kod so in s katerimi prevozniki ter na katerih relacijah se bodo vozili,« je povedal Sandi Brataševec, glavni izvršni direktor novega podjetja. V Nomago se je povezal tudi Izletnik Celje.
Zadnji teden so na prodajnih mestih zaradi velikega števila upravičencev do subvencionirane vozovnice običajno dolge vrste. Gneči se je mogoče izogniti. Upravičenci potrebujejo digitalno potrdilo, na povezavi ijpp.nomago.si se registrirajo v sistem, oddajo vlogo in opravijo nakup, dodaja Brataševec. Za informacije ima Nomago na voljo brezplačno telefonsko številko 080 15 05 ter e-poštni naslov ijpp@nomago.si. Natančna navodila so tudi objavljena na spletni strani nomago.si/ijpp.
Nomago je lani omogočil dijakom in študentom kot prvi in takrat edini spletno naročilo brezstične čip kartice in nakup oziroma podaljšanje enotne subvencionirane vozovnice integriranega javnega potniškega prometa na spletu. Letos je nadgradil ponudbo nakupov na spletu spleta z možnostjo nakupa enkratnih vozovnic javnega potniškega prometa. Oboje je mogoče tudi s pomočjo mobilne aplikacije.
NT
Večja žarišča podlubnikov
Lastniki gozdov škodo, ki je nastala po decembrskem vetrolomu, še vedno odpravljajo. Na našem območju je bilo najbolj prizadeto območje Zgornje Savinjske doline, kjer je bilo največ škode na Solčavskem. Razmere pozorno spremlja Zavod za gozdove Slovenije, ki ima v Nazarjah svojo območno enoto.
Ta deluje na območju Zgornje Savinjske in Šaleške doline, ki je na našem območju najbolj gozdnato. Nekateri lastniki so začeli sanirati poškodovane gozdove takoj po vetrolomu. Drugi so manj vestni oziroma imajo manj možnosti. V nižjih predelih je sanacija pretežno končana za razliko od višjih leg na Solčavskem in v Lučah. Tam so bili gozdovi po vetrolomu tudi huje poškodovani.
S sanacijo gozdov se mudi zaradi tega, ker poškodovane površine ogrožajo pod-lubniki. »Doslej večjih napadov podlubnikov nismo opažali in večjih žarišč ni bilo. V zadnjih dneh pa gozdarji poročajo, da so se v nižinskem delu našega območja ta začela pojavljati,« je povedal vodja nazarske območne enote zavoda za gozdove Anton Breznik. Tako bo treba posekati drevje v posameznem žarišču od petdeset do sto kubičnih metrov lesa.
Večja žarišča so se začela pojavljati šele proti koncu poletja. Pogosto deževje ter nižje temperature v prvem delu poletja so razvoj podlubnikov ovirali. Napad podlubnikov na stoječa drevesa doslej ni bil večjega obsega. Po vetrolomu imajo namreč lesni škodljivci na voljo še kar nekaj podrtih dreves.
BJ, foto: arhiv OE
Podlubniki so velik sovražnik lastnikov gozdov.
Blok 5
ponovno
proizvaja
električno
energijo
ŠOŠTANJ - Pretekli četrtek je Blok 5 Termoelektrarne Šoštanj po treh letih ponovno začel pošiljati električno energijo v slovensko omrežje. Oddajati je začel po končani ekološki obnovi, v naslednjih dveh mesecih bo sledilo testiranje in poskusno obratovanje.
Peti blok so pristojni organi zaradi nedoseganja predpisanih dopustnih izpustov dušikovih oksidov ustavili oktobra 2015. Septembra lani so izvedli ekološko obnovo, ki je bila izvedena z namenom zmanjšanja škodljivih emisijskih vrednosti snovi v dimnih plinih. Te so v primerjavi z nedavno trajno ustavljenim četrtim blokom za šestdeset odstotkov nižje pri dušikovem oksidu, za petdeset odstotkov pri žveplovem dioksidu in za osemdeset odstotkov pri prašnih delcih. »Obnovljen blok bo predvidoma deloval do leta 2030, in sicer v primeru povečanih potreb po električni energiji ali kot nadomestilo za šesti blok, kadar ta ne bo deloval,« je pojasnil izvršni direktor tehničnega sektorja Termoelektrarne Šoštanj Branko Debeljak. Strošek posodobitve znaša več kot 10 milijonov evrov. Po ocenah Teša bi peti blok lahko proizvedel do 1500 Gwh električne energije letno.
AH
4
GOSPODARSTVO
Poslovanje stabilno, a pod pritiskom cen surovin
Cene celuloze strmo naraščajo, opozarjajo v radeški papirnici
Družba Radeče papir nova kot naslednica propadle papirnice, ki je pred leti morala v stečaj, še naprej stabilno posluje. Tako matično podjetje kot hčerinska družba Muflon sta lansko poslovno leto končala z dobičkom, čeprav se okoliščine poslovanja zaradi dviga cen surovin zaostrujejo.
V podjetju Radeče papir nova so lani ustvarili 33 milijonov evrov prihodkov, Muflon jih je ustvaril 11 milijonov evrov. V slednjem so zabeležili 350 tisoč evrov dobička in v matični družbi približno sto tisoč evrov. K lanskemu dobremu poslovnemu izidu je sicer precej prispevalo veliko naročilo za tako imenovani stroj 5, na katerem tiskajo vrednostni papir. »To naročilo je pripomoglo, da smo se na svetovnem zemljevidu proizvajalcev vrednostnega papirja ponovno pojavili kot veliko podjetje, ki lahko uresniči najzahtevnejša naročila,« je povedal Tomaž Režun, član uprave družbe, zadolžen za proizvodnjo in nabavo. Države naročnice ni želel razkriti, medtem ko je razkril celino in vrednost naročila: gre za državo iz Afrike, vrednost posla je znašala 5 milijonov evrov. Letos takšnega naročila nimajo, a so dobili več manjših.
Tudi letošnje poslovanje v prvih treh mesecih je bilo po Režunovih besedah v okviru lanskih gibanj v tem času in v skladu z načrti, pri čemer za zadnje tromesečje bilanca še ni narejena. Pri tem bi se, vsaj pri delu matične družbe,
Podjetje Radeče papir znova posluje stabilno, a cene surovin pritiskajo.
nekoliko že utegnile poznati posledice zaostrovanja razmer na trgu surovin. »Cene celuloze gredo v nebo, kar ni le radeški ali slovenski, marveč globalni problem. Šestindvajset let sem že v papirni dejavnosti, a se še ni dogajalo, da bi se cene celuloze toliko časa samo dvigovale. Cene papirja seveda temu sledijo, a nekoliko z zamikom, in papirni industriji danes ni enostavno,« je še povedal Tomaž Režun.
Potrebujejo nove delavce
Kar zadeva zaposlovanje, v radeški papirnici že opažajo podobne težave kot jih imajo druge proizvodne panoge, predvsem tiste, ki poslujejo izmensko. Primanjkuje jim delovne sile, predvsem moških, ki bi bili pripravljeni delati na takšen način.
V papirnici in hčerinskem Muflonu je sicer trenutno skupno zaposlenih 310 ljudi. »V primeru podobnega ali še večjega naročila za vrednostni papir, kot je bilo v minulem letu, bi potrebovali 20 do 30 delavcev več. Poleg tega je treba upoštevati, da se je po stečaju podjetja in po ponovnem zagonu leta 2014 vrnila skoraj ista garnitura prej zaposlenih, da so se začela upokojevanja, zato potrebujemo mlade delavce in jih tudi iščemo z razpisi,« je še povedal Tomaž Režun.
ROBERT GORJANC Foto: GrupA
Paron danes na dražbi
Stečajni upravitelj Grega Lippai bo danes, v četrtek, na dražbi prvič prodajal tovarno pohištva Paron v Spodnji Rečici pri Laškem. Možnosti, da bi bil že prvi poskus uspešen, po mnenju upravitelja niso velike, saj zanimanja za nakup ni. Razlog je najverjetneje cena.
Grega Lippai je prvi predlog za prodajo tovarne pripravil že lani, a ga je moral umakniti, ker ni bil v celoti v skladu s stečajno zakonodajo. Takrat je kupca nameraval iskati z zbiranjem zavezujočih ponudb, izhodiščna cena bi znašala 4,2 milijona evrov. Za prvo dražbo je izklicno ceno za nepremičnino, ki jo sestavlja več proizvodnih hal in skladišč, znižal za milijon evrov, vendar očitno tudi ta cena še ne privlači morebitnih kupcev.
Od spomladi ima tovarno Paron v najemu podjetje Magles iz Arclina, ki se ukvarja z izdelovanjem pohištva. Čeprav se je dogovorilo za predkupno pravico, ni znano, ali namerava kompleks v Spodnji Rečici tudi kupiti. V Maglesu namreč na naša vprašanja ne želijo odgovarjati, ker se, kot pravijo, nočejo pojavljati v javnosti.
Za znamko Paron le trije tisočaki
Stečajnemu upravitelju je pred kratkim v drugem poskusu uspelo prodati blagovno znamko Paron, kar ga je, kot pravi, presenetilo. Podjetje Paron je namreč še pred stečajem, ko je bilo v lasti Mojce Lukančič oziroma njene Skupine Aha, pri dobaviteljih in kupcih izgubilo ugled. Poleg tega od stečaja, ki se je zgodil novembra 2015, ne posluje več, blagovna znamka pa, pravi Lippai, ob ustavitvi proizvodnje ni več toliko vredna, kot bi bila v primeru, če bi podjetje še delalo.
Kdo je novi lastnik blagovne znamke Paron, ki je bila pred leti pojem kakovostnega pohištva, Grega Lippai ni razkril. Povedal je le, da kupec, ki je za blagovno znamko ponudil 3 tisoč evrov, ni iz Laškega.
JI
NAJVEČJA POSLOVNO-SEJEMSKA PRIREDITEV REGIJE
51.
MOS Dom - Gradnja in obnova doma MOS Teh - Oprema in materiali za obrt in indutfrijo MOS Tur - Kamping in karavaning, turizem in prehrana MOS Biz - Poslovne tforitve in poslovne priložnotfi v tujini MOS Plus - Izdelki široke potrošnje
љ V \
Država partnerica Republika Srbija
www.ce-sejem.si
Celjsko sejmišče pripra na svoj največji sejem
Od 11. do 16. septembra v Celju že 51. Mos - Država partnerica letos Republika Srbija
Lanski Mos je privabil 120 tisoč obiskovalcev. V družbi Celjski sejem upajo, da jih bo vsaj toliko na sejem prišlo tudi letos.
GOSPODARSTVO
5
Za stavbo v središču Celja 130 tisočakov
Kupec je že izbran - Bo občina uveljavila predkupno pravico?
Čeprav je zgradba v Stanetovi ulici 10 v Celju v zelo slabem stanju in bo treba v njeno obnovo vložiti zelo veliko denarja, je pritegnila kar šest kupcev. »Stavba je res potrebna temeljite prenove, a je na odličnem kraju v središču mesta,« tolikšno zanimanje za nakup pojasnjuje Boris Kastivnik, stečajni upravitelj celjskega gradbenega podjetja SGP Nova. Z izbranim kupcem je sicer že podpisal pogodbo, a postopek prodaje še ni končan. O tem, ali nakup stavbe morda zanima tudi njo, se mora namreč izreči Mestna občina Celje, ki ima na nepremičnini predkupno pravico.
Stečajni upravitelj je stavbo v Stanetovi ulici prodajal prvič, čeprav so od stečaja podjetja SGP Nova, ki je bilo v lasti Stanka Božič-
nika, pretekla že štiri leta. Kupca je iskal z zbiranjem zavezujočih ponudb, izhodiščna cena je znašala le 128 tisoč evrov. To za stavbo, ki nosi letnico gradnje 1900, ima dve etaži in stoji na 218 kvadratnih metrov veliki parceli, res ni veliko, čeprav njeno vrednost, pravi Boris Kastivnik, poleg dobre lokacije predstavljajo le še zunanji zidovi.
Koliko so znašale posamezne ponudbe, stečajni upravitelj ne razkriva, pravi le, da je bila najvišja, ki jo je tudi izbral, od izhodiščne cene višja za približno odstotek. To pomeni, da bo stavbo prodal za približno 130 tisoč evrov. Z najboljšim ponudnikom je že podpisal kupoprodajno pogodbo, a to še ne pomeni, da bo izbrani kupec tudi novi lastnik stavbe. Predkupno pravico za stavbo ima namreč Mestna občina Celje,
ki jo bo stečajni upravitelj v teh dneh pozval, naj se odloči, ali bo to pravico uveljavila. Tudi zato Kastivnik še ne želi razkriti, kdo je poslal najboljšo ponudbo.
Za Ljubečno ni zanimanja
Stečajni upravitelj je tokrat zbiral ponudbe tudi za 28 tisoč kvadratnih metrov velik poslovni kompleks, ki ga ima nekdanje Božič-nikovo podjetje na Ljubeč-ni. Izhodiščna cena zanj je znašala malo manj kot 2,2 milijona evrov, vendar zanimanja za nakup tokrat ni bilo. Kdaj bo pripravil novo prodajo, kjer bo cena najverjetneje nekoliko nižja, Kastivnik še ne ve. Kmalu bo začel na Ljubečni prodajati tudi parcele, ki so izven poslovnega kompleksa, ter večje kmetijsko zemljišče na Planini pri Sevnici.
JANJA INTIHAR
Kitajci tudi uradno prevzemajo nadzor
Gorenje bo kmalu povsem v lasti kitajske skupine Hisense. Na seji skupščine, ki bo 17. septembra, bo novi lastnik, ki ima zdaj malo več kot 95 odstotkov velenjske družbe, odločal o iztisnitvi preostalih delničarjev ter v celoti zamenjal nadzorni svet. Skupščina bo odločala tudi o umiku Gorenja z Ljubljanske in Varšavske borze, kar pomeni, da družba ne bo več javna in bo razkrivala manj podatkov kot do zdaj.
Namesto sedanjega nadzornega sveta, ki je bil zaradi prevzema izvoljen le začasno, nameravajo kitajski lastniki na seji skupščine imenovati šest svojih nadzornikov. Večinoma gre za člane organov upravljanja v Skupini Hisense. Na seji bodo predlagali tudi iztis tistih malih delničarjev, ki prevzemne ponudbe niso
sprejeli. Za delnico jim bodo plačali 12 evrov, kolikor so dali drugim lastnikom v prevzemni ponudbi. Hisense bo umaknil tudi pol odstotka lastnih delnic Gorenja, kar pomeni, da bo postal 100-odstotni lastnik največjega proizvajalca gospodinjskih aparatov v Sloveniji.
Upravo je nadzorni svet prejšnji teden že razširil s šestimi novimi člani, ki vsi po vrsti prihajajo iz Hisensa. Uprava Gorenja tako zdaj šteje kar dvanajst članov. »Izjemna ekipa, ki jo je za pospešitev integracije predlagala Skupina Hisense, v upravo prinaša izjemno znanje in izkušnje, ki nam bodo zagotovili hitro in učinkovito izkoriščanje sinergij med skupinama,« je ob tem izjavil Franjo Bobinac, ki bo še naprej vodil upravo.
JI
Thermana povečuje prihodke
Laška Thermana tudi letos posluje dobro, je razvidno iz zadnjega poročila, v katerem obvešča sodišče, kako po potrjeni prisilni poravnavi izvaja ukrepe finančnega prestrukturiranja. Družba, ki jo po odstopu Sama Fakina od aprila letos še vedno vodi Mojca Leskovar, ustvarja še več prihodkov kot lani, višji je tudi čisti dobiček.
V prvih šestih mesecih je Thermana imela 10,7 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za desetino več kot v enakem lanskem obdobju in tudi več, kot predvideva načrt njenega finančnega prestrukturiranja. Čisti dobiček, ki je znašal 711 tisoč evrov, je bil od lanskega v prvem polletju višji za kar dvakrat. Lani v vsem letu je laško zdravilišče imelo malo več kot 20 milijonov evrov prihodkov od prodaje. Čisti dobiček je znašal 1,2 milijona evrov.
Thermana po potrjeni prisilni poravnavi leta 2015, ko je njen skoraj 100-odstotni lastnik postala Družba za upravljanje terjatev bank, posluje dobro in izpolnjuje vse zaveze, ki jih je dala bankam. Do zdaj jim je poplačala že 4,3 milijona evrov dolga, ki je ob potrditvi poravnave znašal 18,6 milijona evrov. Njene obveznosti so letos, tako določa načrt finančnega prestrukturiranja, nekoliko višje. Znašajo 1,8 milijona evrov, poravnati pa jih mora do konca leta.
Lani je zdravilišče, ki je s 480 zaposlenimi največje podjetje v laški občini, ustvarilo približno 180 tisoč nočitev, kar je več kot v letu 2016. Rast števila nočitev se nadaljuje tudi letos. V prvih šestih mesecih je Thermana imela 86.173 nočitev, kar je več kot je načrtovala. Domačih gostov je bilo več, med tujci je bilo največ gostov iz Avstrije, držav bivše Jugoslavije in Italije.	JI
vljeno
Do letošnjega Mednarodnega sejma obrti in podjetnosti (Mos) so manj kot trije tedni in v družbi Celjski sejem pravijo, da priprave nanj sicer še niso končane, čeprav se končujejo. Mos, ki je še vedno največja sejemska prireditev v tem delu Evrope, bo letos še bolj kot v preteklih letih jasno ločen na pet vsebinskih sklopov oziroma tako imenovanih podsejmov. Kot državo partnerico bo Mos letos gostil Republiko Srbijo.
Na celjskem sejmišču letos pričakujejo 1.400 razstavljavcev iz 33 držav, od tega se jih bo malo več kot 800 predstavljalo neposredno. V družbi Celjski sejem so sicer še pred dvema mesecema napovedovali, da bo neposrednih razstavljavcev 900, a so podjetja s Kitajske, ki jih je bilo prejšnja leta toliko, da so imela svojo sejemsko dvorano, letos zelo skrčila svojo udeležbo. Bo pa tokrat približno 500 kvadratnih metrov razstavnega prostora v hali L1 zasedla Srbija. V Celju se bo z različno ponudbo predstavljalo 24 podjetij, ki bodo s svojimi gospodarskimi združenji in državnimi ustanovami poskrbela tudi za več poslovnih srečanj in drugih dogodkov. Kot so že junija, ko so predstavljali svojo udeležbo na celjskem sejmu, povedali predstavniki srbske vlade, Mos vidijo predvsem kot priložnost, da se predstavijo tudi drugim državam ter pridobijo nove investitorje.
Največ prostora za gradnjo in obnovo
Ker se je razdelitev Mosa na pet podsejmov lani izkazala kot prava pot, bo letos sejem še bolj jasno vsebinsko razdeljen, napoveduje Robert Otorepec, izvršni direktor družbe Celjski sejem. Največ, kar 60 odstotkov sejemskega prostora, bo namenjenega gradnji in obnovi doma. »Tako imenovani Mos Dom bo odlična priložnost za
vse, ki gradijo ali obnavljajo svoje hiše ali stanovanja, saj jim bo v času sejma na voljo tako široka ponudba, kakršne nikjer drugje ne morejo dobiti na enem mestu,« pravi Otorepec. Poleg sejma Dom bodo letošnji Mos sestavljali še sejmi Tur s ponudbo za kamping in karavaning ter turizem in prehrano, Teh z opremo za obrt in industrijo, Biz s poslovnimi storitvami in poslovnimi priložnostmi v tujini ter Plus z izdelki za široko potrošnjo.
Povezovanje z blejskim forumom
Tudi letos bo Mos spremljalo več kot 100 strokovnih prireditev, ki jih bodo pripravili obrtna in gospodarska zbornica, ministrstvo za gospodarstvo ter druga strokovna združenja. Med dogodki vsekakor velja izpostaviti Mednarodni gospodarski forum Slovenije, Hrvaške in Srbije, ki bo 12. septembra. Njegov namen bo še izboljšati gospodarsko sodelovanje in povezovanje med tremi državami.
Letos se bo Mos povezal tudi z blejskim strateškim forumom, ki je eden najbolj pomembnih zunanjepolitičnih dogodkov v Sloveniji. Celjski sejem bo udeležence foruma, ki bo 10. in 11. septembra, povabil na Mos, vodstvo družbe pa upa, da bo blejski forum v prihodnje srečanja ene od svojih sekcij pripravljal v Celju.
JI, foto: arhiv NT (SHERPA)
6
IZ NAŠIH KRAJEV
V znamenju energetskih obnov
Nove učilnice na podstrešju
Osnovna šola Ljubečna, ki bo jeseni slavila dvajsetletnico delovanja, je v tem času prerasla okvire, ki so na začetku povsem zadoščali za 250 otrok, medtem ko jih bo septembra v šoli kar 470. Šola se je zato maja lotila prenove podstrešja, s katero bo pridobila nove učilnice in kabinete ter tako odpravila prostorsko stisko.
Šola ima povprečno 25 učencev na oddelek in je tako med najbolj zasedenimi v Celju, pravi ravnatelj Martin
Grosek. Del denarja za prenovo je šola zbrala sama, del je prispevala občina, sicer pa je projekt prenove dela podstrešja šole vreden približno 570 tisoč evrov. Dela napredujejo po načrtih in bodo končana prej, kot je bilo prvotno predvideno. Celjsko podjetje Ges bo tako vsa dela izvedlo v enem delu in ne v dveh, kot je bilo najprej načrtovano. Takšen način je namreč po oceni šole in občine bolj racionalen. S prenovo podstrešja bo šola na Ljubečni pridobila
več kot 500 kvadratnih metrov novih površin. Na Ljubečni se tako veselijo šestih novih učilnic in dveh kabinetov, med prvimi urejenimi bo gospodinjska učilnica, ki so se ji lani morali odpovedati zaradi prostorske stiske. »Šola je trenutno še videti kot veliko gradbišče, do prvega šolskega dne pa bo vsaj zunanji del urejen,« zagotavlja ravnatelj, ki je vesel tudi tega, da je šoli pri opremi učilnic pomoč obljubilo podjetje Inpos.
TC, foto: MARJAN MARIĆ
Šola bo varčna
ŠENTJUR - Na gradbišču OŠ Slivnica pri Celju je zelo živahno. Delavci hitijo z izolacijo fasade in podstrešja, zamenjali bodo dotrajano razsvetljavo in vgradili toplotno črpalko. V občini so se odločili, da bodo v tem sklopu uredili tudi okolico šole in rešili prometno problematiko. Občina Šentjur je v tem letu vsem šolam kupila dodatno informacijsko-ko-munikacijsko opremo.
Slivniška osnovna šola je ena zadnjih šol šentjurske občine, ki bo energetsko obnovljena. V sklopu njene obnove bo občina uredila tudi dovozno cesto k njej in uredila parkirišča okoli nje. Vrednost pogodbenih del znaša 314 tisoč evrov, kar bo občina financirala z lastnimi sredstvi. Energetska obnova osnovne šole je vredna 825 tisoč evrov in bo delno subvencionirana z evropskimi
sredstvi. »Za energetsko obnovo šole smo pridobili 239 tisoč evrov, to je 40 odstotkov upravičenih stroškov. Že dlje časa pa žal ni evropskih sredstev za urejanje parkirišč in cest,« je razložil šentjurski župan mag. Marko Diaci.
Kot je potrdil župan, bodo dela v šoli končana do prvega šolskega dne, dovozna pot in parkirišča bodo končani kasneje. V šentjurski občini so letos sofinancirali nakup infomacijsko--komunikacijske opreme za osnovne šole Planina pri Sevnici, Slivnica pri Celju, Dramlje, OŠ Blaža Kocena
Ponikva, OŠ Hruševec Šentjur in OŠ Franja Malgaja Šentjur. V slivniški šoli so poleg energetske obnove predvidene obnova učilnice, rekonstrukcija vetrnih obrob, ureditev izolacije pri telovadnici in menjava oken v Podružnični osnovni šoli Prevorje. Kot so poudarili v občini, je bila večina stavb v minulih letih energetsko obnovljena, občina pa je ob tem poskrbela tudi za določene funkcionalne posodobitve in ureditev notranjih prostorov.
BGO Foto: GrupA
CELJE - Začetek novega šolskega leta je vedno bliže, zato v šolah v teh dneh hitijo z obnovitvenimi in vzdrževalnimi deli, ki jih praviloma opravljajo med šolskimi počitnicami. Tako je tudi v celjskih osnovnih šolah.
V	celjskih osnovnih šolah so čas šolskih počitnic izkoristili za vzdrževalna dela in energetsko obnovo stavb. To Mestna občina Celje izvaja v osnovnih šolah Hudinja in Glazija ter v II: osnovni šoli, medtem ko so na IV. osnovni šoli v izvedbi pripravljalna dela za toplotne izolacije fasade šolske stavbe. V okviru teh del zamenjujejo tudi energetsko neučinkovito stavbno pohištvo in razsvetljavo, opravljajo posege na ogrevalnem sistemu in prezračevanju ter izvajajo druge ukrepe.
Celjska občina energetsko prenovo šolskih stavb izvaja v partnerstvu z Energetiko Celje in v okviru celovite energetske obnove javnih stavb, ki bo vključevala še vrtce ter jeseni tudi Celjski dom.
V	poletnem času bodo v šolah izvedli vsa tista energetska prenovitvena dela, ki bi lahko bila moteča za izvajanje izobraževalne dejavnosti. Kot so še sporočili iz celjske občine, vseh del pri energetski prenovi šolskih stavb v času poletnih počitnic ne bo mogoče končati, zato se bodo nekatera dela nadaljevala tudi jeseni in spomladi prihodnje leto.
V	celjskih osnovnih šolah v času počitnic izvajajo tudi večja ali manjša vzdrževalna in druga dela, v Osnovni šoli Glazija na primer tudi prezračevanje šolske kuhinje.
Sicer pa naj bi bilo več podrobnosti o obnovitvenih delih v celjskih osnovnih šolah in gradnji prizidkov znanih na tradicionalni novinarski konferenci Mestne občine Celje pred začetkom novega šolskega leta, ki bo konec tega meseca v Osnovni šoli Frana Roša.	RG
Ena obnovljena, druga ostaja zaprta
LAŠKO - V občini v teh dneh v šolskih stavbah večinoma izvajajo običajna vzdrževalna dela in hkrati končujejo tudi večjo naložbo. Ta konec tedna bodo namenu predali energetsko obnovljeno Podružnično osnovno šolo Vrh nad Laškim, ki je tudi zadnja šolska stavba, ki jo je bilo treba energetsko prenoviti.
»Z energetsko obnovo je šolo dobila tudi novo fasado in streho, zamenjano je bilo stavbno pohištvo. V zgornjem nadstropju smo z novo betonsko ploščo pridobili tudi dve novi učilnici in sanitarije, prenovili smo spodnje poslopje šole, tako da je mogoče reči, da bo šola pravzaprav celovito prenovljena,« je povedal, Dimitrij Gril, vodja Oddelka za družbene dejavnosti v Občini Laško. Slovesno odprtje energetsko prenovljene šole bo to soboto.
Naložba je stala približno 400 tisoč evrov, del energetske obnove šole so v občini financirali z evropskimi sredstvi, večinoma pa iz proračuna. Po zadnji večji obnovi osnovnošolske stavbe bo prišla na vrsto še obnova vrtca. »Gre za energetsko obnovo vrtca v Rimskih Toplicah, za katerega imamo tudi že pripravljen idejni projekt za prizidek, v katerem bosta dve enoti,« je še dodal Dimitrij Gril. Sicer pa je že znano in smo o tem smo tudi že poročali, da se v Vrtcu Rimske Toplice soočajo z veliko prostorsko stisko.
Bo sledilo dokončno zaprtje kot v podružnični šoli na Reki?
Podružnična osnovna šola Laziše, v kateri so izvajali pouk za prve tri razrede, je od minulega šolskega leta začasno zaprta. Tudi v novem šolskem letu za učence ne bo odprla svojih vrat, saj vanjo ni vpisanih otrok.
Potem ko je lani občinski svet v Laškem sprejel sklep o začasnem zaprtju omenjene podružnične osnovne šole, so v občini letos ponovno imeli namen, da bi se v šoli nadaljeval pouk. »Starši so se odločili, da raje otroke vpišejo na matično šolo v Rimskih Toplicah. Vzrokov za to je več, med drugim tudi bližina te šole in ker je tam urejeno podaljšano bivanje,« je povedal Dimitrij Gril.
O verjetnem stalnem zaprtju šole bo moral odločiti občinski svet, ki je tudi sprejel odločitev o začasnem zaprtju. Kljub bridkemu koncu za še eno podružnično osnovno šolo v občini Laško je za prihodnje, kar zadeva to problematiko, vendarle več optimizma. »Nobeni drugi podružnični osnovni šoli več ne grozi zaprtje,« je še povedal Dimitrij Gril.
Sicer pa je laški občinski svet lani hkrati z zaprtjem Podružnične osnovne šole Laziše sprejel tudi sklep o dokončnem zaprtju Podružnične osnovne šole v Reki, kjer je možnost takšne usode sicer bila aktualna že pred štirinajstimi leti.
RG
IZ NAŠIH KRAJEV
7
Žalčani bodo Fontano piva Zeleno zlato začeli tržiti kot franšizni model. Ali bo toliko zanimanja požela tudi v tujini, se bo izkazalo kmalu po podpisu prvih pogodb, ki glede na veliko zanimanje iz tujine naj ne bile vprašljive.
Žalska fontana piva bo postala franšiza
Zanjo se že zanimajo v Nemčiji, Švici, Srbiji, Južni in Severni Ameriki
ŽALEC - Občina se je v sodelovanju z Razvojno agencija Savinja odločila za franšizni model oziroma prodajo pravic, da lahko nekdo postavi in uporablja takšno fontano, kot deluje v Žalcu. Zanjo se namreč že zanimajo posamezniki, podjetja in ustanove z vsega sveta.
Župan Janko Kos pravi, da so se s franšiznim modelom Fontane piva Zeleno zlato odzvali na veliko povpraševanje po vzpostavitvi podobnih fontan tudi po drugih evropskih in svetovnih državah. Do zdaj so se za ta način sodelovanja že zanimali
posamezniki in podjetja iz Nemčije, Švice, Srbije, Južne in Severne Amerike. »Na nek način že čakajo našo predstavitev in ponudbo franšiznega modela. Resni partnerji bodo na podlagi tega pristopili k podpisu pogodbe,« je pojasnil direktor Razvojne agencije Savinja Stojan Praprotnik.
Tri muhe na en mah
Če bo sistem res zaživel v praksi, bo Žalčanom uspelo ubiti tri muhe na en mah. Zaščitili bodo svojo idejo, da jo morebitni zainteresirani ne bi
povsem nenadzorovano kopirali in postavljali v svojih okoljih, ne da bi kdo sploh vedel, od kod izvira originalna ideja. Franšiza bi pomenila tudi veliko promocijo za Žalec, tradicijo hmeljarstva, pivovarstva in slovenskega piva po vsem svetu. Obenem bi Žalčanom in vpletenim partnerjem s prodajo modela nekaj kapnilo tudi v žep. Ob sklenitvi pogodbe bo stranka plačala za marketinško svetovanje in tehnično podporo. Od vsakega prodanega vrčka bodo Žalčani prejeli še štiri odstotke vrednosti. V Žalcu nakup stane osem evrov.
Prve predstavitve kmalu
Kdaj bodo podpisane prve pogodbo, še ni znano. Razvojna agencija načrtuje, da bodo prve predstavitve opravili kmalu. To je tudi prvi korak do sklenjenih pogodb o sodelovanju, ki naj bi žalsko fontano piva ponesle po vsem svetu. Če bo ideja zaživela, si od tega lahko nekaj obetajo tudi v podjetju Etra, ki je zagotovilo tehnologijo za fonta-no, in v Steklarni Hrastnik, ki izdeluje vrčke za pivo, ki jih je oblikoval Oskar Kogoj.
ŠPELA OŽIR
V dom za lažje šolanje
Stanovalcem je na voljo fitnes, v sosednji šoli ima dom v najemu telovadnico, na voljo so zunanja igrišča. Dijaki imajo tudi različne kulturne aktivnosti.
CELJE - V dijaškem in študentskem domu ob Ljubljanski cesti v teh dneh še sprejemajo prijavnice za bivanje, čeprav so se roki za prijavo uradno že iztekli. Prostora je namreč še dovolj, saj ima dom 203 sobe. A letos bo kot kaže več zasedenih, saj je za bivanje več zanimanja kot prejšnja leta in se zanj odločajo celo dijaki iz ne tako zelo oddaljenih krajev v regiji.
V zadnjih letih je imel dom stalno številko dijakov in študentov, kar je bolje kot v številnih drugih domovih po Sloveniji, kjer so po uvedbi subvencioniranih šolskih prevozov izgubili marsikaterega stanovalca. Prevozi so bili za marsikoga finančno bolj sprejemljivi kot bivanje v domu, a je zato čas, ki ga otroci porabijo za vožnjo, veliko daljši. »Za prihodnje šolsko leto kaže, da bo otrok več,« pravi vodja doma Aleš Brod. Po napovedih naj bi imeli 130 dijakov, v preteklih letih jih je bilo 120, študentov je bilo lani 60 (prej 40) in tudi letos naj bi jih bilo vsaj toliko.
Več časa za učenje
Dom je pred leti prevzela v upravljanje srednja šola za gostinstvo in turizem in s
pomočjo sredstev ministrstva za izobraževanje prenovila enega od stolpičev doma, v katerem bivajo dijaki. V njem je 183 ležišč, večinoma v dvoposteljnih sobah, nekaj tudi v enoposteljnih. Drugi stolpič
je namenjen študentom, v njem je 240 ležišč. Ta del šola prenavlja v skladu s svojimi zmožnostmi, brez pomoči ministrstva večjih posegov ne bo mogoče izpeljati, pravi vodja doma.
In katere so prednosti bivanja v dijaškem domu? »Danes so urniki dijakov tako zapolnjeni, še zlasti če imajo dodatna vzporedna izobraževanja, da si težko privoščijo dolge vsakodnevne vožnje, kjer lahko porabijo tudi po tri do štiri ure na dan. Zato je med našimi stanovalci precej takšnih, ki imajo stalno bivališče v okoliških krajih, česar včasih ni bilo.« Večina dijakov v domu je tudi zelo motiviranih za delo v šoli in zato uspešnih, ugotavlja Brod. »Veliko jih ima obšolske dejavnosti, v katerih so zelo obremenjeni. Želijo biti uspešni, kar se pozna tudi pri tem, da lani tudi nismo imeli nobenih vzgojnih težav.« Sicer pa dijakom pomagajo vzgojitelji doma, kjer mladim ponujajo tudi številne interesne dejavnosti, od športnih do kulturnih.
Dijaški dom v zadnjih letih skoraj četrtino prihodkov ustvari z dejavnostmi na trgu, s čimer dobi dodatna sredstva, ki jih vlaga v stavbo. Med šolskim letom kuhinja v domu skrbi za malice dijakov treh šol, dom ponuja sobe mladim tako med letom kot med počitnicami. V njem bivajo tisti, ki pridejo v Celje ob različnih športnih in kulturnih dogodkih ter na izmenjave v okviru projekta Erasmus.
TC
Foto: arhiv doma
Cena za dijaško bivanje in prehrano s tremi obroki je določena na državni ravni in znaša 220 evrov mesečno, študenti plačajo najem dvoposteljne sobe v višini 95 evrov mesečno.
Nov center biodiverzitete in travniškega rastlinjaka
KOZJE - Pod okriljem Kozjanskega parka so stari kozolec na Čerčkovi domačiji v Podsredi uredili v center biodiverzitete in travniškega sadovnjaka.
Kot je pojasnila vršilka dolžnosti direktorice Valerija Sle-menšek so delo izvedli v več obdobjih: »Že pred leti smo v okviru Kozjanskega parka kupili Čerčkovo domačijo. Na njej smo postavili travniški in matični sadovnjak ter gensko banko starih sort jabolk. Na tej domačiji je stal tudi dotrajan kozolec. V letu 2016 smo ga začeli obnavljati. Junija letos smo dokončali gradnjo našega centra. Zgradba je zdaj od zunaj zaprta s steklom, uredili smo tudi okolico.« Obnova je bila financirana iz Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.
Do zdaj so v zgradbo vložili več kot sto tisoč evrov, vendar obnova še ni popolnoma končana. »Kozolec smo razdelili na nadstropja. V prvem je pred vetrom s steklenimi stenami zaščiten večnamenski skupni prostor. V mansardi bomo uredili ležišča, skupno bo na voljo štirinajst postelj,« je pojasnila Slemenškova. Namen centra je obiskovalcem predstaviti habitate zavarovanega območja Kozjanskega parka. »Obiskovalci si lahko ogledajo različne sorte sadnih dreves, bivališča za koristne organizme, gnezdilnice, krmilnice za ptiče ter se dodatno poučijo s pomočjo informacijskih tabel,« je povedala Slemenškova. Prav tako bodo obiskovalce seznanili tudi z vrstami Nature 2000 na tem območju.
AH, Foto: Spletna stran Kozjanski park
Kupec še ni prišel
VOJNIK - Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) še vedno prodaja novejši blok v središču Vojnika, ki ostaja brez stanovalcev. Na nepremičninskem trgu je trenutno zelo živahno, vendar blok še ni menjal lastnika. V bloku, ki se imenuje Stara šola, je 42 stanovanj in poslovni prostor.
Tako imenovana slaba banka je postala zemljiškoknjižna lastnica bloka leta 2015. To se je zgodilo po stečaju gorenjske družbe Finstar, ki je stavbo leta 2009 zgradila. Med Fin-starjevo agonijo je prišlo do vandalizma, v blok je bilo tudi vlomljeno, vhodna vrata so bila nekaj časa kar odklenjena. Zaradi slabega gospodarjenja bo moral novi investitor med drugim obnoviti uničene inštalacije.
Odkar je postala lastnica bloka slaba banka, posveča nepremičnini več pozornosti. Blok trenutno prodaja za 1,6 milijona evrov, v ta znesek davek ni vštet. Blok prodaja kot »dokončan večstanovanjski objekt, potreben prenove«. Skupna neto tlorisna površina stanovanj je več kot 2.400 kvadratnih metrov.
Slaba banka prodaja trenutno še več drugih stanovanjskih nepremičnin v različnih delih Slovenije. Bloke prodaja tudi v Mariboru, Kopru, okolici Domžal in Tolminu, v okolici Nove Gorice pa celo dom za starejše občane.	BJ
Novo žalsko krožišče že zacvetelo
ŽALEC - Tik pred koncem sta gradnja nove ceste s kro-žiščem in obnova obstoječe ceste v poslovni coni Južno od železnice v središču Žalca. Sredi avgusta so že asfaltirali cestišče in površine za pešce ter kolesarje. Do konca meseca bosta sledila tehnični pregled in vložitev vloge za pridobitev uporabnega dovoljenja.
Gradbeni projekt je bil sestavljen iz dveh delov. Prvi del, katerega izvajalec je bil Voc Celje, je zajemal obnovo Ceste ob železnici v dolžini 280 metrov skupaj z gradnjo pločnika in kolesarske steze. Podjetje Tegar iz Velike Pirešice je v drugem delu s partnerjem Mapri ProAsfalt iz Ljubljane zgradilo krožišče z novo povezovalno cesto v dolžini 160 metrov. Na obeh delih so obnovili tudi komunalno infrastrukturo in postavili cestno razsvetljavo. Z obnovljeno in razširjeno prometno infrastrukturo bodo odpravili prometno gnečo, ki nastaja zaradi povečane gospodarske aktivnosti tamkajšnjih podjetij. V poslovni coni Južno od železnice delujejo podjetja Tehnos, Zagožen in Dafra. V bližini je tudi transportno podjetje Draganović.	ŠO
8
IZ NAŠIH KRAJEV
Na Vransko prihajajo Grofice
Na pogorišču nekdanjega gradbenega projekta v Čepljah bo zrasla nova stanovanjska soseska - Sončni vrtovi še čakajo na boljše čase
VRANSKO - Ljubljansko podjetje Mejor Invest bo v Čepljah začelo graditi stanovanjsko sosesko Grofice, ki bo sestavljena iz sedmih večstanovanjskih zgradb, poimenovanih po groficah iz družinske veje grofov Celjskih.
Stanovanjska soseska bo zrasla na območju nekdanje Šitnkove domačije, kjer je pred leti stanovanjske zgradbe nameravalo zgraditi že podjetje STV Obala Portorož. Gradbeno dovoljenje je pridobilo spomladi leta 2012, a kasneje naložbe ni uspelo končati. Zemljišče v Čepljah je po besedah vranskega župana Franca Sušnika ves ta čas samevalo in čakalo na novega investitorja. »V skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem so že takrat z območja odstranili nekaj prvotnih zgradb. Nato so gradbišče opustili. Območje je bilo neurejeno in zanemarjeno.«
Navdih lokalna zgodovina
Letos naj bi opuščen gradbeni projekt od banke odkupilo ljubljansko podjetje Mejor
V sedmih večstanovanjskih enotah bo skupno 49 stanovanj. Vsaka stanovanjska zgradba bo imela največ osem stanovanj, ki jim bodo na voljo dve parkirni mesti, shramba in dvigalo.
Invest. Gradbeno dovoljenje že ima, v fazi pridobivanja je zgolj sprememba zaradi umestitve dvigal, pri čemer investitor ne pričakuje težav. Izvajalec del - podjetje Ma-
kro5 gradnje iz Kopra - je pripravljalna dela začel v začetku tega meseca. Do zdaj je očistil in ogradil gradbišče, gradbena dela naj bi se začela jeseni. V sedmih stanovanjskih zgrad-
bah bo skupno 49 stanovanj. Vsakemu bodo na voljo dve parkirni mesti, shramba in dvigalo. Naložba, skupaj vredna pet milijonov evrov, naj bi bila končana jeseni prihodnje
leto, stanovanja naj bi bila vseljiva do konca prihodnjega leta. Vsaka večstanovanj-ska zgradba v soseski Grofice Vransko, kot se bo imenovalo naselje, bo dobila ime po eni
od grofic iz grofovske družinske veje Celjskih grofov - Ana, Barbara, Elizabeta, Katarina, Margareta, Veronika in Zofija. Investitor želi s tem dodatno poudariti vpetost v lokalno okolje in sovpadanje z bogato zgodovino okolice kraja.
Še vedno v senci
Če se območju nekdanje Šitnkove domačije v Čepljah, kot kaže, le obetajo lepši časi, to še vedno ne velja za Sončne vrtove v Brodeh, kjer nasedli gradbeni projekt še vedno kazi okolico. Po informacijah tamkajšnje občine naj bi se zapletalo pri odnosih med lastnikoma zemljišča. V Brodeh je želela družba Gradis skupina G že skoraj pred desetletjem zgraditi stanovanjsko sosesko. Kmalu po gradnji so se začele tako finančne kot geološke težave. Spomladi 2009 so se delavci umaknili z gradbišča, to pa vse od takrat sameva. Na Vranskem si sicer želijo, da bi nasedla naložba končno dobila epilog in da bi se tudi to gradbišče kakorkoli uredilo, saj močno kazi podobo kraja.
ŠPELA OŽIR
Evropski denar za nove turistične destinacije
ŠMARJE PRI JELŠAH - Razvojna agencija Sotla je s hrvaškima partnerjema muzejem Dokumentacijski center in Združenjem hrvaških potovalnih agencij sodelovala s čezmejnim projektom I cultura veritas na Programu sodelovanja Intereeg V-A Slovenija--Hrvaška. S čezmejnim sodelovanjem so uspešno zastopali projekt in pridobili sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj Republike Slovenije. V projektu sodeluje tudi Občina Šmarje pri Jelšah, kjer bodo s pridobljenimi sredstvi nadgradili vsebino na vinskih cestah.
Razvojna agencija Sotla bo v naslednjih 29 mesecih v sodelovanju s hrvaškima partnerjema sooblikovala vzpostavitev nove turistične destinacije, ki bo s pomočjo vinskih cest predstavljala tako slovensko kot hrvaško kulturno dediščino. Sicer je vodilni partner Zagrebška župa-nija, vendar sta v projekt vključena Kmetijski zavod Maribor in Občina Šmarje pri Jelšah, ki bo, kot je poja-
snila Anita Čebular, vodja projektov v Razvojni agenciji Sotla, pridobila nadgrajeno vinsko cesto: »Vsi vemo, da je na našem območju že nekaj let aktivna šmarsko-virštanjska vinska turistična cesta, seveda pa si želimo, da bi bilo na njej več obiskovalcev. S projektom bomo poskušali vzpostaviti boljše pogoje, med drugim z ureditvijo šmarske vinske kleti in Skazove hiše, z dodatnimi izobraževanji in digitalizacijo celotnega čezmejnega območja, kar pomeni vseh štirih vključenih vinskih cest (še tri Hrvaške vinske ceste), kar bo zagotovo pomenilo celovito in bogatejšo ponudbo.«
V okviru projekta bodo uredili tudi Skazovo hišo, kjer ima prostore tudi Društvo vinarjev in vinogradnikov Šmarje pri Jelšah.
Dostopnejša kulturna dediščina
Skupna vrednost projekta znaša malo več kot milijon evrov, od tega bodo, tako hrvaške kot slovenske vključene občine, iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. pridobile 850 tisoč evrov. Namene projekta predstavljajo povečanje prepoznavnosti, privlačnosti, dostopnosti kulturne dediščine ter zagotavljanje nje-f ne zaščite v vključenih območjih ter predvsem ponudba nove in trajnostno usmerjene turistične destinacije. »Projektne ak-^ tivnosti so se začele avgusta letos, zaključki del po posameznih aktivnostih pa bodo različni. In-
frastrukturna ureditev šmarske vinske kleti je predvidena za leto 2019, digitalizacija bo izvedena do konca projekta,« je povedala Čebularjeva.
»Odprite vrata«
Na šmarsko-virštanjski vinski cesti želijo lokalno prebivalstvo spodbuditi, da bi predstavilo svojo ponudbo in s tem pripomoglo k promociji kraja. »V Razvojni agenciji Sotla verjamemo, da ima lokalno prebivalstvo veliko idej, kaj bi lahko ponudili obiskovalcem. Predvsem je naša želja, da bi dodatno spodbudili ponudnike, naj tako rekoč odprejo svoja vrata. Namreč tako v Sloveniji kot na Hrvaškem smo spoznali, da so vinske ceste premalo dostopne, saj si obiskovalci želijo predvsem to, da lahko vsepovsod spijejo kozarec vina in pojedo domač narezek,« meni Če-bularjeva. S pridobljenim denarjem bodo v Šmarju pri Jelšah vzpostavili še štiri točke, opremljene s pametnimi klopmi in turistomati.
ANJA HOHLER Foto: arhiv NT (GrupA)
Kozjanski teden že desetič
DOBJE - V torek se je na Kozjanski domačiji začel tradicionalni Kozjanski teden starih obrti in običajev, ki je letos že desetič.
Organizatorje veseli, da dogodke obišče lepo število ljudi, saj tako vedo, da delajo dobro: »Veseli smo, da je letos že desetič zapovrstjo Kozjanski teden, in sicer ravno v evropskem letu kulturne dediščine. Že od začetka se trudimo zgradbe, ki jih imamo na razpolago, >napolniti< z vsebino. Zato smo ponovno pripravili petdnevni program za različne starostne skupine,« je pojasnil organizator Bojan Guček. V torek zvečer so na skednju Kozjanske domačije pripravili veseloigro Čudni snubci, ki so jo izvedli animatorji oratorija v Dobju. Včeraj so se družili ljubitelji Tomosovih motorjev, med njimi so bili predvsem znani »štirjaki«. Današnji četrtkov večer bo glasbeno obarvan s številnimi glasbenimi nastopi. Petkov program so namenili družinam, saj bodo predstavili stare kmečke obrti in izprešali domač naravni sok. Teden bodo zaključili v nedeljo, 26. avgusta, z Guzejevim pohodom, ki bo ne glede na vreme.	AH
Pred tehničnim pregledom
LJUBNO - Končana je celovita prenova čistilne naprave za komunalne vode. Obstoječa naprava ni več služila tako, kot bi morala, zato je občina poskrbela za njeno bistveno izboljšanje. Naprava je bila stara že več kot dve desetletji.
Ljubno je nasploh potrebovalo večjo čistilno napravo, saj je bilo v preteklih letih vloženega veliko denarja v širitev kanalizacije v Radmirju in Juvanju. Prenovljena čistilna naprava je zato namenjena za več populacijskih enot, to je za 1.100. Zasnovana je tako, da jo bo mogoče uporabiti še za dodatnih petsto enot. Trenutno je naprava že priklopljena. Izvajalec še odpravlja manjše pomanjkljivosti, kar naj bi bilo končano do konca meseca. Temu mora slediti tehnični pregled in po njem devetmesečno poskusno obratovanje čistilne naprave.
V Zgornji Savinjski dolini nasploh posvečajo veliko pozornost čistilnim napravam za odpadne vode. V zadnjem času je bila tako opravljena celovita prenova skupne čistilne naprave mozir-ske, nazarske in rečiške občine. Na prenovo svoje se pripravlja tudi Občina Luče. Po prenovah zgornjesavinjskih čistilnih naprav naj bi bila Savinja precej bolj čista.	BJ
REPORTAŽA
9
Nekoč nujno opravilo, ki so ga že pred časom povsem izpodrinili pralni stroji.
Salek ostaja vas sredi
jm^^^est^a S Starotrškim dnevom obudili življenje nekoč - Stare
podobe naselja zbrali na priložnostni razstavi
VELENJE - V Šaleku je bil v soboto starotrški dan, etnološko-družabna prireditev, ki jo tamkajšnje turistično društvo pripravlja vse od svoje ustanovitve z namenom obuditve življenja nekoč v tem delu Velenja, nad katerim kraljuje Šaleški grad.
Uvod v osrednje sobotno dogajanje sta bila že četrtkov pravljični pohod otrok
velenjskega vrtca na Šaleški grad in petkovo odprtje priložnostne razstave Stari Šalek v sliki in besedi, na kateri je osrednje mesto pripadlo več kot petdesetim razglednicam zbiratelja Frenka Špilerja. Doma-
čini so prinesli stare slike Ša-leka, družinske razglednice, pesmi in izštevanke o šaleških družinah, izrezke iz časopisov in družinske knjige kronistov iz začetka 20. stoletja. Podobe na zbranem gradivu se od današnje vedute Šaleka po besedah predsednice turističnega
Grad Šalek je na griču nad naseljem Šalek. Do njega vodi dokaj strma pot po urejenih lesenih stopnicah. Od nekdaj mogočne zgradbe so ostale samo še razvaline njegovega stolpa. V soboto je na gradu obiskovalce pričakala grajska gospoda.

društva Marije Brložnik precej razlikujejo. Pred nastankom sodobnega Velenja je Šalek obsegal le nekaj domačij, cerkev in vaško gostilno.
V	osemdesetih letih prejšnjega stoletja je ob vasi zraslo novo blokovsko naselje. Stari del Šaleka je naenkrat postal vasica v mestu. Do danes se je najbolj ohranila Prislano-va bajta, ki je bila nekoč del večjega kmečkega poslopja.
V	nekdanji sušilnici za hmelj danes domuje picerija Velun.
Kot so živeli nekoč
Pri nastanku Šaleka ima pomembno vlogo tamkajšnji grad, o katerem so podrobneje spregovorili v okviru lanskega Starotrškega dne, ko so na to temo organizirali okroglo mizo, na kateri so sodelovali vidnejši strokovnjaki. Naselje Šalek se sicer prvič omenja leta 1278 v povezavi s Šaleškimi vitezi, ki so živeli na tem gradu, po katerem je Šaleška dolina dobila tudi ime. Kako so takrat živali prebivalci trga in s čim so se ukvarjali, turistično društvo vsako leto prikaže na Starotrškem dnevu. Domačine in obiskovalce popelje v čas, ko so bili ljudje še vešči najrazličnejših ročnih obrti, trg pa je bil povsem samozadosten. Letos so rokodelci prikazovali predelavo volne, popravilo kmečkega orodja in starodobnih koles, izdelovanje lončarskih izdelkov, čebelarska opravila, ročno pranje perila in pripravo izdelkov iz testa. »Veseli me, da so prav vse dejavnosti pritegnile naše obiskovalce, ki so si jih z veseljem ogledali in se celo sami preizkusili v nekaterih opravilih. Tudi obisk je bil zadovoljiv,« je pod letošnjim dogajanjem potegnila črto predsednica turističnega društva, ki že ima nove ideje, kako bodo to zdaj tradicionalno dogajanje še nadgradili.
ŠPELA OŽIR
Foto: GrupA
Turistično društvo Šalek s Starotrškim dnevom obiskovalce popelje v čas, ko so bili ljudje še vešči najrazličnejših ročnih obrti.
Le malokdo še zna plesti s kolovratom volneno nit.
10
KULTURA
Urbana krajina doline zelenega
I T Likovna kolonija Zeleno zlato letos v poklon 150. obletnici II. slovenskega tabora - Na njej ustvarjalo I L malo manj kot 40 likovnikov
V Spodnji Savinjski dolini je v teh dneh mogoče vonjati hmelj na prav vsakem koraku, tudi kulturnem. V Žalcu je bila prejšnji teden druga likovna kolonija Zeleno zlato, ki so jo v sodelovanju organizirali žalska likovna sekcija, tamkajšnji zavod za kulturo, šport in turizem ter območna izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti. Ob koncu ustvarjanja so dela predstavili na likovni raz-
stavi v Domu II. slovenskega tabora Žalec.
36 likovnikov iz Žalca, s Polzele, iz Novega mesta, Rogaške Slatine, Celja, Maribora, Črnomlja, Domžal, Murske Sobote in Lendave je letos ustvarjalo na temo Urbana krajina in kulturna dediščina Žalca z okolico. S to tematiko so se vključili v evropsko leto kulturne dediščine, hkrati pa so se poklonili Žalcu, ki letos slavi 150. obletnico II. slovenskega tabora.
Tridnevna likovna kolonija, ki je nekakšna naslednica nekoč znane poletne likovne šole akademskega slikarja Rudija Španzla, je bila sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela. Njena gonilna sila je bil akademski slikar mag. Uroš Potočnik, ki je sicer tudi stalni mentor žalske likovne sekcije. Njegova predavanja so bila vsak dan uvod v likovno ustavljanje udeležencev, ki so se nato razkropili po bližnji ali
nekoliko bolj daljni okolici dvorca Novo Celje. Številni so svoje mesto našli pod mogočnimi drevesi, ki se bohotijo v okolici dvorca, kjer so upodabljali prizore urbane krajine, ujete v fotografski objektiv organizatorjev. Spet drugi so se podali na ulice Žalca in v okoliške vasice ter tam našli svoj navdih.
Kaj vse je nastalo od prejšnjega četrtka do sobote, si je še do konca tega meseca mogoče ogledati na likovni
36 likovnikov iz Žalca in okolice je letos ustvarjalo na temo Urbana krajina in kulturna dediščina Žalca z okolico. Močno zastopana je bila tudi sosednja polzelska likovna sekcija.
Tridnevna likovna kolonija je bila sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela. Njena gonilna sila je bil akademski slikar mag. Uroš Potočnik, ki je sicer tudi stalni mentor žalske likovne sekcije.
razstavi v Domu II. slovenskega tabora Žalec, kjer so udeleženci kolonije v soboto zvečer zaključili svoje letošnje likovno druženje v dolini zelenega zlata. Zbrane je v imenu organizatorjev pozdravil strokovni sodelavec za kulturo v
žalskem zavodu za kulturo, šport in turizem Uroš Govek, svoje mnenje o delu je predstavil mentor Uroš Potočnik, zbrane pa je nagovoril še žalski župan Janko Kos.
ŠO
Foto: TT
Poletje vabi k branju
Pet knjig po izboru lektorice in urednice Andreje Jezernik
V poletnem času kulturne strani bogatimo s knjižnimi predlogi ljudi, ki si vzamejo čas za dobre knjige. »Moj vsakdan je tesno povezan z branjem, saj se s tem poklicno ukvarjam kot lektorica za leposlovje. Čeprav med letom ponavadi ne pridem do druge literature, kot je tista, ki jo berem službeno, imam to srečo, da najpogosteje sodelujem z založbo, ki izdaja kakovostno, velikokrat nagrajeno literaturo za bralce različnih starosti. Ker letos še nisem bila na dopustu, na oddih se bom odpravila šele septembra, sem pripravila seznam petih knjig založbe Miš, ki so se me v zadnjem času na takšen ali drugačen način dotaknile,« je svoj izbor razložila Andreja Jezernik.
Mandy Hager: Pesem za kitovo pot domov
Will, ki je izredno nadarjen pevec, odrašča v mestu, a si po brutalnem napadu in sramotnem viralnem posnetku, ki se znajde na Youtubu, liže rane pri stricu
v ribiškem mestecu Nove Zelandije. Osamljen se naveže na mlado osirotelo orko in se upre mestnim oblastnikom, ki bi se je radi čim prej znebili. Pomagata mu maorska skupnost in dekle, ki mu priraste k srcu. Čeprav gre v osnovi za mladinski roman, njegovo sporočilo velja vsem generacijam.
Janja Vidmar: Elvis Škorc, genialni štor
To je duhovit roman o El-visu, ki mu ni prihranjena prav nobena zagata odraščanja. Elvis se ima za genija, izumitelja, »bejbisiterja« in »laverja«, čeprav pri dekletih nima prevelikih možnosti, njegovi izumi so neuporabni, malčki pa morajo v njegovem varstvu paziti sami nase. Elvis obožuje stripe in ima prijatelja, s katerim je fino molčati. Janja je spet poskrbela za obvezen odmerek smeha ob dogodivščinah mulca z nekaj kilogrami viška, še bolj pa ob njegovih razmislekih. Če vas zanima, kako puberteto preživlja slovenski Jadran Krt, bo Elvis Škorc ravno prava izbira.
Igor Karlovšek: Preživetje
Preživetje je napeta pustolovska kriminalka celjskega pisatelja, in čeprav je glavni junak šestnajstletni Simon, naj vas to ne odvrne. Simon zaradi hude nesreče ne more več trenirati smučanja, kar je velik udarec zanj in še bolj za njegovega očeta. Fant ima občutek, da se mora očetu zdaj še posebej dokazati, zato mu predlaga, da bi mu dovolil preživeti nekaj časa v naravi le z osnovnimi pripomočki, nato pa ga pod milim nebom kočevskih gozdov čakajo številni izzivi in presenečenja, največje zagotovo v obliki dekleta, ki beži skozi gozd pred preganjalci ...
Peter Svetina: Ko zorijo ježevci
V to knjigo sem se zaljubila že ob prvem branju, dogodivščine ježevcev Hel-geja in Nikozije ter njunih prijateljev so namreč tako duhovite, odštekane, polne humornih nesmislov in tudi filozofskih domislic, da jo res toplo priporočam prav vsem generacijam, še
posebej tistim bralcem, ki jih zanima, kako naslikati prepih, kako trenirati svojo senco, kako greš lahko hkrati v vse smeri, kamorkoli greš, kako postati svetilnik, kako hiteti počasi in kaj je sreča.
Lucy Treloar: Salt Creek
Številna družina Finch se leta 1855 v iskanju boljšega življenja priseli na posestvo Salt Creek v oddaljenem delu Južne Avstralije. Ker ponosen oče noče sprejeti finančne pomoči ženinih premožnih staršev, se v divjini, ki jim ne prizanaša, težko prebijajo iz dneva v dan. Življenje jim pestrijo redki in pogosto naključni obiskovalci, na primer mlad umetnik Charles, ki se zaljubi v Hester, eno od hčera, pa domorodski deček Tully, ki ga družina skorajda posvoji. Roman Salt Creek natančno prikazuje težave, s katerimi so se prvi evropski naseljenci srečevali pri obdelovanju zemlje v Avstraliji, in njihovo popolno neupoštevanje modrosti aboriginskih domačinov, ki bi jim lahko pri tem pomagali.
KULTURA
11
Projekt Bister graben
Razstava izdelkov iz pasje in mačje dlake
Izdelki projekta Socialna obleka, na katerih so izvezeni vstajniški slogani.
V ponedeljek 13. avgusta, je Marija Mojca Pungerčar, vizualna umetnica, odprla razstavo z naslovom Projekt Bister graben na domačiji Kokotovih v Kozjem. Razstavo je Pungerčarjeva pripravila v sodelovanju s Kulturno-umetniškim društvom Trivia.
Gre za malo in pregledno razstavo z izborom tekstilnih izdelkov iz pasje in mačje dlake ter z nekaterimi drugimi ročnimi deli. Posamezna razstavljena dela so
bila ustvarjena znotraj treh samostojnih projektov, ki jih je avtorica Marija Mojca Pungerčar ustvarjala več let. »Projekt Socialna obleka (Socialdress) sem izvedla v obliki različnih tematskih delavnic. Na razstavi je tako mogoče videti nekaj del, ki so jih na delavnicah zasnovale udeleženke. Ustvarjali smo izdelke za gospodinjsko rabo z izvezenimi vstajniškimi slogani, ki so bili našiti na predpasnike in posteljnino,« je pojasnila
Pungerčarjeva. Projekt Socialna obleka je bil v javnosti deležen določenih nasprotovanj. Ko so bila dela leta 2013 razstavljena v Galeriji Alkatraz, so jih nepridipravi večino ukradli, preostala bodo na ogled na razstavi v Kozjem. »Na razstavi bodo lahko obiskovalci videli tudi nekatere replike prvotnih izdelkov, ki so nastali kasneje, ko sem ustvarjala kolekcijo Moč ljudem po naročilu,« je povedala Pungerčarjeva.
Mačja in pasja dlaka ter tekstil in dokumentarna fotografija
Poleg omenjenega projekta so razstavljena dela tudi iz dveh drugih projektov. »Drugi projekt Prava Runo-tova volna je iz leta 2016. Izvedla sem majhno raziskavo, katere možnosti ustvarjanja nudita pasja in mačja dlaka za tekstilne namene, konkretno za volnene izdelke.
V	ta namen sem Slovence in Slovenke povabila, naj mi darujejo dlako svojih hišnih ljubljenčkov, ki so jo pridobili z izsesavanjem. Iz te dlake sem nato ustvarila neke vrste kolekcijo deloma uporabnih in deloma šaljivih izdelkov, kot so na primer torbice, podstavki, ovratnik v obliki lisice, rožni venec, tangice, ovratni metuljčki in podobno,« je pojasnila avtorica razstave.
Lanski, tretji projekt je Pungerčarjeva poimenovala Predvideno je predhodno obdobje, v sklopu katerega so nastala dela kot kombinacija tekstila in dokumentarne fotografije.
V	tej tehniki sta razstavljena gobelin in slika v obliki stenske tapiserije. Pungerčarjeva je v sklopu razstave pripravila tudi dve delavnici, kjer bodo obiskovalci lahko ustvarjali z mačjo in s pasjo dlako. »Veliko ljudi me še vedno sprašuje, če še sprejemam dlako njihovih ljubljenčkov, saj želijo, da se tudi dlaka uporabi v neke smiselne namene. Zato sem se odločila, da bom ponudila dve delavnici, eno sem že izvedla pretekli četrtek. Naslednja bo jutri, v petek, ob 16. uri. S tem želim dati tistim, ki jih takšno ustvarjanje zanima, možnost,
da pridobijo izkušnjo, kako se dlaka oblikuje s >filcanjem< ali kako se ustvari kolaž iz mačje in pasje dlake. Predvidevam, da se na ta način lastniki tudi bolj povežejo s svojimi hišnimi ljubljenčki,« je mnenja Pungerčarjeva. Razstava bo
na ogled vsak dan med tednom med 16. in 18. uro vse do 28. avgusta.
AH
Foto: Spletna stran Kulturno-umetniškega društva Trivia
Cvetlice malce drugače
Na Mestni plaži ob Savinjskem obrežju je na ogled razstava z naslovom Landsape Garden. Umetniški tandem Landscape iz Ljubljane predstavlja svoje najnovejše stvaritve, ki so nastale s pomočjo skeno-grafije.
Skenografija ali tudi »scanner photography« je preprosta in v našem prostoru še dokaj neznana tehnika, pri kateri na skener polagamo različne predmete in jih nato skeniramo. Tehnika ponuja izjemno raznolike možnosti za ustvarjanje, ker omogoča preigravanje kompozicij s sestavljanjem različnih elementov, kot so fotografije, predmeti, tkanine, z dodajanjem, prikrivanjem, prosojnostjo pa lahko ustvarimo učinke, ki nam jih dobra klasična fotografija ne dopušča.
Ustvarjalni tandem Landscape se že nekaj let ukvarja s skeniranjem in z izdelki, ki so razstavljeni na Mestni plaži, kaže zelo zanimiv svet cvetlic. Nastala dela predstavljajo most med izročilom
Tandem Landscape in njegov pogled na lepote narave
zahodne umetnosti iz 16. stoletja in japonske filozofije Wabi-sabi. »Na presečišču zahodne in japonske filozofije Ljubljančana opozarjata na lepoto, ki se skrita v našem vsakdanjem okolju.
Naša narava je čudovita, četudi je nepopolna. Na žalost vso to lepoto spregledamo, ker smo v divjem ritmu življenja premalo osredotočeni na podrobnosti narave,« je razložil Matija Plevnik, ki
je v sodelovanju z Mestno občino Celje pripravil zanimivo ambientalno postavitev razstave, ki bo odprta do 10. septembra.
BGO Foto: GrupA
Prešmentane citre imajo trideset let
V velenjski Vili Bianca se bo nocoj zaključil 30. citrar-ski festival Prešmentane citre. Letošnji jubilejni festival tradicionalno poteka v okviru intenzivnega poletnega dogajanja in sklopu Poletnih kulturnih prireditev Festivala Velenje.
Festival je iz enodnevnega srečanja citrarjev prerasel v večdnevno citrarsko prireditev. Prvotno srečanje citrarjev se je prvo desetletje let dogajalo na prostem v mestnem središču in se zadnja leta preselilo v Vilo Bianca. Pobudnik festivala je bil Marjan Marinšek, ki je dolga leta s Citrarskim društvom Slovenije sooblikoval program. Poskrbljeno je bilo, da so v okviru festivala nastopili številni najboljši tuji citrarji, priznani koncertanti in profesorji na akademijah in v konservatorijih. V ponedeljek sta nastopila najvidnejša slovenska citrarska ustvarjalca Janja Brlec in Peter Napret, ki skupaj nastopata že več kot dvajset let. Janja Brlec po številu nagrad sodi med najuspešnejše citrarke tako v Sloveniji kot tujini. Peter Napret je na glasbenem področju izjemno aktiven kot glasbeni pedagog, citrar in violinist. Je soustanovitelj in dolgoletni predsednik Citrarskega društva Slovenije. V sredo so nastopili citrarka Irena Tepej, harmonikarka Nataša Ermakova in violončelistka Maja Keblič, diplomirane glasbenice, ki poučujejo v Glasbeni šoli Rista Savina v Žalcu. Danes bo citrarski festival zaključil češki glasbenik Michal Müller, eden najvidnejših in inovativnih inštrumentalistov današnjih citrarjev. Kot glasbenika citrarja ga odlikuje edinstvena tehnika igranja, ki v povezavi z njegovim barvitim glasom pride močno do izraza.
BGO
12
NAŠA TEMA
Najvišji državni obiski na Brdu
Prestižne protokolarne zgradbe so lahko strošek - Rešitev je lahko najem
Na državni ravni za protokolarne dogodke skrbi Protokol Republike Slovenije. Zaposleni v tej državni ustanovi opravljajo organizacijsko delo ob pomembnejših obiskih osebnosti oziroma delegacij iz tujine in ob gostovanjih slovenskega državnega vrha po svetu.
»Protokolarni dogodek je srečanje državnikov na najvišji ravni, ki jih običajno gostijo naši visoki predstavniki,« pojasni Gregor Štajer, sekretar pri Protokolu Republike Slovenije, in doda, da ne smemo pozabiti niti na precej močno protokolarno dejavnost županov mestnih občin in nekaterih drugih županov, kjer je prav tako precej takšnih dogodkov in stikov. Pri organizaciji tovrstnih srečanj imajo veliko vlogo protokolarne
zgradbe. Na ravni države z njimi upravlja Javnogospo-darski zavod Brdo, ki poleg tega, da skrbi za Brdo, skrbi še za grad Strmol, Vilo Bled, Vilo Podrožnik, vladno palačo in nekatere druge manjše zgradbe po državi. »V prvi vrsti gre za prestižnejše zgradbe, ki so lahko večje ali manjše, moderne ali zgodovinske. Veliko vlogo pri izbiri prostorov ima njihova uporabnost,« še
dodaja sekretar. Pomembnejši obiski za sabo potegnejo večje število ljudi, kar zahteva zadostno število parkirnih mest, primerno gostinsko ponudbo in odmaknjenost od mestnega vrveža, a hkrati dobro prometno dostopnost.
Zanimivo je, da na Brdu po besedah Štajerja protokolarni gostje niso najštevilnejši, temveč večino gostov predstavljajo drugi obiskovalci. Zelo dobro je razvit kongresni turizem. »Postavlja se namreč vprašanje, ali je smiselno imeti v lasti protokolarni objekt ali ga je s finančnega vidika bolj smiselno najeti.« V teh primerih gostitelj najame dvorane v določenih hotelih ali drugih zgradbah in jih primerno uredi.
ŠO
»Za pogostejše protokolarne dogodke je smiselno imeti samostojno protokolarno zgradbo, medtem ko se to v primeru občasnih finančno ne splača,« izpostavlja sekretar Gregor Štajer iz Protokola Republike Slovenije.
Protokolarni dogodki na
občinski način
Obnovljene zgradbe kulturne dediščine kot protokolarni prostori - Od visokih državnih in tujih obiskov do slavnostnih sej ob občinskih praznikih
Slavnostne seje ob občinskih praznikih, županovi sprejemi, obiski ministrov in predsednikov, gostovanje tujih veleposlanikov, županov pobratenih občin, poroke ... To je le nekaj primerov dogodkov, ki sodijo med pomembnejše dogajanje na lokalni ravni. Kljub temu da jih ne moremo primerjati s protokolarnimi dogodki na državni ravni, so za lokalno skupnost in tamkajšnje prebivalce velikega pomena. Z njimi predstavljajo občino, utrjujejo medsebojno vez in občinski ugled v širšem prostoru.
Protokol je dejavnost, ki jo na državni ravni opravlja točno za to namenjena ustanova - Protokol Republike Slovenije. Občine seveda tovrstnih samostojnih služb nimajo, a to še ne pomeni, da ne upoštevajo protokolarnih pravil. Za organizacijo takšnih dogodkov
Ustrezen protokol prispeva k ugledu občine
Žalčani v rokah izkušenj Ksenije Benedetti - Polzelani z najlepšo protokolarno zgradbo v Spodnji Savinjski dolini
Občina Žalec v zadnjih letih vedno večjo pozornost namenja protokolu. Kot pravijo, s protokolarnimi dogodki pokažejo spoštovanje do gostov, obenem pa z njimi pomembno prispevajo k svojemu ugledu. V preostalih manjših občinah Spodnje Savinjske doline protokol ni toliko izrazit, a to še ne pomeni, da mu ne namenjajo pozornosti. Pri tem še posebej izstopajo Polzelani, ki pomembne goste gostijo na gradu Komenda, ki zagotovo sodi med privlačnejše protokolarne zgradbe v dolini.
Občina Žalec najvidnejše obiskovalce gosti v prostorih občinske zgradbe, Domu II. slovenskega tabora Žalec, Savi-novi hiši, dvorcu Novo Celje in Ekomuzeju hmeljarstva in pi-
vovarstva Slovenije. »Ogromno domačih in tujih pomembnih predstavnikov si želi, da jih sprejemno pri Fontani piva Zeleno zlato. Mestni park v središču Žalca je zato postal priljubljen kraj tudi za protokolarne dogodke,« pojasni župan Janko Kos, ki je letos med drugimi gostil že slovenskega veleposlanika v Londonu mag. Tadeja Rupla skupaj z londonskimi finančniki. Na pobudo desetih veleposlanikov so v Žalcu organizirali še dan ambasadorjev in častnih konzulov tujih držav s sedežem v Ljubljani.
Upoštevajo državna pravila
Program za pomembne goste uskladi kabinet župana z odgovorno osebo za protokol na gostovi strani. Uslužbenci žalske občinske uprave pri tem upoštevajo državna protokolarna pravila, ki med drugim točno določajo postavitev državnih simbolov in uporabo himne, sedežni red, primerna oblačila, prevajalske storitve, vedenje za mizo, okrasitev prostora, način izročanja protokolarnih darilc, izjave za medije ... Žalčane je o vsem tem podučila celo velika
strokovnjakinja na tem področju, dolgoletna šefinja Protokola Republike Slovenije Ksenija Be-netetti. »Spoštovanje protokolarnih pravil pomembno vpliva na poslovno uspešnost. Vsak posameznik prispeva k ugledu organizacije z lepim vedenjem in s primernim videzom, z urejenostjo poslovnih prostorov, s spoštovanjem protokola pisnega kot elektronskega komuniciranja,« še dodaja Kos.
Kulturna dediščina in gostinska ponudba
Ena primernejših protokolarnih zgradb v Spodnji Savinjski dolini je zagotovo grad Komenda na Polzeli. Še ne tako dolgo nazaj propadajoča zgradba je postala stičišče kulturnega in družabnega življenja. »Občina Polzela sicer nima ustaljenega protokola, ampak ga prilagajamo okoliščinam posameznega dogodka. Vse goste običajno sprejmemo na gradu, kjer so na voljo primerni prostori in gostinska ponudba,« pojasni pol-zelski župan Jože Kužnik, ki med drugim kot glavna protokolarna dogodka izpostavlja akademijo ob občinskem prazniku in dan slovensko-ameriškega prijateljstva in zavezništva, pri organizaciji katerega sodelujejo z uradom predsednika republike in veleposlaništvom zDa.
Občina Vransko ne razpolaga z namensko protokolarno zgradbo. Vse goste sprejemamo v občinski sejni sobi, v primeru večjega števila udeležencev v kulturnem domu ali večnamenski športni dvorani. Glede na obnovo Schwentnerjeve hiše, ki smo ji priča letošnje poletje, bo tudi ta zgradba kulturne dediščine kmalu postala privlačnejše prizorišče protokolarnih dogodkov.	ŠO
»Spoštovanje protokolarnih pravil pomembno vpliva na poslovno uspešnost. Vsak posameznik prispeva k ugledu organizacije z lepim vedenjem in s primernim videzom, z urejenostjo poslovnih prostorov, s spoštovanjem protokola pisnega kot elektronskega komuniciranja,« pravi Janko Kos.
v
Šentjur bo letos obnovil protokolarno stavbo
Občina Šentjur ima en protokolarni objekt, to je hiša skladateljev Ipavcev, ki je urejena v spominski muzej. Letos se je občina odločila, da bo ta največkrat fotografiran in prepoznaven motiv iz kraja nadgradila.
Ipavčeva hiša z vrtom predstavlja osrednjo točko Zgornjega trga v Šentjurju. Tako hiša kot vrt s staro lipo ter z originalnim Plečnikovim vodnjakom sta prizorišče raznolikih umetniških in drugih prireditev. Pod vrtom Ipavčeve hiše je travnata površina z nasadi sadnih dreves. Ker se Občina Šentjur zaveda pomena
te hiše in prostora okoli nje, je pripravila projekt nove ureditve. Na Ipavčevem vrtu je tako zasnovana krožna pot z dostopnimi stopnicami, s potjo do paviljona in stopnicami nazaj do amfi-teatra. Osrednji prostor bo paviljon, sestavljen iz kamnitih por-talov, pokritih s steklom. Nova ureditev bo omogočala izvedbo celotnega protokolarnega obreda na prostem, to je na vrtu pod paviljonom, z možnostjo fotografiranja, strežbe in dovolj prostora za druženje. S tem želi občina povečati privlačnost lokacije in spodbuditi nove možnosti izvedbe različnih dogodkov.
BGO, foto: GrupA
V Logarski dolini več predsednikov
Solčavsko je pred tremi leti gostilo skupni sestanek predsednikov Slovenije, Avstrije in Hrvaške. Prišli so Borut Pahor, Heinz Fischer in Kolinda Grabar Kitarović. Sestali so se v Logarski dolini.
»Na Solčavsko nasploh zelo radi pridejo tudi zelo pomembni gostje. Takšna srečanja so največkrat, če se le da, v naravi, v Krajinskem parku Logarska dolina,« je povedala županja Solčave Katarina Prelesnik in dodala, da pri tem z lastniki gostinskih objektov zelo dobro sodelujejo. Nekateri pomembni gosti v tem delu regije tudi radi dopustujejo.
Pred dvanajstimi leti je Logarska dolina gostila tudi takratnega predsednika Evropske komisije Romana Prodija iz Italije. V Logarsko dolino je prišel na povabilo takratnega predsednika slovenske vlade dr. Janeza Drnovška. Tam sta
NAŠA TEMA
13
največkrat poskrbijo zaposleni v občinski upravi, ki za prostor srečanja izberejo kakšno prestižnejšo občinsko zgradbo.
V tokratni osrednji temi smo preverili, katere prostore uporabljajo v protokolarne namene in kako pomembni so zanje protokolarni dogodki. Ugotovili smo, da je to v veliki meri odvisno od velikosti občine in števila visokih obiskov. Podobno je s protokolarnimi prostori. Največkrat gre za obnovljene občinske zgradbe kulturne dediščine, ki še zdaleč niso zgolj prizorišča protokolarnih občinskih dogodkov, temveč so obenem stičišče najrazličnejšega kulturnega in družabnega dogajanja v lokalni skupnosti. Protokolarni prostori so največkrat v spomeniško zaščitenih zgradbah, kot so dvorci in ostale prestižnejše stavbe, katerih obnova in vzdrževanje sta velik finančni zalogaj. S sobivanjem različnih dejavnosti je ta strošek lahko veliko bolj upravičen.
ŠPELA OŽIR
Imenitnih protokolarnih stavb na pretek
Mestna občina Celje z ustreznimi prostori za sprejeme nima težav
Visoke goste največkrat sprejmejo v pisarni župana. Za protokolarne sprejeme občasno uporabljajo dvorano pod Celjskim stropom, dvorano Barbare Celjske v Pokrajinskem muzeju Celje in Stari grad Celje. Večje delegacije gostijo v Narodnem domu.
Najvišji gostje so v zadnjih letih bili princ Nikolaus von und zu Liechtenstein (avgusta 2017) ter predsednik Republike Poljske Andrzeja Duda in predsednik Republike Slovenije Borut Pahor (marec 2017). Njuno srečanje je bilo s protokolarnega vidika, a tudi z logističnega zagotovo eno najzahtevnejših do zdaj. Oba predsednika sta si po sprejemu župana Bojana Šrota in direktorja Pokrajinskega muzeja Celje Sta-
neta Rozmana s soprogama ogledala muzejske zbirke v Knežjem dvorcu in se peš po zaprti Gosposki ulici sprehodila do Stare grofije, kjer sta se v dvorani pod Celjskim stropom Stare grofije vpisala v častno knjigo gostov. Duda in Pahor sta nato obiskala še Stari grad, kjer sta namenu predala klopco prijateljstva.
V proračunu Mestne občine Celje je za vse prireditve, ki vključujejo tudi protokolarne aktivnosti, predvidenih 38 tisoč evrov. Denar, ki ga celjska občina letno namenja za protokolarna darila, ne presega 15 tisoč evrov. Vsa ostala darila, ki jih na občini podarjajo ob protokolarnih priložnostih, kupijo za vrednost, ki je zakonsko določena, največkrat pa so to knjižna darila, v katerih so predstavljeni Celje ali znameniti Celjani, in izdelki, katerih avtorji so Celjani ali posamezniki, ki ustvarjajo v Celju. Za redno vzdrževanje Narodnega doma kot ene najbolj uporabljanih protokolarnih stavb v občini namenjajo približno osem tisoč evrov letno, za investicijsko vzdrževanje pa malo manj kot 20 tisoč evrov.
ROBERT GORJANC Foto: GrupA
Logarska dolina je pred tremi leti gostilao skupni sestanek predsednikov Slovenije, Avstrije in Hrvaške. Prišli so Borut Pahor, Heinz Fischer in Kolinda Grabar Kitarović.
nato oba skupaj med drugim kolesarila od Hotela Plesnik do slapa Rinka.
Solčavsko je tudi priljubljen poročni cilj. Poroke so največkrat v naravi, pri cerkvi Kristusa kralja v Logarski dolini, pred Hotelom Plesnik in ob slapu Palenk.
BJ, foto: arhiv občine
Občina Laško brez (svoje) protokolarne stavbe
»V občini Laško nimamo posebne stavbe, kjer bi pripravljali protokolarne sprejeme. Te imamo kar v občinski stavbi, ki je sama po sebi dovolj impozantna, največkrat pa sprejeme prirejamo kar v sejni sobi. V prihodnje nameravamo v občinski stavbi urediti poseben prostor za tovrstne namene,« je pojasnil župan Občine Laško Franc Zdolšek in dodal, da za pogostitve visokih gostov uporabljajo tudi grad Tabor in Thermano Laško.
Kot najvišje tuje politične predstavnike so na ta način na primer sprejeli veleposlanike različnih držav, med drugim Velike Britanije, Nizozemske, Češke, Slovaške ... »Doslej nismo razmišljali, da bi imeli posebno stavbo za protokolarne namene, morda tudi zato ne, ker so v nekaterih stavbah, ki bi lahko bile primerne za to, že
druge dejavnosti,« je še povedal župan Franc Zdolšek in tako odgovoril na naše vprašanje, če se mu zdi, da je nujno, da imajo v občinah posebej kakšno reprezentativno stavbo za protokolarne namene. Županu se sicer grad Tabor s svojo odlično restavracijo zdi zelo primerna stavba za protokolarne namene, prav tako se bodo mogoče v prihodnosti tudi še ozrli za kakšno drugo stavbo v občini. A zaenkrat so za te namene osredotočeni na ureditev praznega prostora v občinski stavbi. Kot protokolarno darilo visokim gostom sicer podarijo monografijo Laškega.	RG
Ima svoj penzion
Občina Štore uporablja za reprezentančne namene stavbo na Svetini, ki jo je sicer oddala v najem. Gre za nekdanji Almin dom, danes Dom na Svetini.
»Zadnja leta, odkar smo stavbo odkupili, jo uporabljamo kot reprezentančni objekt. Tam podpisujemo pogodbe z izvajalci ali pogostimo pomembnejše osebe,« je povedal župan Miran Jurkošek. »Veseli smo, da smo takrat to stavbo uspeli odkupiti,« je še dodal. Narašča tudi število porok, saj ima Dom na Svetini poročno sobo. Nekaj porok je tudi zunaj. Občina je pred nekaj leti nekdanji Almin dom kupila po zelo nizki ceni, za 367 tisoč evrov (leta 2009 je bil ocenjen na 1,9 milijona evrov). BJ
Obsotelje: Večnamenske sobe in dvorane
V	občinah Rogatec in Rogaška Slatina imajo kar nekaj prostorov, kjer so poroke, slovesni sprejemi in podpisi pomembnih občinskih pogodb.
»Občina Rogatec je v preteklih letih veliko denarja vložila v obnovo zgradb kulturne dediščine, ki so večnamenski, služijo pa tudi reprezentančnim namenom. Med njimi sta večnamenska sejna soba in dvorana v občinskih prostorih, ki sprejme približno 250 ljudi,« je pojasnil župan Občine Rogatec Martin Mikolič.
Sosednja občina Rogaška Slatina ima tri reprezentančne prostore. To so občinska zgradba, Anin dvor, ki je namenjen za večje skupine, in kulturni center, kjer imajo prireditve ob občinskem prazniku. Pari se poročajo v poročni dvorani v kulturnem centru in Aninem dvoru, kjer imajo obiskovalci omogočeno tudi parkirajo v parkirni hiši. Kulturni center in Anine dvor upravlja Javni zavod za turizem in kulturo in ju v celoti tudi trži. »V Aninem dvoru smo že gostili prvo sejo razvojnega sveta Savinjske regije, številne ministre in podpisali mnogo pogodb. V občinski zgradbi pa vsako leto pripravimo sprejem učencev in dijakov ob koncu šolskega leta. V kabinetu župana smo že gostili veleposlanike iz Amerike, Rusije, z Madžarske, iz Velike Britanije, Avstrije in s Poljske ter tudi predsednika vlade,« je povedal župan Občine Rogaška Slatina Branko Kidrič.
AH
Slovenske Konjice imajo več prostorov za podpise
V	občini Slovenske Konjice stavb, ki bi jih uporabljali zgolj v protokolarne namene, nimajo. Za protokolarne dogodke, uradne in delovne obiske, sprejeme, ki jih prireja župan, svečane podpise pogodb in podobno služijo posamezni prostori, kot so sejna soba
občine, pisarna župana, Christianina soba na dvorcu Trebnik, protokolarna soba v Žički kartuziji in Mestna galerija Riemer.
BGO
Protokolarni prostor v podzemlju
Občina Velenje ima kot mestna občina precej razvito protokolarno dejavnost, pri kateri upošteva smernice državnega protokola, ki jih sicer prilagaja gostom. Županovi protokolarni sobi ima v zgradbi občinske uprave in v Vili Binaci. Za sprejeme uporablja tudi prostore na Velenjskem gradu, v Galeriji Velenje, kulturnem domu in tamkajšnji glasbeni šoli. Nekajkrat je protokolarne dogodke pripravila celo pod zemljo - v prostorih Muzeja premogovništva Slovenije v Velenju.	ŠO
OB ROBU
Obleka (ne) naredi človeka
Protokolarni dogodki in zgradbe so odsev občinskega dela. Občinske uprave naj bi z njimi izkazovale spoštovanje do obiskovalcev, ustvarjale ugled lokalne skupnosti in se obenem poklanjale tradiciji določenega okolja. V protokol so nemalokrat lahko vpletene tudi lokalne posebnosti in zanimivosti, ki marsikdaj uradno in včasih tudi suhoparno dogajanje oživijo ter naredijo zanimivo. Pomembni gosti, ki ponavadi zaradi številnih obveznosti nimajo veliko časa, si namreč zgolj v uri ustvarijo mnenje o ljudeh in krajih, kjer gostujejo.
Zdi se, da nekatere občine kar tekmujejo glede svoje urejenosti, dovršenosti protokolarnih dogodkov in zgradb. Spet druge temu namenjajo manjšo pozornost in svoj čas, trud in misli raje usmerjajo v druga področja. Vsaj tako pravijo. Pri tem ne moremo mimo starega slovenskega pregovora, ki pravi, da obleka naredi človeka. Dandanes se s tem marsikdo ne strinja, zato se pojavlja njegova nova različica - obleka ne naredi človeka, ampak človek naredi obleko. Podobno bi lahko bilo pri občinskih protokolarnih dogodkih in zgradbah. Na prvi pogled je pomembno, kakšna je njihova zgodovina, kako so obnovljene in kako opremljene, a kljub vsemu ima pri vsem tem veliko vlogo tudi vsebina - pristni človeški stiki. Veliko obiskovalcev, pa naj bodo to tisti najvišji ali povsem običajni ljudje, si dogodek zapomni po njegovi srčnosti in gostoljubnosti.
A na žalost v tem ponorelem instant svetu, ko se vsem neprestano mudi, za globlji pogled in spoznavanje niti ni časa. Pogostokrat sta pomembna le prvi vtis in prestiž, četudi le na fotografiji. In v tem primeru je še kako prav, da občine pozornost namenjajo tudi protokolarnim zgradbam in vsebini, ki sodi zraven, ter s tem dokažejo, da so kraji po Sloveniji povsem primerljivi z dogajanjem v drugih delih razvite Evrope. Morda pa se kdo še vrne tudi kot turist.
ŠPELA OŽIR
14
KRONIKA
Zaradi prevelike hitrosti in prekratke varnostne razdalje povzročiteljev nesreče je na primorski avtocesti umrl voznik osebnega vozila. Takšne so bile posledice. Foto: PU Koper
Tuji vozniki takšnega načina vožnje ne razumejo
Prekratka varnostna razdalja velika težava slovenskih voznikov
Eden najpogostejših vzrokov nesreč, ki se končajo tudi s poškodbami voznikov in sopotnikov na avtocesti, je prekratka varnostna razdalja med vozili. Zato prihaja do naletov vozil in število poškodovanih se takrat praviloma samo še poviša.
Posledično so takšne nesreče tudi vzrok za zastoje. Nepravilna varnostna razdalja je pogosta kršitev tudi na ostalih cestah. Največkrat je povezana tudi z neprimerno hitrostjo.
Več sto takšnih nesreč
Vsako leto se v Sloveniji zgodi več sto prometnih nesreč, predvsem na avtocestah, ravno zaradi neustrezne oziroma prekratke varnostne razdalje. Večina voznikov vozi pre-
blizu zaradi nepoznavanja dolžine zaustavitvene poti, ki jo njihovo vozilo pri zavijanju glede na hitrost in stanje vozišča opravi. »Del voznikov napačno meni, da s krajšo varnostno razdaljo povečajo prepustnost ceste in da bodo tako hitreje na cilju, nekateri poskušajo z agresivnim >prilepljanjem< na zadek predhodnega vozila tega spraviti s pre-hitevalnega na vozni pas,« pravijo pri Darsu. Globa za takšen prekršek je od 300 do 500 evrov in kazenske točke. Če je voznik še povzročitelj prometne nesreče, sledi tudi kazenska ovadba.
Ravno zaradi pogostih nesreč zaradi omenjenega vzroka letos tudi pri Darsu ves čas na avtocesti opozarjajo na upoštevanje pravil, še posebej zdaj, v poletni sezoni, ko je prometa na
avtocesti več. S kampanjo Varnostna razdalja želi Dars voznikom sporočiti, da je z ustrezno varnostno razdaljo in s tem ustrezno zavorno potjo tudi možnost nesreče manjša.
Ne pozabite na odzivni čas
Da Slovenci na cestah ne upoštevamo pravilne razdalje med vozili tako kot tuji vozniki, pravi tudi vodja oddelka za promet na Policijski upravi Celje mag. Elvis A. Herbaj. »Tudi tujci nas na to opozarjajo, saj niso navajeni vožnje na takšen način. Sicer pa vožnja s prekratko varnostno razdaljo ni le težava na avtocesti, ampak tudi na mestnih ulicah in ulicah izven naselij.«
Kot pojasnjuje Herbaj, je pri takšni kršitvi še posebej nevarna - predvsem z
Varnostna razdalja v normalnih okoliščinah ne sme biti krajša od razdalje, ki jo pri hitrosti, s katero vozimo, prevozimo v dveh sekundah. Takšne oznake so tudi ponekod na avtocesti. Foto: Dars
vidika posledic, če pride do nesreče - prevelika hitrost. »Vozniki se morajo zavedati, da se je, če vozijo preblizu drugega vozila, skoraj nemogoče ustaviti pravočasno, če se kaj zgodi. Zato pogosto prihaja do naletov in tudi hudih telesnih poškodb udeležencev. Ljudje pozabljajo na odzivni čas, torej čas od začetka zaviranja do ustavitve vozila. Avtomobil lahko prevozi tudi do sto metrov, preden se ustavi.
Pri kratki razdalji od drugega vozila je takšna varna ustavitev nemogoča. »Prekratka varnostna razdalja je tudi pogosto vzrok nesreč v slabših vremenskih razmerah ali v zimskem času. Ljudje morajo vedeti, da način vožnje ni enak v različnih razmerah na cestah,« dodaja sogovornik.
Tudi tovornjakarji
V zadnjih tednih je bilo na Celjskem kar nekaj prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi tudi vozniki tovornih vozil, pri katerih je takšna kršitev prav tako zelo pogosta.
»Večja tovorna vozila imajo, razumljivo, večjo maso. Naložen tovor težo celotnega vozila še poveča, zato je pot zaustavitve daljša kot pri osebnem vozilu. Opažamo, da imajo vozniki tovornih vozil, predvsem tisti, ki peljejo skozi Slovenijo, prekratko varnostno razdaljo. Tako voznik ne vidi, kaj se dogaja na cesti, posledično ne more niti pravočasno ustaviti,« opozarja Herbaj. Znano je, da so nesreče s tovornimi vozili ravno zaradi njihove ogromne teže za ostale voznike lahko - in tudi so - smrtno nevarne.
SIMONA ŠOLINIČ
Huje poškodovan motorist
36-letni motorist, ki je minuli petek vozil proti Socki, je zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo v desnem ovinku zapeljal na nasprotno smerno vozišče in trčil v kombinirano vozilo, s katerim je nasproti pravilno pripeljala 30-letna voznica. Motorist se je v trčenju hudo poškodoval, voznica kombiniranega vozila in njen sopotnik sta se lažje poškodovala.
Izgubil oblast nad vozilom
V	soboto se je v prometni nesreči v Ravnah pri Šoštanju huje poškodoval 40-letni voznik osebnega vozila. Med vožnjo skozi naselje je izgubil oblast nad vozilom, zapeljal z vozišča, kjer se je vozilo prevrnilo. Voznik je med prevračanjem padel iz vozila in se hudo poškodoval.
Vozil krepko vinjen
Minuli teden so celjski policisti na Polulah ustavili voznika osebnega vozila. Preizkus z alkotestom je pokazal, da je imel več kot 1,80 promila alkohola v krvi.
Vse udeležence cestnega prometa policisti opozarjajo, naj ne vozijo, če so uživali alkoholne pijače. Alkohol ne sodi za volan, saj zavira delovanje človekovih funkcij, ki so pomembne za varno udeležbo v cestnem prometu, in zmanjšuje sposobnost razumnega ravnanja. Še vedno bistveno preveč prometnih nesreč povzročijo vozniki, ki vozijo pod vplivom alkohola.
Vrstili so se tatvine in vlomi
Minuli petek so bili policisti obveščeni o tatvini kovinskih opažnih plošč, vrednih približno šest tisoč evrov. Storilec jih je ukradel z delovišča v Pečovniku.
V	Letušu je neznan storilec vlomil v vrtni uti. Iz ene je ukradel kosilnico na nitko, iz druge dva baterijska vrtalnika.
V	Dobovcu je neznanec vlomil v starejšo hišo in ukradel plinsko jeklenko z gorilnikom, v Rogaški Slatini so obravnavali dva vloma v sosednji hiši. V obeh primerih je storilec ukradel gotovino.
Zaseg kolesa z motorjem
Na Ljubnem ob Savinji so minuli teden policisti vozniku zasegli kolo z motorjem, ki ga je vozil 23-letnik brez vozniškega dovoljenja. Policista sta ustavljala voznika, ker je vozil brez čelade.
Z leve: novi vodja Robert Jančič, vodja Policijske uprave Celje Jože Senica in komandir Drago Alenc
Nov vodja postaje mejne policije
Od minule sobote Postajo mejne policije Bistrica ob Sotli vodi Robert Jančič. Dosedanji vodja Drago Alenc, ki jo je vodil približno šest let, je odšel v pokoj. Komandir Jančič prihaja iz Šmarja pri Jelšah, kjer se je njegova policijska kariera začela pred dvajsetimi leti. Zadnjih devet let je opravljal delo pomočnika komandirja Policijske postaje Šmarje pri Jelšah.
aH, foto: Policijska uprava Celje
ZAPOSLOVANJE IN KARIERA
15
Pogajanje za plačo - desetkrat da in ne
Ali naj povem, kakšno plačo pričakujem? Ali si želim preveč? Me podcenjujejo? Me bodo poskušali postaviti na realna tla? Ali moji sodelavci zaslužijo več od mene?
Vsa ta in druga vprašanja vam bodo hodila po mislih, ko se boste pripravljali na pogovor o povišici bodisi za novo ali že obstoječo službo. Ni vam treba najti odgovorov na ta vprašanja, preberete si lahko spodnje besedilo, kjer navajamo dobre in slabe načine pogajanja.
Petkrat da
1.	Bodite samozavestni.
Po raziskavah sodeč, so moški veliko bolj samozavestni v primerjavi z ženskami, ko pride do pogajanja za plačo. V večji meri so od nežnega spola tudi bolj prepričani, da bodo svoj cilj dosegli.
Samozavest je ena ključnih lastnosti, ki vam bo pomagala do uspešnega pogajanja. Če bi vam pomagalo več informacij glede plače vaših sodelavcev, obiščite spletni portal www.placa.si in svoje prihodke primerjajte z drugimi, ki so zaposleni na enakih mestih kot vi. Morda bo statistika pripomogla k vaši samozavesti.
2.	Vprašajte za nasvet.
Ne bojte se vprašati za nasvet nekoga, ki je po vašem mnenju veliko bolj izkušen od vas. V najboljšem primeru se bo ta potegnil za vas in vas pri povišici podpiral, v nasprotnem primeru boste dobili mnenje in informacijo, do koga pristopiti in na kakšen način. Zmagovalna kombinacija.
3.	Pogajajte se, a ne na konvencionalen način.
V primeru, da službe še vedno nimate in se odločate med dvema podjetjema, ki se jima zdite izredno zanimivi, se odločite za
eno in ji iskreno povejte, kolikšen prihodek vam je drugi ponudil. »Raje bi delal za vas -obstaja še kakšen način, da se dogovorimo glede plačila?« so besede, s katerimi boste najverjetneje naleteli na odprta ušesa. 4. Beležite si.
Med pogajanjem si delajte zapiske. Ti vas bodo spomnili, o čem ste se z nadrejenim že pogovarjali in do katerih zaključkov ste prišli. Med pogajanjem ste velikokrat osredotočeni le na svoje besede in pozabite na tisto, kar bi morali slišati, zato je smiselno, da si zapisujete, da po pogovoru
lahko predelate vse tisto, česar med njim niste mogli.
5. Zahvalni govor.
Po pogovoru se zahvalite za pozornost in deljene informacije. Zahvalni govor, ki se lahko prelevi tudi v zahvalno pismo, lahko sogovornika spomni, da razmisli še enkrat, kako vrhunski ste, in v primeru negativnega odgovora še enkrat premisli, ali ne bi za vsak primer potrdil vašega predloga.
Petkrat ne
1. Ne bodite nepripravljeni.
Slej ko prej vas bo vsak nadrejeni vprašal, o kako visoki plači se z vami sploh pogovarja. Takrat ne smete biti tiho, temveč morate pripraviti svoj odgovor in brez pomisleka povedati, kaj pričakujete od njega.
2.	Ne lažite.
Iskalci zaposlitve se velikokrat zlažejo, da imajo trenutno višje dohodke od predlaganih s strani novega delodajalca, saj menijo, da se bodo tako pogajali za boljše izhodišče. Bodite iskreni, nikoli namreč ne veste, kdo se med seboj pozna in kako velika je poslovna mreža sogovornika. Laž ima kratke noge.
3.	Ne hitite.
Ko vam ponudijo konkretno številko, ne hitite z odgovorom. Vzemite si nekaj sekund časa in razmislite v miru, kaj vam ponujeno sploh pomeni. Če ne veste, ali bi ponudbo sprejeli ali ne, zaprosite za nekaj dni razmisleka in se javite, ko bo vaša glava spočita in bodo misli sveže.
4.	Ne bodite trmoglavi.
Bodite samozavestni, a nikakor ne pozabite, da je pogajanje dialog, ne »dikti-ranje« želenega. Poslušajte, kaj vam ima povedati sogovornik, in dojemite, kaj vam govori. Denar je navsezadnje izredno občutljiva tema za marsikoga. Če pogajanja niso uspešna, razmislite, zakaj ostajate v tej službi. So to sodelavci? Denar namreč ni vse.
5.	Ne opravičujte se.
Opravičevanje, še posebej ekstremno
in pogosto, sogovorniku da vedeti, da ste anskiozni, prestrašeni in negotovi vase. Nekatere situacije od vas zahtevajo opravičilo, a pogajanje ne, zato ne bodite preveč skromni in nastopite samozavestno. Veste, kaj počnete.
Ekipa MojeDelo.com
13 MojeDelo.com
Nepremičninski posrednik (m/ž) (Ljubljana)
Želite sodelovati z najvidnejšimi domačimi in tujimi podjetji in se kaliti na področju prodaje in oddaje poslovnih nepremičnin? Zdaj je čas za nov korak v vaši karieri! Ce-nilna družba, d. o. o., Beethovnova ulica 7, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 19. 9. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Voznik taksija (m/ž) (Celje in okolica)
Dela in naloge: profesionalen in odgovoren pristop do dela, potnikov in vozil, komunikativnost in potrpežljivost pri delu z ljudmi. CFLEET, d. o. o., Vojkova cesta 51, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 30. 8. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Vodja kontrole kakovosti (m/ž) (Žalec)
Glavne delovne naloge: zagotavljanje izpolnjevanja zahtev standardov kakovosti ter ostalih priporočil kupcev, določanje ciljev na podlagi politike koncerna in podjetja. Posamezne naloge: vodenje, koordiniranje in nadziranje zaposlenih v službi kontrole kakovosti, preverjanje ustrezne kakovosti izdelkov v podjetju glede na predpise ... Novem car interior design, d. o. o., Ložnica pri Žalcu 53a, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 27. 8. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Vodja tehničnega varovanja (m/ž) (Hrastnik in delo na terenu)
Minimalne zahteve: najmanj V. raven izobrazbe ustrezne tehnič-
ne smeri, NPK varnostni tehnik, 4 leta delovnih izkušenj na podobnih delih (področje alarmnih in varnostnih sistemov, fizičnega varovanja premoženja ...), vozniški izpit B--kategorije ... Sinet, d. d., Hrastnik, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik. Prijave zbiramo do 27. 8. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Raziskovalec (m/ž) (Izlake)
Glavne naloge bodo: razvijanje proizvodov v okviru obstoječih programov ter uvajanje sprememb na obstoječih proizvodih, konstruiranje izdelkov, izdelovanje tehnične mape, izvedba poizkusne proizvodnje, tipiziranje in standardizira-nje materialov in izdelkov ... ETI elektroelement, d. o. o., Obrezija 5, 1411 Izlake. Prijave zbiramo do 15. 9. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Operater CNC (m/ž) (Žalec)
Kratek opis del: nastavljanje in upravljanje CNC-strojev, izdelava enostavnih lesenih modelov in modelov iz umetnih mas, montaža in centriranje modelov na modelne plošče ... OMCO Metals Slovenia, d. o. o., Cesta žalskega tabora 10, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 31. 8. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Delavec v proizvodnji 2 (m/ž)
(Celje)
Pričakujemo končano srednjo izobrazbo kemijske, strojne ali druge ustrezne (naravoslovne) smeri ali srednjo poklicno izobrazbo naravoslovne smeri (strojni ključavničar, strojni mehanik, varilec, obli-
kovalec kovin - orodjar, elektrikar), sposobnost učinkovitega timskega dela ... Cinkarna Celje, d. d., Kidričeva ulica 26, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 26. 8. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Dipl. Inž. elektrotehnike, smer elektronika, močnostna elektrotehnika ali mehatronika (m/ž) (Velenje)
Od kandidatov pričakujemo poznavanje računalniških orodij (MS Office, SAP, MS), poznavanje LAB VIEW in ARDUINO programskega okolja, znanja s področja izvajanja meritev in analiz, znanje s področja termodinamike in prenosnih pojavov, znanja tujih jezikov: angleščina ... Gorenje, d. d., Partizanska cesta 12, 3503 Velenje. Prijave zbiramo do 31. 8. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Prodajni specialist (m/ž) (Osrednjeslovenska regija ali vzhodna Slovenija)
Od kandidatov pričakujemo najmanj V. stopnjo strokovne izobrazbe tehnične smeri, izkušnje na področju prodaje tehnične opreme, znanje angleškega jezika, poznavanje programske opreme MS Office, najmanj 3 leta delovnih izkušenj s prodajo tehnične opreme ... Gorenje, d. d., Partizanska cesta 12, 3503 Velenje. Prijave zbiramo do 31. 8. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Prodajalec/poslovodja (m/ž) (Celje)
Iščemo odgovorne osebe s poklicno ali srednješolsko izobrazbo ter najmanj enoletnimi delovnimi izkušnjami v maloprodaji. Od kandidatov pričakujemo komunikativnost, pozitivno naravnanost, zavzetost ter pripravljenost za delo v timu. Tally Weijl Lesce, d. o. o.,
Alpska cesta 43, 4248 Lesce. Prijave zbiramo do 24. 8. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Java razvijalec programske opreme (m/ž) (Celje)
Kakovost in zanesljivost programskih rešitev podjetja ter najsodobnejša informacijska tehnologija v podporo poslovnim procesom sta naši vsakodnevni obvezi - za brezskrbno poslovanje naših poslovnih partnerjev. Zato v podjetju Bass zahtevne sistemske rešitve obravnavamo tako kot partnerje -individualno, saj smo prepričani, da so samo celovite in personali-zirane sistemske rešitve ključ do uspeha. Bass, d. o. o., Celje, Ulica XIV. divizije 14, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 9. 9. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Mehanik - operater v oddelku tehnološko vzdrževanje - obrat jeklarna (m/ž) (Štore)
Znanja in pričakovanja: IV. stopnja izobrazbe, poklicna šola - zaželeno tehnične smeri, ni pa nujen predpogoj, sposobnost dela v skupini ... Štore Steel, d. o. o., Železarska cesta 3, 3220 Štore. Prijave zbiramo do 24. 8. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
.net razvojni inženir (m/ž) (Celje)
V svojo ekipo vabimo entuzia-stičnega tehnično podkovanega programerja za projektno delo pri razvoju Windows aplikacij v programskem jeziku C . Vaše delo bo obsegalo razvoj novih projektnih rešitev, vzdrževanje obstoječih projektov, vodenje projektov, komunikacijo s stranko. Sotech, d. o. o., Aškerčeva ulica 14, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 10. 9. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Uvajalec informacijskih
tehnologij (m/ž) (Celje)
Odgovorni boste za uvajanje informacijskih tehnologij - poslovnih rešitev v podjetjih po vsej Sloveniji. Projekti zajemajo pripravo dokumentacije, izobraževanja ter uvajanje podpore poslovnim procesom. V okviru pridobljenih projektov boste koordinirali implementacijo sistemov ter zagotavljali skladnost dobavljenih rešitev z zahtevami. Ekonomska ali tehnična smer izobrazbe. Bass, d. o. o., Celje, Ulica XIV. divizije 14, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 9. 9. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Poslovodja (m/ž) (Celje)
Pogoji: srednja strokovna šola, prednost trgovska ali ekonomska šola, najmanj 1-3 let izkušenj z delom v maloprodaji, izražene komunikacijske in prodajne veščine, ljubeznivost in prisrčnost v komunikaciji s kupci, marljiv, vesten in odgovoren pristop k delu in delovnim nalogam. Mlinar S, d. o. o., Pod hribom 55, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 9. 9. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
CNC-programer - operater
(m/ž) (Prebold)
Od vas pričakujemo naslednja strokovna in tehnična znanja: IV. stopnjo izobrazbe strojne ali druge ustrezne smeri, pogovorno znanje angleškega jezika, izkušnje s programiranjem in upravljanjem CNC-strojev, zaželene so izkušnje iz avtomobilske industrije, pripravljenost na timsko delo, inovativ-nost in natančnost. Odelo Slovenija, d. o. o., Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 31. 8. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
16
AKTUALNA PONUDBA
Iščete dober nakuDalLodlično storitev?
	POZOR']	
		
r Preglejte aktualno ponud L.	D 0	нвШ

Kraljica tišine in učinkovitosti -
Krono multi S
Novo: toplotne črpalke z ultra tihim delovanjem in možnostjo izkoriščanja različnih toplotnih virov
KRONOTERM
Prednosti, ki navdušujejo:
Izredno tiho delovanje. Zvočna moč zunanje enote do 54 dB (A). Hibridna naprava in možnost izkoriščanja različnih toplotnih virov (zemlja, zrak).
Izboljšano delovanje v ekstremnih pogojih izločanja vlage iz zraka. Avtonomno izbiranje najbolj učinkovitega sistema izvira toplote. Dolga življenjska doba.
Skoraj brez odtaljevanja - več kot 95 odstotkov manj odtaljevanja v primerjavi s toplotnimi črpalkami z zunanjimi zračnimi uparjalniki. Krono multi S je veliko več kot ogrevalni sistem, je tudi idealen partner sončnih elektrarn. V povezavi s sončno elektrarno boste električne potrebe Kronoterm toplotne črpalke pokrili v celoti z naravnimi viri.
Kaj pridobite z izbiro ogrevanja s toplotno črpalko Kronoterm?
Nižje stroške ogrevanja - do 80 odstotkov energije pridobite iz okolice. Učinkovito delovanje - največ toplote za minimalno porabo energije. Uporabniku prijazno upravljanje - upravljanje na daljavo s pomočjo aplikacije na mobilnem telefonu, tablici ali računalniku. Udobje bivanja - prvovrstna zimska idila za minimalne stroške ogrevanja. Nižja hrupnost - prijazno uporabniku in njegovi okolici. Hlajenje - poleti, ko je najbolj potrebno. Manj izpustov CO2 - izkoriščenje obnovljivih, naravnih, neizčrpnih virov energije, manjši stroški transporta toplotne črpalke. Ni emisij škodljivih snovi - brez izpustov ogljikovega monoksida in PM--delcev.
Nižja skupna vrednost investicije - prihranite tudi pri investiciji, dimnik ni potreben.
Brezskrbno lastništvo - strokoven in odziven servis, slovenska proizvodnja. Možnost brezplačnega ogrevanja - v povezavi s sončno elektrarno za samooskrbo.
Sofinanciranje - kredit in subvencija Eko sklada - nepovratna sredstva do
50 odstotkov vrednosti skupne investicije.
Podaljšana garancija - možnost podaljšane garancije na 5 let.
Podjetje Kronoterm bo na letošnjem Mednarodnem sejmu obrti in podjetnosti predstavljalo nov pameten in prilagodljiv sistem ogrevanja - Krono multi S. Novo hibridno napravo, ki za ogrevanje prostorov in sanitarne vode toploto črpa iz zraka in/ali zemlje, hkrati pa je tišja od delovanja gospodinjskega hladilnika.
Gre za nov ekološki in varčen ogrevalni sistem, ki za ustvarjanje brezplačne energije upo-
rablja obnovljiv vir zraka in/ali zemlje. Preklapljanje se izvede glede na to, katera možnost je v določenem trenutku ugodnejša in energetsko učinkovitejša. Kot primarni vir toplote izkorišča toploto zemlje, ob morebitnih ugodnejših temperaturah zraka pa preklopi in kot vir toplote izkorišča zunanji zrak. S tem preusmerjanjem sistem doseže največjo učinkovitost z minimalnim naporom.
Življenjska odločitev
Podjetje Kronoterm ponuja rešitve ogrevanja in hlajenja prostorov in/ali gretja sanitarne vode s toplotnimi črpalkami za vse vrste objektov - novogradnje, starejše gradnje, večstanovanjske, kmetijske in industrijske objekte. Toplotne črpalke Kronoterm so na voljo za obnovljive toplotne vire (zrak, voda ali zemlja) z najboljšim izkoristkom za vaše potrebe.
Prav tako je na voljo tudi možnosti dolgoročnega vzdrževanje naših toplotnih črpalk, tako da bo uporaba še bolj brezskrbna in življenjska doba še daljša. Lastna proizvodnja in servis vam zagotavljata dolgoročno in hitro rešitev v primeru težav. Dolgoročne in kakovostne rešitve zagotavljamo z lastnim razvojem v svoji laboratorijski enoti, ki je ena najbolj tehnološko naprednih
v Evropi. Če se morda pojavijo kakšna vprašanja, vam je servisna diagnostika na voljo tudi na daljavo, s pomočjo povezave Kronoterm toplotne črpalke na internet (aplikacija Cloud. Kronoterm).
Slovenska toplotna črpalka družinskega podjetja Krono-
term je v vseh pogledih vredna zaupanja in nakupa.
Obiščite nas na Mosu 2018, dvorana L - sejemsko mesto 03. Pričakujemo vas s posebno sejemsko ponudbo in posebno nagradno igro, kjer bomo pokrili del stroškov nakupa nove toplotne črpalke.
Več na: www.kronoterm.com
BRdP
BIRO BIT servis in trgovina d.o.o. Teharska cesta 24, 3000 Celje
tel 03 4256100 fax 03 4256124 e-naslov:info@birobit.si www.birobit.si
-	PRODAJA PISARNISKEGA-POTROSNEGA MATERIALA TER BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME
-	NAJEM TISKALNIKOV IN MF NAPRAV
-	VZDRŽEVANJE BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME
^^ Bežigrajska cesta 4f, 3000 Celje (^J) m.me/najnogavice ф (03) 573 03 56 / 041 699 455	@pletilstvo.petra
O
■ www.najnogavice.com
I Pletilstvo Petra
novi tednik	nnPiDT	1 "7
Št. 34, 23. avgust 2018	ОГОП1	I/
Igralci prihajajo iz dvajsetih evropskih držav, med njimi jih je največ iz Avstrije, Nemčije in Slovenije.
Pikado ni le gostilniški šport
Od sobote, 18. avgusta do nedelje, 26. avgusta v večnamenski dvorani v Podčetrtku udeleženci tekmujejo na evropskem prvenstvo v pikadu. Številnih turnirjev se je in se še bo udeležilo približno 1.200 igralcev iz dvajsetih evropskih držav. Največ igralcev, kar 504, prihaja iz Avstrije, katere reprezentanca je bila tudi lanska evropska prvakinja. Slovenska reprezentanca je lani dosegla tretje mesto, letos se kar 141 slovenskih predstavnikov trudi čimbolj natančno zadeti polja na tarči.
Pikado poznamo kot predvsem gostilniški šport, vendar to že dolgo ni več. Jože Grantaša, predsednik Pikado zveze Slovenije, pravi, da so pikado v Sloveniji začeli igrati pred približno štiridesetimi leti. Izumili so ga v Angliji približno leta 1550. »Kot profesionalen šport se pikado razvija zadnjih trideset let in že dolgo ni zgolj gostilniški šport, ampak gre za trenutno najhitreje razvijajočo športno disciplino, ki pridobiva tudi največ članov,« je pojasnil Grantaša. V Evropi igra pikado približno trideset milijonov igralcev, med njimi so tako mladi kot starejši, predvsem upokojenci.
Pred kratkim so strokovnjaki za pikado izračunali, da v sklopu turnirja igralci »namečejo« približno tri tone puščic.
Uvrstitev na
evropsko
prvenstvo
Na evropskem prvenstvu v Podčetrtku nastopajo reprezentance, pikado klubi in tudi posamezniki. Vsi, ki tekmujejo na prvenstvu, so se tja uvrstiti s posameznih državnih tekmovanj. »Na prvenstvu tekmovalci tekmujejo v različnih igrah na elektronskem ter klasičnem pikadu, slednji se mednarodno imenuje Steel dart in je narejen iz plute. Elektronski pikado igrajo s puščicami, ki so težke do 18 gramov in imajo plastično konico. Na klasičnem pikadu, ki ne vključuje električnega vodila, tekmovalci igrajo s kovinskimi puščicami. Pri Steel dart pikadu večina igralcev igra s puščicami, ki so težke od 22 do 26 gramov, čeprav teža puščic ni določena,« je pojasnil Grantaša.
Igre v pikadu
Pikado se načeloma igra »ena na ena«, lahko pa se igra tudi v dvojicah ali tako imenovanem »triple mixu«, kjer nastopajo trije igralci. Na podčetrtškem prvenstvu igrajo več različnih iger pikada, največ udeležencev tekmuje v 501 DO ali MO, Cricket in Highscore.
Na pikado avtomatih obstaja še mnogo različnih iger, kot sta Shanghai in Run & Gun. Vse igre igralci igrajo po svojih pravilih, skupno jim je le to, da igralci puščice mečejo z enake razdalje.
Vsakodnevni rezultati turnirjev so na voljo na spletni strani http://www.edf-dart.com.
Slovenska ženska reprezentanca je na lanskem evropskem prvenstvu dosegla peto mesto, kar je za popolnoma amatersko ekipo odličen dosežek.
Svetovno prvenstvo
Igralci pikada se lahko uvrstijo tudi na svetovno prvenstvo, vendar se ga slovenska reprezentanca udeleži le redko. »Svetovna prvenstva so pogosto na Kitajskem, Japonskem ali v Avstraliji, kar za reprezentanco, kjer smo le amaterji, pomeni velik finančen zalogaj. Zato se tovrstnih tekmovanj udeležimo le takrat, kadar so v Evropi,« je pojasnil Grantaša.
Vse prej kot le zabava
Na splošno velja prepričanje, da je igranje pikada precej enostavno oziroma odvisno le od natančnosti igralca. Grantaša meni, da je takšno razmišljanje zmotno: »Kadar dober igralec pikada začne igrati turnir, mora biti na igralnem prizorišču ura že približno deset dopoldne. Tekmovalni prostor zapusti šele približno ob enih ali dveh zjutraj. Posamezen tekmovalec igra
Posamezen igralec pikada, ki se udeleži turnirja, na katerem sodeluje med 150 in 300 igralcev, prehodi približno dvajset kilometrov dnevno.
več kot pet ur in mora biti zaradi sistema tekmovanja ves čas prisoten ter ne sme zapustiti prizorišča, da bi se spočil,« je pojasnil Grantaša. »Zanimiv je tudi podatek, da posamezen igralec, ki se udeleži turnirja, v sklopu katerega tekmuje od 150 do 300 tekmovalcev, prehodi približno dvajset kilometrov dnevno, čeprav se večino časa premika le po korak naprej in nazaj. Pred kratkim so pikado strokovnjaki izračunali, da v sklopu turnirja igralci >namečejo< približno tri tone puščic. Kot dober igralec pikada moraš biti dobro fizično in tudi psihično pripravljen, da lahko zdržiš teden tovrstnega tekmovanja,« je še poudaril Grantaša.
Lastnosti dobrega igralca
Kot najpomembnejše lastnosti dobrega igralca pikada Grantaša izpostavlja zbranost, mirnost ter psihično in fizično pripravljenost. »Vsak tekmovalec, ki se vznemiri med igranjem, ne more dobro odigrati. Kar 70 odstotkov vseh metov z 2,3-metrske razdalje v osem milimetrov visoko in 3,5 milimetra široko polje mora igralec zadeti, če želi biti konkurenčen,« je povedal Grantaša, ki poudarja, da morajo biti igralci psihično pripravljeni na to, da bodo
utrujeni, pri čemer so le tisti, ki imajo sposobnost, da utrujenost presežejo, lahko dobri igralci pikada. »Izkušnje v igranju pokra omogočajo doseganje dobrih rezultatov, kar je značilno za prav vsako športno disciplino,« je še poudaril Grantaša.
Odnos
nepoznavalcev do pikada
»Prav vse državne turnirje snemamo in okoli 30 tisoč ljudi si ogleda posamezen posnetek, ki je dolg približno uro. Zato sem prepričan, da splošno javnost pikado kot šport tudi zanima,« pravi Grantaša, ki je zadovoljen z organizacijo turnirjev in igranjem pikada v Sloveniji. V regiji so po mnenju predsednika zveze dobri klubi, predvsem v Velenju. Med njimi odlične rezultate dosegajo člani Pikado kluba Čuk. Pikado zveza Slovenije je tudi članica olimpijskega komiteja. Grantaša je na koncu še dodal: »Pikado torej že dolgo ni le metanje puščic v tarčo zgolj za zabavo, postal je popolnoma organiziran, zahteven in resen šport. Res pa je, da ni toliko popularen, kot sta nogomet in košarka, kjer se za razliko od pikada obračajo tudi večje vsote denarja.«
ANJA HOHLER Foto: SHERPA
Igralci morajo zadeti vsaj 70 odstotkov vseh metov z 2,3-metrske razdalje v osem milimetrov visoko in 3,5 milimetra široko polje, da lahko konkurirajo ostalim igralcem.
Del pikado puščic so tudi peresa.
Elektronski pikado igrajo s puščicami, ki so težke do 18 gramov in imajo plastično konico. Igre na klasičnem pikadu igrajo s kovinskimi puščicami, ki so težke od 22 do 26 gramov.
18
ŠPORT
Želja se mu je izpolnila, ko je ni več imel
Celjan Kruder zmagovalec svetovnega pokala
Jernej Kruder je prvi Slovenec z globusom v svetovnem pokalu v balvanskem plezanju. Odločitev o končni zmagi v skupnem seštevku je padla na zadnji tekmi. V Münchnu se je izkazal z drugim mestom, njegov največji tekmec, Japonec Tomoa Narasaki, je izpadel že v polfinalu.
Pred sklepnim dejanjem v bavarski prestolnici je imel Kruder le štiri točke prednosti pred prvim zasledovalcem.
Celotno plezalsko sceno ste presenetili že na uvodni tekmi svetovnega pokala v Meirengenu. Je bila zmaga presenečenje tudi za vas?
Pred deseto sezono v svetovnem pokalu sem spremenil pogled na plezanje. Želja po zelo visoki uvrstitvi v skupnem seštevku svetovnega pokala je malce že zbledela. Zato sem se odlo-
čil, da bom več časa namenil plezanju v naravi. To je bilo očitno ključnega pomena, da sem nato na tekme prihajal sproščen. Že na uvodni preizkušnji v Švici je vse steklo kot po maslu. Zgodila se je sanjska zmaga. A nič se ni spremenilo, na vsako naslednjo tekmo sem odpotoval brez večjih pričakovanj. Tudi pritiska nisem čutil, kajti dosegel sem več kot kdajkoli prej. Visoke uvrstitve so se še naprej nizale.
Če niste vi osebno, pa je v Münchnu veliko pričakovala slovenska javnost! Ali tudi tega niste občutili?
Vsi moji prijatelji in znanci vedo, da sem najmočnejši takrat, ko sem neobremenjen. Zato so mi vsi namenjali besede spodbude. Govorili so mi, naj le uživam na tekmi. Poudarjali so, da ni pomembno, kaj se bo zgodilo. Da tudi če mi bo spodletelo,
bom v njihovih očeh ostal junak z eno letošnjo zmago in dvema drugima mestoma, na Kitajskem in v Rusiji. Zavedal sem se, da mi drugega mesta nihče ne more odvzeti.
Odleglo vam je že po polfinalu, kajti japonski tekmec ni bil dovolj razpoložen. Pred tekmo je bil položaj še zelo zapleten zaradi nenavadnega točkovanja.
Res je. Ob koncu se odšteje najslabši dosežek. Pred zaključno tekmo je imel zato Narasaki celo tri točke naskoka. Odločil je medsebojni obračun, na srečo se je razpletel že pred finalom.
Imeli ste glasno podporo s tribune. Kako je bila sestavljena navijaška ekipa?
Slovenskih glav je bilo veliko in vseh nisem prepoznal. Vedel sem, da bodo na tekmi moja družina in neča-
Krik zmagovalca svetovnega pokala, ki je morda preglasil celo slovensko navijaško ekipo.
Prav danes so minila štiri leta, odkar je Jernej Kruder na svetovnem prvenstvu v balvanskem plezanju v Münchnu osvojil drugo mesto. To je bila prva slovenska kolajna na svetovnih prvenstvih v tej zvrsti športnega plezanja. München je bil ponovno srečen kraj za vrhunskega celjskega plezalca. Krudru sta morala premoč v skupnem seštevku svetovnega pokala priznati japonska plezalca.
ki. V polfinalu so me prijetno presenetili navijači iz Celja. Prišli so stari prijatelji. Nekatere sem pričakoval, nekaterih pa ne. Kasneje sem izvedel, da so naše zastave vihteli tudi Slovenci, ki živijo v Münchnu. Obožujem zelo glasno vzdušje.
Približno dva meseca sta minila od predzadnje tekme v Vailu. S čim ste se vmes kratkočasili?
Balvanisti imamo resnično smolo, saj je bila zadnja tekma močno oddaljena od prvega dela sezone. Ker se nisem obremenjeval s končno uvrstitvijo, sem se posvetil plezanju po skalah. Udeležil sem se tudi dveh tekem svetovnega pokala v težavnosti in hitrosti. Raznovrstnost je vsekakor
koristna. Obenem bom v naslednji sezoni pogledoval proti olimpijskim igram v Tokiu. Tudi zato bom v prvi polovici naslednjega meseca na svetovnem prvenstvu v Innsbrucku tekmoval v vseh treh disciplinah. Potem bom opravil analizo, ki bo pokazala, česa se bom moral še bolj sistematično lotiti.
Navduševali ste s plezanjem po obokih mostov nad Ljubljanico in po naravnem oboku nad morjem na Ma-jorki. Kam bi umestili preplezano Smer norčkov?
Gre za zelo zanimivo smer v dolini Tamarja. Prvi jo je preplezal Silvo Karo že pred desetletji. Leta 2003 jo je Marko Lukič preplezal prosto, torej brez tehničnih pripomočkov, zgolj z varovanji.
Bil sem zelo vesel, da jo je tudi meni uspelo obvladati. Potešil sem svojo lakoto po plezanju na skalah. In kot sem dejal že prej, tudi to mi je koristilo pri balvanskem plezanju.
Se boste še sproščali na svoj način?
Vsekakor. Rad bi izkoristil poletne pogoje, ko je možno prosto plezati v višjih legah.
V Innsbruck pa - brez pričakovanj?
Resnično nimam posebnih želja. No, eno imam. Da bi užival. To bom skušal početi od prvega dne prvenstva v vseh treh disciplinah. Če mi bo to uspelo, potem bodo ob koncu tudi navijači zadovoljni in veseli.
DEAN ŠUSTER Foto: LUKA FONDA
Prvi poraz namesto prve zmage
V petem krogu 1. slovenske nogometne lige sta izgubili oba moštvi s Celjskega in sta na začelju lestvice. Stanje na razpredelnici je zaskrbljujoče.
Na srečo na (zelo slabem) igrišču ni bilo tako. Četudi so bili že tretjič zapored brez Rudija Požega Vancaša, ki naj bi se preselil v Maribor ali Belgijo, so Celjani v veliki vročini popolnoma nadigrali Triglav. Tisti, ki so si ogledali pokalni obračun v Biljah, so lahko razumeli, zakaj se žoga ne znajde v mreži tekmecev. Celjski napadalci so namreč sila nespretni. V drugem polčasu je svoje dodal še vedno nepolnoletni branilec Dušan Stojinović in Gorenjci so, ne
krivi ne dolžni, po svojih prvih treh strelih vodili s 3:0. Prvo enajstmetrovko je pri 0:1 zapravil Janez Pišek, drugo je izkoristil branilec Tadej Vidmajer. V slogu žlahtnih napadalcev je žogo poslal v zgornji kot. Na 150 tekmah v celjskem dresu mu ni uspelo doseči zadetka, na 151. pa mu je. To je bila slaba tolažba za domači tabor, ki je moral trpeti še ob proslavljanju Kranjčanov. Ti so skupinski pozdrav »zige-zage« izvedli kar na zelenici ...
Odstavitev?
Zelo dolgo ni bilo na spregled trenerja Celja Dušana Kosiča. Tako nesrečnih tekem ni bilo veliko v njegovi
igralski in trenerski karieri: »Nogometna usoda nam ni naklonjena. Kar si priigramo, ne znamo izkoristiti, nasprotnikom pa se vse posreči. Težko nam je. Točk ni, obenem pa fantom glede prizadevnosti ne morem ničesar očitati.« Dodal je, da bo teden zelo dolg. Kosič je na koncu izrekel pomenljiv stavek: »Počakati moramo na mnenje upravnega odbora. Potem se bomo odločili, po kateri poti bomo nadaljevali .« Njegovi varovanci so sprožili kar 15 strelov proti vratom. Predvsem to dejstvo mora vplivati na odločitev vodilnih mož kluba. Kosičeva odstavitev bi bila povsem neprimerna. Drži, da so mu za-
držali jedro ekipe, a obenem vseskozi nad strokovnim štabom visi Damoklejev meč - odhod (morda zgolj demonski) Rudija Požega Vancaša. Čas bi že bil, da v Ljudski vrt odpotujejo neobremenjeni in zelo odločni ter z zagotovilom, da jih ne bodo odrli, če se vrnejo s »porcijo«.
Rekorden poraz
Več strelov od tekmecev so imeli tudi Velenjčani v Kidričevem, a so tudi oni prepričljivo izgubili. Drugoligaši so odigrali srečanja 3. kroga. Slatinčani so po dveh zmagah doživeli rekorden poraz, v Rogaški Slatini je Drava zmagala s 7:1. V uvodnem krogu 3. slovenske lige sever je lo-
kalni derbi v Slovenskih Konjicah z 1:0 pripadel Zrečam. Celjski Šampion je gostoval v Rušah, obračun s Pohorjem se je končal s 3:3. Prijetno je presenetilo Šmartno, v Dravogradu je zmagalo s 6:0.
Znani so pari osmine finala pokala NZS. Na obračunih, ki bodo v sredo, 12. septembra, se bodo na treh tekmah med seboj pomerili prvoligaši. Celje bo gostilo Krško, Rudar bo odpotoval v Mursko Soboto k Muri, branilka naslova Olimpija se bo pomerila s Triglavom. V 1. krogu sta izpadla Šampion in Rogaška - Celjani proti Ivančni Gorici, Slatinčani proti Muri.
DEAN ŠUSTER
Izidi 5. kroga 1. SNL: Celje - Triglav 1:3, Aluminij - Rudar 3:0, Mura - Krško 0:1, Gorica - Domžale 1:0 in Olimpija - Maribor 0:3.
Lestvica 1		.SNL	
MARIBOR	5 4 1	0 18: 2	13
ALUMINIJ	5 3 0	2 11:10	9
DOMŽALE	5 3 0	2 9: 8	9
GORICA		1 6: 8	8
KRŠKO		1 3: 4	6
MURA		2 8: 6	5
OLIMPIJA		2 6: 7	5
TRIGLAV		2 6:10	5
RUDAR		3 5:14	4
CELJE	5 0 3	2 7:10	3
ŠPORT
19
Še devet dni do tekaškega
Start ultramaratona bo drugič pred dvorano Golovec - Prestavljeno ciljno prizorišče
praznika
»Na ultramaratonu Celje-Logarska dolina smo obravnavali peterico tekačev, ki so doživeli hujšo stopnjo toplotne izčrpanosti. Vsi so potrebovali infuzijsko nadomeščanje tekočin in krajši nadzor. V enem primeru nismo uspeli vzpostaviti zadovoljivega stanja, zato smo udeleženko prepeljali v Splošno bolnišnico Celje,« je zapisal dr. Ivan Žuran in izpostavil brezhibno logistiko, zlasti na cilju, ki je omogočila, da so vse zdravstvene zaplete obravnavali brez težav.
Z leve stojijo Robert Otorepec, izvršni direktor Celjskega sejma, Nataša Robnik, ambasadorka ultramaratona, Odon Simonič, predsednik Društva maratoncev in pohodnikov Celje, Nina Ermenc Pangerl, predsednica Športno-rekreativnega društva Celjski sejem, Ivan Žaberl, podpredsednik Društva maratoncev in pohodnikov Celje, in Tomaž Radoševič, poveljnik Vojašnice Celje.
Ultramaraton od Celja do Logarske doline se po tradiciji začne vsako prvo soboto v septembru. Tokrat bo štart že 1. septembra ob 6.00 v atriju Celjskega sejma. Organizatorji 34. ultramaratona od Celja do Logarske doline so doslej prejeli približno petsto prijav.
Predsednica Športno-re-kreativnega društva Celjski sejem Nina Ermenc Pangerl je zadovoljna z napovedano udeležbo: »Malenkost večja je letos številka na 75-kilo-metrski preizkušnji. Približno 20 tekačev več bo kot lani. S predprijavami smo jih zbrali 104, upamo, da se bo tik pred zdajci še kdo pridružil. Ohranili smo denarni sklad za najboljše ultramaraton-ce.« Ta bo znašal tisoč evrov, zmagovalca bosta prejela po 250 evrov, kar je manj kot lani. »Organizacija bo kot vselej zahtevna, za izpeljavo bo treba približno sto ljudi,« je dodala Ermenc Pangerlova.
Je delna rešitev Solčava?
Podpredsednik Društva maratoncev in pohodnikov Celje Ivan Žaberl se je najprej zahvalil Celjskemu sejmu, saj ima zasluge, da maraton še živi. Nato je izpostavil veliko težavo: »Ciljno prizorišče ne bo več pri Penzionu Na razpotju, kajti lastniki zahtevajo 2.500 evrov. Cilj bo na travniku, tudi tam za nas ne bo
brezplačno. Plačali bomo tisoč evrov. Dolina je oblegana in očitno ne obstaja več želja, da bi tam zaključili teke. Solčavski župan nam nudi moralno podporo. Predlagal je celo, da bi teke zaključili na njihovem prireditvenem prostoru. Spor med občino in dolino še ni končan in vse skupaj se odraža tudi na naši prireditvi. Pred 35. ultra-maratonom se bomo usedli in dobro pretehtali, kaj storiti. Morda bomo pripravili maraton okoli Celja. To bi bila sicer povsem drugačna zgodba. Očitno mi drugače gledamo na krasno Logarsko dolino kot domačini.« Tako
je z grenkobo v glasu pripovedoval Žaberl in dodal: »Pomagalo nam bo 77 redarjev, v primeru ugodnega vremena 65. Vključenih bo 14 policistov in 19 gasilcev. Na progi bo 13 okrepčevalnic.«
Tek v okviru zmožnosti
Za varovanje na cesti bodo skrbeli predvsem člani Združenja šoferjev in avtomeha-
nikov Celje. »Kolesarji, ki bodo spremljali tekače, naj vozijo po desni strani cestišča. Doslej nezgod ni bilo, upam, da bo tako tudi letos,« je željo izrazil predsednik Društva maratoncev in pohodnikov Celje Odon Simonič. »Če se bo ozračje ogrelo, bodo morali biti tekači pozorni, da bodo pili vodo. Tečejo naj v okviru svojih zmožnosti,« je še opozoril
Simonič. Slovenska vojska bo imela na novem ciljnem prizorišču še večjo vlogo s svojo logistično podporo. »Ogledali smo si teren in mislim, da bomo lahko vse pravočasno pripravili. Tekaški dogodek bomo izkoristili za vojaško prvenstvo na 17 kilometrov. Maraton od Mozirja bo ponovno namenjen spominu na Štefana Šemro-va,« je dejal podpolkovnik Tomaž Radoševič, Ambasadorka ultramaratona je Ce-ljanka Nataša Robnik, ki je že devetkrat pretekla celotno
Nazadnje smo se srečali 24. aprila letos v »rokometni« gostilni Amerika, ko smo v standardni zasedbi nekdanjega vodstva Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško praznovali 14. obletnico največjega uspeha slovenskega klubskega športa, osvojitve naslova evropskih prvakov. Miro je bil takrat kljub hudi bolezni dobre volje in v pričakovanju uspešne ozdravitve.
V veselem razpoloženju, bilo nas je štirinajst, smo še enkrat podoživljali tisti davni 24. april 2004 - zaključno tekmo v Flensburgu in slavje po njej ter veličastne sprejeme navijačev na letališču Brnik, pred dvorano Zlatorog in naslednji dan na Trgu celjskih knezov. Miro je bil takrat, poleg igralcev seveda, v središču pozornosti vseh navijačev. Tudi tokrat, na našem zadnjem srečanju, ko smo vsi upali, da bo vendarle premagal zahrbtno bolezen.
Na evropskem mladinskem prvenstvu v Celju sem ga mesec dni nazaj zaman iskal v dvorani. »Morda je na svojem priljubljenem vikendu na Krku,« sem razmišljal, a so me obhajale črne slutnje... Po novici, da so ga pred kratkim iz slovenjgraške bolnišnice premestili domov, so se na žalost uresničile. Dva meseca pred 75. rojstnim dnevom je Miro dokončno omagal.
Ob suhoparnem naštevanju vseh uspehov, ki jih je dosegel Miro Požun, lahko zapišemo, da je bil med našimi najuspešnejšimi rokometnimi trenerji. Svoj višek je dosegel v Celju z osvojitvijo naslova
progo. Ima eno zmago in nekaj drugih mest: »Na evropskem prvenstvu v teku na 24 ur sem zaradi zdravstvenih težav odstopila po 150 kilometrih. Osmega septembra bom nastopila na svetovnem prvenstvu v teku na 100 kilometrov. Če se bom odločala s srcem, potem bom na štartu v Celju, če pa s pametjo, bom tekla na eni od krajših prog, kajti v enem tednu bi bila dva takšna zalogaja prehuda za telo.«
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
evropskih klubskih prvakov in zmagovalcev evropskega superpokala, kar je bil leta 2004 poleg obeh domačih naslovov popoln možni izkupiček doma in v Evropi. Najboljši v državnem prvenstvu je bil vsega skupaj petkrat in v pokalnem tekmovanju štirikrat, po enkrat je z ekipo igral v polfinalu in četrtfinalu evropske lige prvakov ter enkrat v polfinalu evropskega pokala pokalnih zmagovalcev. Opazni so tudi njegovi prispevki članski (1995/96,2008/09) in mladinski (1992/93) državni reprezentanci ter njegovo strokovno delo nasploh.
Miro Požun je v slovenskem rokometu in športu nasploh zapustil neizbrisen pečat. Ne le kot trener in strokovnjak, ampak tudi kot dober sodelavec in prijatelj. Še posebej se ga bomo z najlepšimi občutki spominjali v Celju - igralci in sodelavci v klubu, navijači, še posebej tisti iz Prekmurja. Ostal nam bo v večnem spominu!
ANDREJ ŠUŠTERIČ
Zelo sporna sodniška odločitev
Celjski kajakaš Martin Srabotnik se je z evropskega prvenstva za mlajše člane na divjih vodah v Bratislavi vrnil z zlato ekipno medaljo, a z zgolj enajstim mestom v posamični konkurenci.
Zbirka medalj z velikih tekmovanj se je na Špici pri Kajak kanu klubu Nivo Celje sicer povečala, toda predsednik Dušan Konda zmajuje z glavo. Po svetovnem prvenstvu je rotil Martina, naj pelje tako, da ne bo dal sodnikom možnosti za najvišjo kazen. A se je zgodilo prav to. Srabotnik je odlično odveslal finalno tekmo, žal pa je sodnik pri enajstih vratcih presodil, da je storil napako in mu je dodelil 50 kazenskih sekund. Brez te kazni bi obetavni celjski kajakaš osvojil srebrno medaljo. Pred njim so tri pomembne preizkušnje v članski konkurenci, tekmi svetovnega pokala v Tacnu in španskem La Seu d'Urgellu ter svetovno prvenstvo na olimpijski progi v Riu de Janeiru.
DEAN ŠUSTER, foto: KKK NIVO
Celjan Martin Srabotnik (v sredini) ter Niko Testen in Vid Kuder Maru-šič, zmagovalci ekipne kajakaške tekme na EP za mlajše člane
Lani sta zmagala hrvaška tekača Marija Vrajić iz Zagreba in Robert Radojković iz Poreča. Za Vrajićevo je druga v cilj pritekla Celjanka Nataša Robnik, nato še Marija Trontelj. Pri moških je bil drugi Alen Božič in tretji Domen Kozjek iz Griž.
Izjemna predstava je v finalu turnirja v Strugi uspela novemu vratarju celjskega kluba Klemnu Ferlinu.
Celje prvo v Strugi, Gorenje v Csurgu
Slovenski rokometni prvaki so v finalu 46. mednarodnega turnirja v makedonski Strugi premagali romunsko Constanzo s 25:24.
Daniel Dušebajev je dal štiri gole, junak finala je bil vratar Celja Pivovarne Laško Klemen Ferlin z 18 obrambami, ki je bil izbran za najboljšega čuvaja mreže na turnirju. Najboljši igralec je bil organizator celjske igre Domen Makuc. Nad turnirjem je bil navdušen trener Branko Tamše: »Če bomo dobili vabilo tudi naslednje leto, se bomo z veseljem odzvali. Gre za malce specifično okolje, saj smo igrali pod zvezdami, kar je bilo posebno doživetje. Občinstvo nas je sprejelo za svoje, ves čas so domačini navijali za nas, kar je lepa potrditev našega dela.«
Rokometaši Gorenja so gostovali na mednarodnem turnirju na Madžarskem, kjer so zmagali na obeh tekmah. V finalu so bili Velenjčani s 27:24 boljši od domače ekipe Csurgoi. Najboljši strelec pri zmagovalcih je bil s kar devetimi zadetki Aleks Kavčič.
DŠ, foto: RK CPL
V Mozirju bo štart ob 9.00, na Ljubnem ob 10.30 in v Lučah ob 11.30. Cene so nižje do 26. avgusta.
V SPOMIN
Miro Požun (1943-2018)
Pogreb bo v petek, 24. avgusta, ob 15. uri na pokopališču Podkraj.
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
STROJI
PRODAM
STISKALNICO za grozdje in mlin prodam.
Telefon (03) 5472-273. 1327 DOBRO ohranjen traktor Štore 404, letnik 1984, prodam. Telefon 051 203-387.
1331
Telefon 041 689-748. 1298 DVOSTANOVANJSKO hišo v Šentjurju, velikost parcele približno 1.500 m2, prodam. Telefon 041 853-581 aH 017230-68775.	1306
VIKEND, vseljiv, v Dramljah, ugodno prodam. Telefon 041 521-847. 1343
Ipavčeva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91
GROZDNI mlin s pecljalnikom ugodno prodam. Telefon 070 378-488. 1320
KUPIM
CEPILEC na sveder, nakladalec gnoja Hu4 in podobno kupim. Telefon 051 491386.
BELO, dobro ohranjeno otroško posteljo z jogijem prodam. Telefon 041 333-086.
1311
PRODAM
1346
KOKOŠI nesnice jarkice, rjave barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p
POSEST
PRODAM
HIŠO, takoj vseljivo, relacija Vojnik-Dobr-na, prodam ali dam v najem. Telefon
041 277-618.
1340
astrologinja
0906430
ia pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vafega operaterja
KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke prodamo. Ob nakupu 10 kokošk podarimo petelina. Živali so redno cepljene in nimajo odščipnjenih kljunov, zato so primerne za kmečko rejo. Na zalogi so tudi beli piščanci za dopitanje. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 763800, 051 379-031.	p PRAŠIČE, težke od 30 kg naprej, za rejo ali zakol, lahko tudi polovice, ugodno prodam. Telefon 041 996-166. 1275 NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom po celotni Sloveniji. Vzreja ne-snic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n TELICO belgijsko plavo, staro eno leto in pol, prodam. Telefon 041 531-683.
1293
TELICO, ls, težko 280 kg, prodam. Telefon 041 547-769.	Š 39
PRAŠIČE, mesni tip, težke od 110 do 140 kg, ugodno prodamo. Možna dostava. Telefon 041 455-732. 1332 ŠTIRI telice simentalke, ena breja 8 mesecev, druge so težke 450, 350 in 150 kg, prodam. Telefon (03) 5777-431.
1336
PRAŠIČE, od 30 do 200 kg, domača hrana, možna dostava, prodamo. Zbiramo naročila za breje svinje mladice. Telefon 051 720-294.	p
TELICO, staro eno leto in pol, in jalovo kravo; obe simentalki, prodam. Telefon 031 692-722.	1345 BIKCA ls/lim, starega 4 mesece, prodam.
Telefon 031 463-554. 1337 BIKCA, težkega 170 kg in prašiče, težke 120 kg, prodam. Telefon 070 556-695.
1347
J i ARSNA
astro
ffiÄHjS
ш^мс© center p«®®
iiww S
< 2,19 €/min. iz omrežja Teiemacb, ceno iz dnjglh omrežij določajo drugi operaterji
PRAŠIČE, težke od 20 do 70 kg, domače vzreje, za zakol ali nadaljnjo rejo, možna dostava, prodam. Telefon 041 797-052.
1352
E
PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
JALOVE krave in telice za zakol ter pašne krave, lahko slabše reje, kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 544-270.
astrologinja jasnovidnost BIOTERAPIJE
BURSKE kozličke, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 031 479-727.
1342
PRAŠIČE, težke od 30 do 50 kg, za nadaljnjo rejo, in enega težkega 220 kg, za zakol, prodam. Telefon (03) 5738-019.
L 116
DVA bikca simentalca, stara 10 dni in en
mesec, prodam. Telefon 070 250-441.
1256
TELIČKO pasme ls, težko 130 kg, od dobre molznice, prodam. Telefon 041 958884.	1351
KUPIM
PRODAM
VINO jurka, neškropljeno, prodam. Telefon 070 818-005.	1289 ZELEN fižol, oluščen, prodam. Telefon 5414-326. 1326 V VIRŠTANJU prodamo grozdje (rdeče: frankinja in žametna črnina; belo: laški rizling, sauvignon, muškat, rumeni plavec). Podarimo jabolka za ozimnico in »prešanje«. Telefon 041 592-643.
1338
GROZDJE: laški rizling, chardonnay in modra fra ukinja prodam. Cena po dogovoru, možna dostava na dom. Telefon 041 927-844. 1339
ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A., d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280.	n
DEBELE, suhe krave in telice ter teleta kupim. Plačilo takoj - z davkom. Telefon 041 653-286.	Š 30
za zrele, resne ljudi z vse države
031836378
http://www.zau.si
ШШШ
živite cenejel
i
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 10 besed) in dveh čestitk na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.
SKINAUT
SMUČARSKA iOLA
CELJSKA
I
Informacije 0(1 614 464
TDPFIT
center za zdravje in rekreacijo
C E LJ 5 K A
k©c-r>
izposoja kolesa
SLADA
TRGOVSKO PODJETJE, d. a o.
«JE--
m
PROTUKl
ortopedski pripomočki
INOX DIMNIKI
MERZELJ
Jerica Merzelj Gojznikar, s.p.
—
<pTIKN
TERŽAN, d.o.o.
Popusti iz posebnih akcij se ne seštevajo s popustom na kartici
-	CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 50 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 5 eur. Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 100 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 10 eur.
-	FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve
-	CELJSKA KOČA, www.celjska-koca.si, telefon 041 718 274, nudi ob izposoji enega kolesa (gorskega ali električnega) drugega brezplačno.
-	MERZELJ Jerica Merzelj Gojznikar, s.p., Dimniki Merzelj- izdelovanje dimnikov, izdelki iz inox pločevine, Kaplja vas 46, Prebold
-	10% popust pri nakupu njihovih izdelkov
-	SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje - 10% popust
-	Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Teharje 23, 3221 Teharje (zraven picerije Picikato). Več vrst različnih masaž,
20% popust na vse. Tel: 051 611 078
-	SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust.
-	OPTIKA TERŽAN d.o.o., Mariborska 54, Celje,
tel.: 03/491-38-00. 10% popust ob nakupu korekcijskih in sončnih očal (popusti se ne seštevajo)
-	TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust
-	AVTO SAFIR, PROFESIONALNO POLIRANJE IN GLOBINSKO ČIŠČENJE AVTOMOBILA, Jolanda Salamon s.p., Delavnica: PGD Celje - Gaberje, Mariborska cesta 80/b, 3000 Celje. Telefon: 041698-283. www.avtosafir.com - 10% popust na vse svoje storitve
-	PROTEKS d.o.o., Orova vas 14, 3313 Polzela, Industrijska prodajalna, Rimska cesta 188, Šempeter. Telefon: 03 705 00 48, www.proteks.si. -5% gotovinski popust.
-	INSTALACIJE VRHOVŠEK, tel. 051 429 138, www.instalacije-verhovsek.si. Popust: Pri nakupu do 500 EUR 5 % vrednosti, pri nakupu do 2000 -10 %, pri nakupu nad 2000 - 15 % popust.
0000313110000100310002023201
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
Pet let že v grobu spiš, a v naših srcih še živiš.
V SPOMIN
JOŽE GUCEK
(23. 4. 1943 - 22. 8. 2013)
Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje
se je naučiti živeti brez njega. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke v spomin.
Njegovi domači
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
FANIKE TOMAN
iz Valvasorjeve ulice 16 v Celju
iskrena hvala vsem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na zadnjo pot, izrazili sožalje ter darovali
sveče in cvetje. Hvala pevcem in gospodu župniku Srečku Hrenu za
pogrebno slovesnost. Še posebej hvala medicinskemu osebju gastro oddelka Splošne bolnišnice Celje za skrbno nego in lajšanje bolečin do njene zadnje ure.
Žalujoči domači
KORUZO za silažo, 35 arov, okolica Šentjurja, prodam. Telefon 051 267-685.
1348
OSTALO
PRODAM
BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205.	p
Hvala ti, mama, za rojstvo, življenje! Hvala za čast, ljubezen, skrbi! Hvala za bisere, stkane v trpljenje. Mama, naj večno ti lučka gori!
V SPOMIN
19. avgusta je minilo dvajset let, kar nas je zapustila ljuba mama, babica, prababica, tašča in sestra
MARIJA KOBILICA
iz Šentruperta
Iskrena hvala vsem, ki obiskujete njen grob, v zadnjem letu žal tudi grob očeta Poldeta, jima prižigate svečke in ju ohranjate v lepem spominu.
Vsi njuni žalujoči
Nihče ne ve, kako boli, ko tebe, ljubi mož, ati, dedi, brat, stric, svak, tast in prijatelj, več v našem domu ni. A spomin nate vsak dan bolj živi, saj zlatih src, kot si imel ga ti, le malo še živi.
V SPOMIN
25. avgusta 2018 bo minilo leto, kar nas je zapustil naš predragi
ANTON ŠPAN
iz Pongraca pri Grižah (1. 1. 1949-25. 8. 2017]
Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete svete maše, postojite ob njegovem prezgodnjem grobu, mu prižigate sveče in prinašate cvetje.
Žalujoči: vsi njegovi, ki ga neizmerno pogrešamo.
SKORAJ nov hidrofor prodam. Telefon 040 259-082.	1327
PVC okna, dvojna, Termopan zasteklitev, bele barve, (v. 115, š. 95 cm - 2 kosa) in (v. 186, š. 70 cm - 1 kos), ter balkonska vrata (v. 215, š. 79 cm), prodam. Telefon 041 973-776. 1330 CISTERNI za vino, 300, 200 l, malo rabljeni, prodam po polovični ceni. Telefon 041 283-778.	1349
BIKCA simentalca, 340 kg, hribovski trosilec Sip vtg 2700, dva pokončna valja, lepo ohranjen, zgrabljalnik Fella ts 295 rdf, priklop možen spredaj ali zadaj, zavesa - kopirno kolo, prodam. Telefon 041 824-851. 1317 USNJENO sedežno garnituro, staro eno leto, in otroško »frajtonarico« prodam. Telefon 051 420-133.	p
SUHA drva akacije, nažagana na dolžino 35 cm, prodam. Telefon 031 479-727.
1342
ZAPOSLITEV
DELAVCA za prosto delovno mesto na CNC stroju zaposlimo. Vrečko, d. o. o., Breg 9, 3000 Celje, telefon 041 708-915.
1329
novi tednik
VcdHC? 2 Ш№)!
Težko se je bilo posloviti, a morali smo to storiti.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, zlatega atija, dedija, brata, strica in tasta
IVANA PLANKA
(21. 12. 1953 - 5. 8. 2018)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za podarjene sveče, cvetje, svete maše ter izražena ustna in pisna sožalja. Posebna zahvala je namenjena duhovniku Marku Šramlu za lepo opravljen obred, pevcem skupine Eros, izvajalcu Tišine, govorniku gospodu Francu Plahuti in pogrebni službi Guzej za lepo opravljen obred.
Vsi najdražji, ki smo ga imeli radi in ga močno pogrešamo.
Težka je bila tvoja življenjska pot. Veliko si delal, veliko trpel, vendar plemenito srce si imel. Huda bolezen nam vzela te je, a spomina nate nam ne more vzeti nihče.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, atija in ata
IVANA NOVAKA
iz Vodruža pri Šentjurju (21. 8. 1943 - 24. 7. 2018)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za darovane sveče, svete maše in izražena sožalja. Iskrena hvala gospodu župniku Petru Orešniku, pevcem iz Sv. Jakoba, gospe Bernardi za ganljive besede slovesa in sosedi Lojzki za vse molitve. Hvala podjetju Merkscha, d. o. o., Celje. Hvala tudi pogrebni službi Žalujka za organizacijo pogreba in vsem nosilcem praporov. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku.
Žena Silva, sin Ivan in hči Lidija z družinama
KUPIM
CELJE VABI K SODELOVAf »DELAVCE/SODELAVKE ГОЈО TEHNIČNO EKIPO.
SVOJE PRIJAVE S KRATKIM ŽIVLJENJEPISOM POŠLJITE NA NASLOV: TV CELJE d.0.0., Mariborska 86, 3000 Celje, ali po elektronski pošti: urednistvo@tvcelje.si, do 15. avgusta 2018.
Dodatne informacije lahko dobite na tel. številki: 03 42 88 200
i&j ШШ telemach МН
kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 352
BUKOVINO na štoru ali ob kamionski cesti kupim. Telefon 041 506-958. 1226
48-letni Celjan, 170/80, čustven, pošten, ljubitelj narave, zaposlen, bi rad spoznal žensko za prijateljstvo in kasneje resno zvezo. Telefon 040 210-295.
1297
Vaš zakaj ii nas zato.
Vsak ponedeljek шшшт ob 12.15.
Iščemo odgovore na vprašanja poslušalcev.
IT»
<ГЧ
CM
>3 '
	novi tednik
Ime in priimek:	
Naslov, kraj:	
E-poštni naslov:	Datum rojstva:
Plačilo {ustrezno označi)
□	v enkratnem znesku za 12 mesecev 106,02 evra
□	za 6 mesecev 55 evrov
□	za 3 mesece 27,93 evra
□	mesečno 9,50 evra
CENE SO S POPUSTI (DDV je vključen)
Telefonska številka:
Datum:
Podpis naročnika:
1333
p
22
NAPOVEDNIK
radio celje
Kino
90.6
95.1
95.9
100.3
MHz
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 23. avgust
Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje
10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev
PETEK, 24. avgust
Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo,
20 vročih Radia Celje		
		
	TUJA LESTVICA	
i.	RUDIMENTAL FT. MAJOR	
	LAZER - LET ME LIVE	(3)
2.	MAROON 5 FT. CARDI B -	
	GIRLS LIKE YOU	(6)
3.	KYGO & IMAGINE DRAGONS -	
	BORN TO BE YOURS	(5)
4.	ONEREPUBLIC FT. LOGIC -	
	START AGAIN	(5)
5.	ZAYN - SOUR DIESEL	(3)
6.	JONAS BLUE FT. JACK &	
	JACK - RISE	(1)
7. SELENA GOMEZ - BACK TO		
	YOU	(2)
8.	MATOMA & ENRIQUE	
	IGLESIAS FEAT. KONSHENS -	
	I DON'T DANCE	(2)
9.	Paul McCartney -	
	COME ON TO ME	(3)
10.	JUICE WRLD - LUCID DREAMS (1)	
	DOMAČA LESTVICA	
1.	LEA SIRK - MOJ PROFIL	(5)
2.	XEQUTIFZ - TI LAHKO VSE	(6)
3.	BIG FOOT MAMA - NORMALEN	(4)
4.	ŽAN SERČIČ &	
	GAJA PRESTOR - NAZAJ	(2)
5. SHVILAJ - NESKONČNI		
	HODNIKI	(4)
6.	ANIKA - POGLEJ ME	(3)
7. S.I.T. - VROČE		(1)
8.	EMKEJ - RDEČE OČI	(2)
9.	RENE - EN POGLED	(3)
10. SASA LESNJEK - NAJINO		
	POLETJE	(1)
	PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:	
	YEARS & YEARS - IF YOU'RE OVER	
	ME	
	NICKI MINAJ FT. ARIANDA	
	GRANDE - BED	
	PREDLOGA ZA DOMAČO	
	LESTVICO:	
	I.V.Y - PARFUM	
	LAURYLIN & JAN BOGATIČ - SAN-	
	JAL BOM	
	Lestvico 20 vročih lahko poslušate	
	vsako soboto ob 18. uri. Za svoje	
	najljubše skladbe lahko glasujete na	
	spletni strani www.radiocelje.com.	
8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje
10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana
SOBOTA, 25. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice
NEDELJA, 26. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele
PONEDELJEK, 27. avgust
Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje
9.15 Predstavljamo skladbe tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport
danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca
TOREK, 28. avgust
Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje
10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev
SREDA, 29. avgust
Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje
10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Vaš zakaj, naš zato, ponovitev
novi tednik
Vedno г mm j!
90,6 95,1 95,9 100,3
radio cehe
Vedno г mm j!
CINEPLE
Spored od 23. 8. do 29. 8. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Hotel Transilvanija 3: Vsi na morje - fantazijski, komedija, sinh.
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.40, 18.40 sobota, nedelja: 14.40, 16.40, 18.40,
Hotel Transilvanija 3: Vsi na morje - fantazijski, komedija, sinh., 3D
od četrtka do srede: 15.40, 17.40 Izgubljena med valovi - akcijski, drama, pustolovski od četrtka do srede: 21.10 Jurski svet: Padlo kraljestvo -akcijski, pustolovski četrtek, petek, sobota: 16.30 Mamma Mia: Spet začenja se!
-	muzilkal, komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.30, 19.00, 20.00, 21.15
sobota, nedelja: 15.10, 17.30, 19.00, 20.00, 21.15 Megalodron: Predator iz globin
-	akcijski, znanstveno fantazijski od četrtka do srede: 15.45, 18.00, 20.20
petek, sobota: 22.35 Misija: Nemogoče - Izpad - akcijski, pustolovski, triler
od četrtka do srede: 15.30, 18.20, 20.40
petek, sobota: 22.15 Nebotičnik - akcijski, triler petek, sobota: 21.40 Skrivno življenje mačk - animirani, pustolovski, sinh. od nedelje do srede: 16.50 nedelja: 16.50
Skrivno življenje mačk - animirani, pustolovski, sinh., 3D nedelja: 15.20 Slender Man - grozljivka od četrtka do srede: 16.50, 18.50, 20.50
Ti loviš - komedija od četrtka do srede: 19.40 Vohun, ki me je nategnil - komedija, akcijski
od četrtka do srede: 15.50, 18.10, 20.30
lliciropol
ČETRTEK
20.00 Mary Shelley - biografska
drama
PETEK
20.00 Legenda o konkubini -
fantazijski SOBOTA
20.00 Mary Shelley - biografska
drama
NEDELJA
20.00 Plesna terapija - komedija SREDA
20.00 Sicario2: Vojna brez pravil - kriminalna drama
KINO VELENJE
PETEK
19.00 Hotel Transilvanija 3: Vsi na morje! - animirana družinska pustolovščina, sinh., 20.30 Svet prihodnosti - akcijski, znanstveno fantazijski 20.50 Mamma mia! Spet začenja se - romantična glasbena komedija
23.00 Megalodon: Predator iz globin - akcijska grozljivka, znanstveno fantazijski
PRVIČ V SLOVENIJI
SKRIVNOSTI LETENJA
Gostujoča interaktivna razstava za vse generacije
вош	I5ER 2018
^rjjJM^N.jVjj^A CEDE
OSREDNJA KNJIZRICA CELJE, REGIJSKO ŠTUDIJSKO SREDIŠČE V CEUU
V SODELOVANJU S FUN SCIENCE SLOVENIJA
REGIJSKO STUDIJSKO SREDIŠČE
SOBOTA
19.00 Hotel Transilvanija 3: Vsi na morje! - animirana družinska pustolovščina, 3D, sinh. 20.00 Svet prihodnosti - akcijski, znanstveno fantazijski 21.00 Megalodon: Predator iz globin - akcijska grozljivka, znanstveno fantazijski 23.05 Misija: Nemogoče - Izpad - akcijski, vohunski NEDELJA
16.00 Poldi: Pustolovščine pogumnega ptička - animirana pustolovščina sinh., 18.00 Megalodon: Predator iz globin - akcijska grozljivka, znanstveno fantazijski 19.00 Svet prihodnosti - akcijski, znanstveno fantazijski 20.15 Mamma mia! Spet začenja se - romantična glasbena komedija
PLOSCAD OB DOMU KULTURE VELENJE
Zvezde pod zvezdami - brezplačne filmske projekcije na prostem
PONEDELJEK
21.00 Ljubezen na prvo bolezen - romantična komedija
V primeru slabega vremena bo filmska predstava v mali dvorani Kina Velenje.
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 23. 8.
18.00 Vila Bianca Velenje_
Likovna dela članov študijskega krožka Na krilih ustvarjalnosti
odprtje razstave likovnih del
19.00 Vila Bianca Velenje_
Michall Müller, citre (Češka)
ob zaključku jubilejnega citrarskega festivala
19.00 Velenjski grad_
Tiylen Mucik: Ženska in botanična fotografija
odprtje fotografske razstave
SOBOTA, 25. 8.
10.30 Vila Herberstein Velenje Sobotne lutkarije: Princeska na zrnu graha
Lutkovno gledališče Velenje; v primeru slabega vremena predstava odpade
20.00 Vila Bianca (Mia Bianca) Velenje Uroš Perič
koncert; vstop prost
21.00 eMCe plac Velenje_
Jeru The Damaja (ZDA), Bolesna Brača (HR), Nemir Tadija, Triiiple in Major Beck (3320) Festival mladih kultur Kunigunda
NEDELJA, 26. 8.
17.00 Pekarna v Starem Velenju Predstavitev zbornika ob 20. obletnici FMKK
19.00 Dvorec Novo Celje Zgodbe časa
voden ogled po razstavi s kustosinjo mag. Alenko Domjan
PONEDELJEK, 27. 8.
19.00 eMCe plac Velenje
Kill your expectations
odprtje razstave Nejca Smodiša
SREDA, 29. 8.
21.00 eMCe plac Velenje
Mombu (IT), Ottone Pesante(IT)
Festival mladih kultur Kunigunda
Poletje v Celju
ČETRTEK, 23. 8.
18.00 Mestna plaža
V deželo glasbe in domišljije: Zvenim kot pesem, donim kot gora!
izvaja Mateja Gorjup, primerno za otroke od 3. leta starosti; vstop prost, v primeru slabega vremena odpade
18.30 Drevesna hiška v Mestnem gozdu
Domača štacuna vabi na prigrizek na Drevesno hiško
20.30 Vodni stolp_
Back to black - Amy Winehouse tribute
koncert; Vocal BK Studio
20.30 Trg pred Mestnim kinom Metropol
Svet v mestu: King Foo
koncert; vstop prost, v primeru slabega vremena v Branibor Clubu
PETEK, 24. 8.
17.00 do 21.00 Mestno središče
Dežela Celjska vabi
srednjevaška tržnica, vitezi in grajske gospodične, ustvarjalnice za najmlajše..; vstop prost, v primeru slabega vremena odpade
NAPOVEDNIK
23
ШП7Г
mu2ejnoveJšezgodovitie|celje
JAVNO VODSTVO PO OBČASNI RAZSTAVI BUČI, BUČI, MORJE ADRIJANSKO
Vabljeni v nedeljo, 26. avgusta, ob 17. uri na zadnje javno vodstvo po občasni razstavi »Buči, buči, morje Adrijansko / Primorski Slovenci na Celjskem po letu 1918«. Razstava bo na ogled do 31. avgusta 2018.
Več o programu na spletni strani muzeja http://www.muzej-nz-ce.si
20.00 Hotel Evropa_
Poletje na promenadi Hotela Evropa
glasbeni gost v živo; vstop prost, v primeru slabega vremena dogodek odpade, tudi v soboto ob istem času
20.30 Parkirišče za spodnjim gradom
Celjani Celjanom: Poezije prepletanj
avdio-vizualna pesniško-gibalna predstava
21.00 Trg pred Mestnim kinom Metropol
Maja Založnik & The Moonshine trio
koncert; vstop prost, v primeru slabega v Branibor Clubu
SOBOTA, 25. 8.
10.00 Hotel Evropa_
Evropin otroški vrtiljak
animacija za otroke; vstop prost, v primeru slabega vremena odpade
10.00 do 12.00 Mestno središče Celjani Celjanom: Svitov mesec fotografije na stojnici
izobraževanje, druženje in združevanje ljubiteljev fotografije; v primeru slabega vremena odpade
10.00 do 13.00 Mestna plaža
Iz muzeja na plažo
na plaži pred desetletji, muzej v kovčku, razstava na prostem; v primeru slabega vremena dogodek odpade
11.00 do 19.00 Stari grad Celje
Živa zgodovina na Starem gradu
tudi v nedeljo ob istem času
16.00 do 21.00 Stari grad Celje
Dežela Celjska vabi
vrvež trškega barantanja, konjenikov, žonglerjev, ognjene predstave, srednjeveški bobni...
20.30 Vodni stolp - Špital za prjatle
Marvin (laško-celjska zasedba)
koncert; vstop prost 21.00 Celjski mladinski center Z glasbo do vrelišča
tradicionalni koncert Kluba študentov občine Celje; vstop prost
21.00 Trg pred Mestnim kinom Metropol
Metropol night
v primeru slabega vremena v Branibor Clubu
NEDELJA, 26. 8.
11.00 Pokrajinski muzej Celje
Grofje Celjski
javno vodstvo po razstavi
18.00 Slaščičarna Zvezda
Celjani Celjanom: Najin otrok
predstavitev pesniške zbirke Carlija Grmiča;
_vstop prost_
18.00 Mestna plaža
Ples kot oblika izražanja
plesna delavnica za otroke, izvaja: Plesna šola Kattan, primerno za otroke od 3. leta starosti; vstop prost, v primeru slabega vremena dogodek odpade, tudi v ponedeljek ob istem času
PONEDELJEK, 27. 8.
20.30 Vodni stolp_
Celjani Celjanom: Kitajska, dežela razdalj, in jaz
literarni večer s predstavitvijo knjige Petra Zupanca
TOREK, 28. 8.
18.00 Mestna plaža
Lutkarije: Lutkovni poligon
izvaja: Gledališče Dela, primerno za otroke od 3. leta starosti; vstop prost, v primeru slabega vremena odpade.
20.00 Stari grad Celje_
Večer poezije s podelitvijo Veronikine nagrade, male Veronike in zlatnika poezije 2018 Mestna občina Celje bo podelila že 22. Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko preteklega leta, Fit Media pa 14. zlatnik poezije za življenjski opus. Podeljena bo tudi mala Veronika za najboljšo pesem med mladimi slovenskih srednjih šol. ( V primeru dežja bo prireditev v Narodnem domu Celje)
SREDA, 29. 8.
20.00 Mestna plaža
Celjani Celjanom: Oskar Rieding in njegove glasbene zgodbe
predstavitev glasbene slikanice; primerno za otroke od 4. leta starosti; vstop prost, v primeru slabega vremena odpade
Ostale prireditve
ČETRTEK, 23. 8.
17.00 Galerija Velenje_
Družinska urica
delavnica slikanja na platnu z umetnico Barbaro Jurkovšek 19.00 do 20.30 Celjski dom
Uvodni info o pomočeh in izcelitvah po duhovni poti
informativno predavanje po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Groeninga; vstop prost
21.00 Grad Podsreda_
Kino pod grajskimi zvezdami
Legenda o Sarili -animirana družinska pustolovščina, sinh.
PETEK, 24. 8.
12.00 Kamrica, medgeneracijski center Vojnik
Kreativna delavnica za mlade - izdelava ovitkov za zvezke 19.00 Pekarna v starem Velenju
Zdrs in Tomi Vezjak: Framed Society art
odprtje art pekarne 21.00 Velenjska plaža Skupina Trnje
koncert
SOBOTA, 25. 8.
7.00 Ploščad Centra Nova in
Cankarjeva ulica Velenje
Mestna tržnica Velenje
8.00 Start pri Ekomuzeju Žalec
Pohod po hmeljski poti
cilj pri Fontani piv Zeleno zlato
8.00 do 12.00 Tržnica pri fontani Žalec
Podeželska tržnica 10.00 Sončni park Velenje
Ta veseli dan z M-dance plesne delavnice 11.00 Graška gora
32. srečanje borcev, planincev, brigadirjev in članov veteranskih organizacij
bogat kulturni in zabavni program
Razstave
Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetli-kanje prekletih 2. del - fragmen-tacije zgodovine; do preklica
Stari grad Celje - medzidje: razstava Danes grofje Celjski in nikdar več; do nadaljnjega
Večnamenski dom Rimske Toplice: razstava akademskega slikarja rojaka Jožeta Vodlana; v času odprtosti Knjižnice Rimske Toplice do 31.8.
• Г	i*	www.trgovinejager.com £ SER ^ ™ ; TRADICIJE f /„L 0ФМ1 SLOVENSKO [/^U" V [ DRUŽINSKO PODJETJE
ZAPOSLIMO		
PRODAJALEC - BLAGAJNIK
Za delo v Supermarketu Jager Celje. Zaželene so delovne izkušnje pri blagajniškem poslovanju in delu v supermarketu. Pričakujemo pozitivno osebo, ki je rada v stiku s strankami.
PRODAJALEC DELIKATESE
Za delo v Supermarketu Jager Celje. Zaželeno je poznavanje delikatesnih izdelkov in izkušnje pri prodaji delikatesnih izdelkov. Pričakujemo osebo, ki jo veseli delo z živili, ceni čistočo in je prijazna do kupcev.
PRODAJALEC KRUHA IN DOPEKE
Za delo v Supermarketu Jager Celje. Zaželeno je poznavanje kruha in pekovskih izdelkov oz. vas veseli delo v strežbi. Pričakujemo osebo, ki jo veseli delo s svežimi izdelki, ceni svežino in je natančna pri delu.
PRODAJALEC TEHNIČNEGA BLAGA
Za delo v tehničnem oddelku Centra Celje. Zaželeno je poznavanje tehničnih izdelkov oz. veselje do učenja in spoznavanja novih materjalov. Prednost imajo kandidati z izkušnjami iz tehnične trgovine oz. kandidati s tehničnim predznanjem.
Pisne vloge pošljite do 30.8.2018 na kadri@trgovinejager.com ali po pošti na naslov Jagros d.o.o., Prvomajska 29, 3250 Rogaška Slatina
Jagros d.o.o., Laše 1/b, 3241 Podplat | www.trgovinejager.com | tajnistvo@trgovinejager.com
15.00 Pred gasilskim domom v Socki
Gasilsko meddruštveno tekmovanje z gasilsko veselico in prevzem novega gasilskega vozila
NEDELJA, 26. 8.
8.00 V parku pri graščini na Frankolovem
Poletni kramarski sejem 11.00 Velenjski grad
Voden ogled Velenjskega gradu s pasjimi prijatelji
15.00 Dom krajanov Ljubečna Finale 38. Zlate harmonike Ljubečna
Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega
Galerija Nika Ignjatiča Celje:
razstava Zorana Josića Miniature in tematske karikature; do nadaljnjega
Galerija sodobne umetnosti Celje: Mednarodna skupinska razstava Vse naše skrivnosti/ All of Our secrets; do 23. 9.
Likovni salon Celje: fotografska razstava Ine Niehoff: (seeing) Invisible fireworks; do 31. 8.
Galerija erotike Račka: razstava stalne zbirke Grda račka; do 31. 8.
Galerija Volk Celje: razstava XX. Poletni slikarski Ex-tempore, Celjske poletne vedute 2018; do 31. 8.
21.00 eMCe plac Velenje_
KunigundinVynil lounge
raznolike glasbene vsebine najbolj vročih lokalnih glasbenih navdušencev; vstop prost, tudi v torek ob istem času
TOREK, 28. 8.
10.00 in 17.00 Travnik pri Domu kulture Velenje
Poletje na travniku: Mali prstki, veliki ustvarjalci
ustvarjalna delavnica za otroke z Valentino Cehner; v primeru slabega vremena v Galeriji Velenje
Kulturni dom Šmarje pri Jelšah: razstave fotografij Vinka Skaleta Korenine; do 11. 9.
Osrednja knjižnica Celje: razstava Mladi za Celje - 40 let avtorja Mojmirja Mosbrukerja; do 31. 8.;
Celjski mladinski center: fotografska razstava Simone Mi-klavc Zaujeti trenutki; do 31. 8.
Celjska kulturnica: fotografska razstava Blaža Črepinška Svet skozi moj objektiv; do 5. 9.
Galerija Železarskega muzeja Štore: fotografska razstava Foto klub Štore Steel If you don't know; do 31.12.; razstava Mateja Ocvirka, Društva in društveno življenje na območju Občine Štore do 2. svetovne vojne; do 15. 9.
Knjižnica Laško: Strokovno, znanstveno in domoznansko
SREDA, 29. 8.
10.00 Mestna knjižnica Velenje Plešemo s Plesnim studiem N
zabavna sreda
10.00 do 11.30 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Brezplačne počitniške ustvarjalne delavnice
delavnice vodi Nada Mlinarević
13.00 Zelenica pri Domu kulture Velenje
Živa knjižnica
18.00 Velenjski grad_
Travme
predavanje Nine Kočar
delo prof. dr. Toma Korošca; v času odprtosti knjižnice do 30. 9.
Dom kulture Velenje: razstava Staneta Špegla Zmešanke, Stare slike/Nove zgodbe; do 31. 8.
Muzej na Velenjskem gradu: razstava Zapuščina Ane Lušin, Cankarjeve ljubezni, do 31. 8.; fotografska razstava Barbare Kelher; do 31. 8.; razstava popotnika Boruta Koruna Z veslom in s peresom po svetu; do 30. 9.;
Galerija Velenje: razstava akademske slikarke Barbare Jurkovšek Something about views/ Nekaj o pogledih; do 8. 9.
Jakijeva hiša - Galerija Nazarje: razstava likovnih del diplomirane kiparke Nadje Osoj-nik Nitke življenja; do 30. 8.
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5 % davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Tatjana Cvirn, Barbara Gradič Oset, Robert Gorjanc, Anja Hohler, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Ko-merički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc
NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171
E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna
naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa
pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144 E-pošta: oglasi@nt-rc.si
24
ZANIMIVOSTI
Darilo za trojčice iz Celja
»Naslednji trije bodo fantje«
Družina Radosavljević
Rojstvo prvorojenega otroka ponavadi postavi na glavo življenje vsakega para. Nič več ni tako, kot je bilo prej, ko še ni bilo jokajoče štručke, ki zahteva vsakih nekaj ur svoj obrok in svežo plenico ter včasih ne more spati, ker jo črviči po trebuhu ali ker ima kakšne druge težave. Ko prineseš domov tri dojenčice naenkrat, si tisti, ki še z enim otrokom komaj obvladujejo razmere, težko predstavljajo, kaj to pomeni.
Mirjana in Vladica Radosavljević se počasi privajata na nove razmere. 31. maja so v ljubljanski porodnišnici na svet prijokale tri deklice: Sofija, Isidora in Nadja. Za starša, ki sta si že dlje časa močno želela naraščaj, so bili to trenutki nepopisne sreče. Po
uspešni umetni oploditvi je najprej kazalo, da bosta dobila dvojčke. Po 12. tednu nosečnosti je sledilo presenečenje, saj so opazili še tretjo deklico. Ker je šlo za tvegano nosečnost, so se trojčice rodile predčasno, in sicer s carskim rezom v 33. tednu. Sofija je tehtala 1.700 g in je merila 39 cm, Isidora 1.650 g in 40 cm, Nadja pa 1.960 g in 41 cm. Glede imen sta se starša hitro sporazumela, le pri zadnji deklici sta najprej mislila, da bo fant in sta imela za vsak primer na zalogi še eno ime za deklico.
Trojčki niso pogosti
Rojstvo trojčkov pri nas ni ravno pogost pojav. Po podatkih statističnega urada je bilo v
zadnjih treh desetletjih v Sloveniji 150 rojstev trojčkov ter šest rojstev četverčkov. Rekordni sta bili leti 1993 in 1995, ko je bilo 12 rojstev trojčkov. V zadnjem desetletju so se trojčki rodili povprečno pri treh porodih letno. Po naravni poti je verjetnost za takšno zanositev majhna, poveča se, ko gre za zdravljenje z zdravili za spodbujanje ovulacije. Večina trojčkov se rodi predčasno, obstaja pa velika možnost zapletov med nosečnostjo ali po rojstvu, ugotavljajo strokovnjaki. Zato sta Mirjana in Vladica še toliko bolj srečna, da se je vse srečno končalo.
Improvizacije
V porodnišnici so morale deklice ostati dva tedna, nato se je za družino, ki živi na Hudinji v Celju, začelo vsakodnevno spopadanje s plenicami in stekleničkami. Oče Vladica pravi, da sta jim iz Srbije, od koder izvira družina, prišli pomagat tašča in njegova sestra, sam pa ima te dni dopust, da sodeluje pri vseh opravilih. »Najtežje se je navaditi na nov ritem, saj te otroci nenehno potrebujejo,« pravi Vladica, ki ugotavlja, da primanjkljaj nočnega spanca težko nadoknadi podnevi, saj je treba vmes, ko deklice spijo, postoriti marsikaj. »Navsezadnje morava tudi midva kaj jesti,« pove v šali in doda, da je pri vsakodnevnem delu z otroki
veliko improvizacije. A obenem v smehu pove: »Naslednji trije bodo fantje.« Oba z ženo želita, da bi bile deklice predvsem zdrave in da bi v življenju dosegle, kar si bodo želele.
Pomoč Radenske
Vladica je vesel, da so mu pomagali tudi sodelavci v Etolu, kjer je našel delo kot živilski inženir. Izdatkov ob treh dojenčicah namreč ne manjka, zato sta bila z ženo prijetno
presenečena, ko ju je obdarilo podjetje Radenska. Dobila sta poseben voziček za trojčice in avtosedeže. To je akcija, v kateri v duhu gesla Naša tri srca za vaša tri srca pomagajo vsem staršem, ki letos pričakujejo trojčke. Na Hrvaškem so obdarili že šest družin in zdaj tudi prve trojčice, rojene v Sloveniji. Projektu se je kot partner pridružil tudi Baby Center, kjer so malčice obdarili s praktičnim paketom.
TC, foto: arhiv Radenske
Isidora, Nadja in Sofija
Ted ni ko ve ^zaodbe
St. 34 / Leto 73 / Celje, 23. avgust 2018
Iskrice v očeh, sreča v srcu
str. 28
Tam, kjer je lepota doma Obrežimo zimzelene
rastline str. 44
str. 30-31
Nekoč za izbrance, danes
za poznavalce str. 45
26
INTERVJU
»Sodelovanje z občinsk
oblastmi je odlično«
Pogovor s celjskim škofom, zlatomaš ki je ponudil svoj odstop - Veselje d'
Kot smo že poročali, je celjski škof dr. Stanislav Lipovšek pred nekaj tedni dopolnil 75 let. To je za vsakega katoliškega škofa pomembna prelomnica, saj mora papežu ob takšnem jubileju ponuditi svoj odstop. Letos obhaja celjski škof tudi zlato mašo, pol stoletja duhovništva. V njegovem rodnem Vojniku bo ta velik

dogodek v nedeljo, 26. avgusta. Udeležili se ga bodo tudi drugi slovenski škofje, predstavniki nekaterih drugih krščanskih verskih skupnosti in slovenskih muslimanov. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s celjskim škofom o različnih vprašanjih, ki so aktualna na območju Škofije Celje in v Cerkvi nasploh.
r
»Tudi v Cerkvi nikakor nismo sami angelčki in je kar nekaj težav. Pri vsaki sveti maši molimo najprej kesanje.«
V zadnjem času se precej govori o vašem ponujenem odstopu. Verjetno vas o tem sprašujejo tudi drugi. Kako je s tem?
To je res zanimiva tema, najbolj zame seveda. V Katoliški cerkvi je škofovska služba omejena ter ne traja do smrti. Ob svojem 75. rojstnem dnevu sem tako ponudil neke vrste odstopno izjavo. Papežu Frančišku sem napisal lepo pismo, zdaj je na vrsti on, da bo odločil s svojimi sodelavci. Pri tem ima pomembno vlogo nuncij v Sloveniji, ki položaj pozna. Pomembno je tudi zdravstveno stanje kandidata. Pri meni še kar nekako gre, čeprav se starostne težave že pojavljajo. Odločitev svetega očeta bom povsem spoštoval. Pomagal bom svojemu nasledniku tako, kot sem ob svojem prihodu lepo sodelovanje doživljal sam.
Kakšen je na splošno vaš delavnik? Verjetno zajema kar vseh sedem dni v tednu?
Večkrat delno tudi v nočnih urah. Za nas je konec tedna najbolj delovno obdobje, ker so takrat v župnijah različna srečanja in prireditve. Moj delavnik je v slogu očaka Benedikta: »Moli in delaj!« Temeljno opravilo vsakega duhovnika predstavljata vsakdanja sveta maša - ko se posebej povezujemo z Jezusom Kristusom - in vsakdanja molitev, ki so ji včasih rekli brevir. Sledijo druge dolžnosti, ki jih ni ravno malo. Med njimi so upravne zadeve in reševanje nalog ali težav skupaj z duhovniki in verniki v 112 župnijah. Vse to zahteva številne sodelavce, ki jih je treba spodbujati in usmerjati. Temeljna
»Kot opažate, morajo ponekod po svetu oditi tudi škofje. Te negativne pojave obsojamo in nam zanje nikakor ni vseeno. Ko je kritika Cerkve upravičena, je to v redu ter jo sprejemamo.«
ustanova vsake škofije je duhovniški svet, to je zbor duhovnikov iz vseh njenih delov, ki so škofovi svetovalci. Imamo tudi pastoralni svet, kjer je polovica vseh članov vernikov, laikov. To pomeni povezavo z bazo. Prav tako obstajajo različne komisije. Posebnega pomena je seveda dobrodelnost, karitas.
Kako se na splošno počutite na Celjskem?
Na Celjskem se počutim doma. Osnovno šolo sem obiskoval v Vojniku, gimnazijo v Celju. Sem »kajuhovec« in s sošolci smo še vedno povezani. Kar nekaj je že pokojnih. Po bogoslovju sem bil poslan v celjsko opa-tijsko mestno župnijo sv. Danijela, kjer sem bil kaplan pri znamenitem opatu Frideriku Kolšku. Celje ima močno duhovno, versko tradicijo, če pomislimo že na rimsko in srednjeveško preteklost. Tudi današnji utrip je zanimiv, na ulicah srečujem veliko znancev.
Kako na splošno ocenjujete položaj v celjski škofiji po verski plati?
S tem so povezane velike težave, ki niso le naše, saj se Evropa sooča z resno duhovno krizo. To ni opravičevanje, ampak so dejstva. Evropa je nekoliko zašla v meglo, celo temo, tudi po svoji krivdi. Odrekli smo se pomembnemu duhovnemu izročilu, to je, da smo dediči judovsko-krščanske in grško-rimske kulture. To nas zelo tepe. Če nimaš bogatega izročila, si v zraku in izgubljen. Trenutno nam kaže verska statistika dokaj slabo, gibanja so negativna, vendar so tudi razveseljivi pojavi. Smo optimisti, ker nismo sami; z nami je luč, ki je prišla na svet, to je Jezus Kristus. Cerkev ima svoje nadnaravno poslanstvo in bo tudi preizkušnje, s katerimi se soočamo, rešila.
INTERVJU
27
imi
nikom dr. Stanislavom Lipovškom, o glasbe mu v službi zelo pomaga
Cerkev in oblast morata sodelovati. Kako ocenjujete svoje sodelovanje z občinskimi oblastmi na območju celjske škofije?
Sodelovanje je zelo dobro, lahko rečem, da odlično. Vsi se zavedamo, da smo v službi ljudi in poklicani, da skrbimo za skupni blagor. Čeprav eni bolj za materialni vidik in drugi za duhovne razsežnosti. Ko gre za skupne naloge, je povsod pripravljenost za sodelovanje, pa naj bodo to cesta, vodovod, elektrika, vrtec, dom za ostarele, praznovanje nekega dogodka ... Tudi duhovnike spodbujamo k sodelovanju.
Celjska škofija je stara že desetletje. Ali se je njena ustanovitev splačala? Če se je, zakaj?
Desetletje je kratko obdobje, vendar je mogoče nekaj sprememb že opaziti. Zagotovo je bilo to prav in potrebno. Iz prejšnje mariborske škofije sta nastali dve novi, mur-skosoboška in celjska. Nastali sta zato, da bi bil medsebojni stik živahnejši, da bi bili bolj povezani. V večji škofiji je škofov stik z verniki otežen, čeprav ima pomožne škofe. Po novem je nastala večja povezanost, duhovniki so lahko bolj dejavni.
Vaše korenine so v okolici Vojnika. Iz kakšne družine izhajate?
Izhajam iz kmečke družine iz naše lepe vasice Jankova. Pri nas je hišno ime domačije Železnik, ker je bil naš prednik železni vojak. Bili smo močna družina, vse je lepo kazalo, potem se je zgodilo nekaj težkega. Nemci so odpeljali očeta v taborišče Dachau, od koder se ni vrnil. Nastala je velika rana, ki smo jo poskušali zaceliti. Spoštovanje in hvaležnost si zasluži naša mama, ki je nato nosila težko breme. Imela je dva sinova. Posebno vlogo sta imela krstni in birmanski boter in obema sem zelo hvaležen. Kljub vsemu hudemu smo bili glasbena družina. Že moj dedek je bil vojaški muzikant v Trstu, tudi oče je sodeloval v godbi. Imeli smo malodolsko godbo, ki je imela redne vaje v naši hiši. S tem sem odraščal. To je bila domača, kmečka glasba, vendar je to za tiste čase precej pomenilo. Ustanovili smo celo ansambel, pri čemer takrat današnje poplave različnih ansamblov še ni bilo. Sodelovali smo fantje, stric je bil vodja, doživeli smo marsikaj lepega. Moj zadnji javni glasbeni nastop je bil leta 1968 v ljubljanski stolnici, ko se je s koncila vrnil nadškof Pogačnik. Veselje do glasbe mi zelo pomaga v službi, med cerkvenim petjem in pri spodbujanju glasbenikov.
Pravijo, da ste najprej želeli postati zdravnik. Kako je prišlo do tega, da ste nato postali duhovnik?
Osnovni cilj je še vedno isti; želel sem biti ljudem na razpolago, jim pomagati. Nato se je v meni spremenilo, duhovno je nadomestilo fizično. Tako sem postal zdravnik duš. Takrat v gimnaziji ni bilo modro govoriti, da boš postal duhovnik. Na to sem sicer računal že v gimnaziji, nato se je res zgodilo. V bogoslovju sem se zelo dobro počutil in po študiju sem bil v duhovnika posvečen v Celju. Takrat nas je bilo veliko novomašni-kov. Zanimivo je, da sem bil v škofa prav tako posvečen v Celju, kar pomeni, da sem z nekdanjo opatijsko mestno župnijsko cerkvijo sv. Danijela oziroma s sedanjo stolnico življenjsko povezan.
»Ni še tisto, kar naj bi bilo, vendar ženske imajo možnosti, da se uresničijo tudi v Cerkvi. Nekaj primerov je že, ko so ženske nosilke bogoslužja božje besede tam, kjer maša ni mogoča.«
Pred prihodom v Celje ste bili župnik stolne župnije v Mariboru. Kakšni so vaši spomini na štajersko metropolo?
Štiriintrideset let Maribora, to je nekaj, to je dober del življenja. Povsod se dobro vživim. Tam sem bil naprej pet let v predmestni župniji Brezje, kjer sem po vrnitvi iz Rima spoznaval štajerski značaj. Nato sem na fakulteti predaval bogoslužje in sodeloval pri formaciji bogoslovcev. Bil sem tudi duhovni voditelj bogoslovja. Pozneje sem postal stolni župnik in sem to delo opravljal 28 let. V tistem obdobju je prišlo do dveh obiskov papeža Janeza Pavla II. Obakrat sem bil tajnik pripravljalnega odbora. To je človek, ki ima v rokah vse niti. Od sodelovanja z državo do bogoslužja, kar ni malo. Veliko lepih dogodkov je bilo, obhajali smo tudi obletnico prihoda Slomška v Maribor. To je bilo zelo pomembno dejanje, saj je Slomšek med drugim tako rekoč ustanovil univerzo in Maribor povzdignil v škofovsko mesto.
Ko ste študirali za duhovnika, je bil čas drugačnega političnega sistema, ki religije ni ravno cenil. Vseeno je bilo bogoslovje takrat prepolno ...
Sistem je bil Cerkvi zelo nasproten, zato nas je po malem spremljal in nam tu in tam še kaj svetoval. S tem je dosegel ravno nasprotno. Bili smo le še bolj navdušeni in kljubovalni. Odgovoriti smo si skušali, če je vera res opij za ljudstvo in če je res vse tako zanič. Zato je bilo bogoslovje prepolno, zdaj je v njem žal ponovno dovolj prostora. Tudi Cerkev je imela močno moralno avtoriteto, ker je bila ves čas zvesta svojemu ljudstvu. Prepričan sem, da bo po sedanji krizi, nastopila duhovna pomlad. Malo se že svita, premika in upam, da so pred nami boljši časi.
V Sloveniji je veliko pomanjkanje duhovnikov, vendar jih je letos kljub vsemu presenetljivo veliko, kar dvajset. Čemu pripisujete, da se je število novomašnikov, na splošno povišalo?
To je posledica tega, da se vedno bolj zavedamo, da človek ne živi samo od kruha.
»Prepričan sem, da bo po sedanji krizi nastopila duhovna pomlad. Malo se že svita, premika in upam, da so pred nami boljši časi.
»Pred menoj na travniku je bilo petsto mladih! Rekel sem si: Hvala Bogu! To so mladi, ki se zavedajo, da so nosilci duhovnega sporočila.<«
«
sicer upravlja štiri župnije. V soupravljanju pa je že 37 župnij Škofije Celje.
Kot škofu vam verjetno ni lahko, ko se v župnijah srečujete s pomanjkanjem duhovnikov .
Duhovniki večkrat ne čutijo dovolj te težave, medtem ko verniki mislijo, da se da poiskati mladega, zdravega in dejavnega duhovnika. Skušam jim dopovedati, da naj duhovnikom omogočijo, da delajo tisto, kar je strogo duhovniško delo.
Kakšen naj bo po vaše - na splošno -sodoben duhovnik, tudi v celjski škofiji, kakšen naj bo njegov lik?
Na to temo imamo veliko literature. Slomšek, ki je naše gore list, je rekel, naj bodo duhovniki pobožni in učeni. Pobožen pomeni, da je usidran v Bogu in da mora dobro poznati njegovo sporočilo. Učen mora biti toliko, da zna to sporočilo prinašati ljudem in spoznati položaj, v katerem se nahaja. Tudi to, da je duhovnik sodoben, vesel, prijazen, goreč, aktiven. To si želijo tudi verniki in veseli so, če imajo takšnega duhovnika. Večina je res takšnih, ponekod pa se pojavljajo težave, ki jih skušamo rešiti.
Del slovenske javnosti, je do Katoliške cerkve zelo kritičen. Je v Cer-
»Vedno bolj se zavedamo, da človek ne živi samo od kruha. Še kako so potrebne
duhovne vrednote!«
»Duhovnik naj se drži svojega duhovnega opravila, drugo naj pusti
vernikom. Včasih se povsod vtikamo in se kar dobro počutimo kot nekakšni
>forarbajterji<.«
Še kako so potrebne duhovne vrednote! Po mojem mnenju je to glavni razlog in obenem znamenje, da se vendarle bližamo nekemu drugemu obdobju, ki bo za nove duhovne poklice bolj naklonjeno. S pomanjkanjem kadrov se ne srečujemo le v Cerkvi, ampak tudi v vojski, policiji in na medicinskem področju. V poklicih, ki so povezani s službo sočloveku. Od Sotle nas loči le nekaj kilometrov, vendar tam težav zaradi pomanjkanja duhovnikov ni. Bogoslovja na Hrvaškem so polna. Podobno je na Madžarskem, Slovaškem, Poljskem ...
V najtežjem položaju je Škofija Celje, ki ne bo imela prihodnjih šest let nobenega škofijskega novomašnika. Kje vidite rešitev?
To je po svoje tudi zdravilo. Duhovniki moramo vernikom bolj zaupati in jim predati službe, ki niso naše. Zakaj mora biti duhovnik vse, od »palirja« in arhitekta do menedžer-ja? Duhovnik naj se drži svojega duhovnega opravila, drugo naj pusti vernikom. Včasih se povsod vtikamo in se kar dobro počutimo kot nekakšni »forarbajterji«. Mnoge službe lahko uresničujejo verniki. Imamo tudi že nove stalne diakone, to je tiste, ki lahko kr-ščujejo, poročajo, vodijo pogrebe. Trenutno se pripravlja na to službo sedem novih, imamo tudi nekaj kandidatov za novo akademsko leto. Uveljavlja se tudi nova služba, ki je v Nemčiji, Franciji, Belgiji in Italiji za razliko od Slovenije že uveljavljena. To so voditelji bogoslužja božje besede. Tam, kjer maša ne bo več mogoča, bo namreč bogoslužje božje besede. Preberejo berilo in evangelij iz nedeljske maše ter župnikovo pridigo. Župnik pride v župnijo na primer enkrat na mesec,
kvi res na splošno tako zelo slabo, kot menijo nekateri?
Že sv. Avguštin je povedal, da živi Cerkev med tolažbami in preizkušnjami sveta. Vedno smo izpostavljeni vplivom, dobrim in manj dobrim. Tudi v Cerkvi nikakor nismo sami angelčki in je kar nekaj težav. Pri vsaki sveti maši molimo najprej kesanje. Vedno se soočamo s tem, da nismo takšni, kot naj bi bili, in vedno si moramo prizadevati za svojo prenovo in večjo zvestobo Jezusu Kristusu ter evangeliju. Na svetovni ravni imamo v Cerkvi tudi padce in škandale, nekaj malega tudi pri nas. K o t opažate, morajo
ponekod po svetu oditi tudi škofje. Te negativne pojave obsojamo in nam ni zanje nikakor ni vseeno. Ko je kritika Cerkve upravičena, je to v redu ter jo sprejemamo.
Kako je z večjo vlogo žensk v Cerkvi?
Imamo veliko katehistinj, ki so v aktivni službi. Imamo zveste vernice in vernike, ki so tako rekoč nosilci duhovnega dogajanja v župniji. Imamo ženske, ki so dejavne v različnih službah, zlasti v župnijskem pastoralnem svetu. Naj poudarim tudi delo v karitas. Zelo pomembna je vloga redovnic in nekatere opravljajo v Cerkvi pomembne službe. V vatikanski kuriji deluje celo Slovenka, ki je predstojnica večjega oddelka. Ni še tisto, kar naj bi bilo, vendar ženske imajo možnosti, da se uresničijo tudi v Cerkvi. Nekaj primerov je že, ko so ženske nosilke bogoslužja božje besede tam, kjer maša ni mogoča.
Na mladih svet stoji. Kako je z mladimi v Škofiji Celje in z njihovo vključenostjo v življenje Cerkve?
To je velika naloga, ki se je dobro zavedamo. Moramo reči, da tudi tu ni stanje ravno porazno. Pred približno tednom sem imel v Škalah pri Velenju mašo za petsto skavtov, ki so bili na enotedenskem taboru. Pred menoj na travniku je bilo petsto mladih! Rekel sem si: »Hvala Bogu! To so mladi, ki se zavedajo, da so nosilci duhovnega sporočila.« Imamo tudi oratorije kot počitniško delo z mladimi v župnijah. Naj spomnim tudi na to, da bo septembra srečanje mladih v Stični, kamor jih bo zagotovo prišlo šest tisoč. Nismo na tleh.
BRANE JERANKO Foto: GrupA
28
ORATORIJ
Iskrice v očeh, sreča v srcu
Smeh, aktivnosti na prostem, pogovor, ustvarjanje in še kaj, vse to je oratorij. Letos smo animatorji in otroci po vsej Sloveniji spoznavali Friderika Ireneja Barago, ki je svoje življenje posvetil severnoameriškim Indijancem na območju Velikih jezer.
Približno 90 otrok in 19 ani-matorjev se nas je v prejšnjem tednu družilo na oratoriju v Župniji Vojnik. Oratorij je pro-
stočasno dogajanje, ki za nekaj dni združi otroke in mlade, jih na drugačen način navdušuje za vrednote, krščansko življe-
nje, ustvarjalnost in dejavnost v družbi. Oratorij prostovoljno pripravljamo mladi, študenti in srednješolci, ki nemalo prostih ur posvetimo pripravam programa za otroke. Vsak dan smo se skupaj udeležili svete maše, kjer smo tudi peli. Nato smo animatorji za otroke vsak
dan pripravili dramsko igro o življenju misijonarja Barage, sledil je pogovor v skupinah, kjer so otroci vsak dan odkrivali novo temo, od pomena odločitev, kulture, krsta, ne-navezanosti do gorečnosti. Pripravili smo tudi vodne igre, na delavnicah so otroci izdelo-
vali perjanice, piščali in manjše šotore, se žogali in plesali. Na obisk je prišla tudi izredna misijonarka sestra Gražyna Mech, ki je deset let preživela v Kongu. Zaupala nam je svojo izredno izkušnjo, skupaj pa smo zapeli še afriško pesem. Letos je oratorij nosil naslov
Oratorij 2018 v Župniji Vojnik
Eno je potrebno. To je bilo tudi škofovsko geslo Barage, ki je pravil, da je potrebno le eno, priti v nebesa. Za to pa je treba biti dober, plemenit in predan, kot je bil Friderik Irenej Baraga.
KLARA PODERGAJS Foto: GrupA
TRI MORJA
29
Ni treba, da so uhojene poti edine
Pogovor z Nušo Komplet Peperko o drugačnem načinu potovanja
ШШ
* S -
- ■
zadnjem prispevku, da smo obrnili srca navzven in z njim tipali prostor in čas. Toliko negotovosti premaguješ na vsakodnevni ravni, a si kasneje poplačan z neizmernim veseljem, mirom, srečo, ko prideš nekam, kjer veš, da je najbolj prav. Bodisi je to družba ljudi ali samota, tišina ali hrup, v hribih ali na obali.
Komu bi torej predlagali podobno pot?
Nihče ne more po naši poti, a ne govorim iz samovšečnosti, egoizma. Verjamem, da si lahko vsak najde samosvojo pot. In zato bi jo predlagala vsem. Za začetek pa vsekakor tistim, ki se pritožujejo, da imajo premalo denarja. Mi smo v celem mesecu zapravili toliko kot lani v desetih dneh za majhen in obupno slab apartma v Istri. Vsekakor bi jo predlagala tudi tistim, ki jih mori in obremenjuje pakiranje. Naša Mili (kombi, op. p.), ki jo vsako noč spremenimo v spalnico, pač ne prenese nepotrebnih reči. In vsako
V zadnjih petih številkah smo spremljali zapise Nuše Komplet Peperko, ki se je s svojo družino odpravila na potovanje po Bolgariji, da bi med drugim promovirala akcijo Očistimo svet 2018. Predvsem so se člani družine na potovanju naužili bližine drug drugega, širili obzorja, si povečali in odprli svoja srca za nova spoznanja.
Ali je potovanje uresničilo vaša pričakovanja?
Potovanje nam je predvsem pobrisalo iz misli vsa pričakovanja. Ko hodiš po nepre-hojenih poteh, je vselej drugače, kot pričakuješ, zato je res najbolje, da se pričakovanj čimprej ozdraviš. Mogoče je trajalo kakšen teden, da smo to spoznali in začeli uživati na poti.
Razumem, a če govorimo o začrtani poti pred potovanjem in prečrtani na koncu?
Predpotovalno ime Tri morja smo sredi poti »nonšalantno« preimenovali v Eno morje, nekaj jezer in kar še pride. Ampak to zares nima veze s pričakovanji, to so zgolj neki okvirni načrti in potem ko si na poti, se trudiš ujeti ritem. In naš družinski ritem ni bil tako hiter, kot se nam je zdelo pred potjo, da bi lahko bil. In komu naj pokažemo ali dokažemo Tri morja, če smo se imeli na enem krasno? In zakaj bi hiteli, če je dopust zato, da si vzamemo čas? Sploh pa, zdaj zagotovo vemo, da nas kar nekaj raziskovanj še čaka.
Predčasna vrnitev zaradi trebušne viroze torej ni bila problem?
Trebušna viroza je seveda bila problem in zato smo štiri dni prej prišli domov. Brez dvoma je bilo obema z Miho težko, ko smo se vračali domov v zavedanju, da se dogodivščina končuje, a enako težko bi nama bilo tudi, če bi se vračali brez trebušne viroze in v predvidenem času. Sploh zato, ker nas je še nekaj dni prej na Črnem morju preveval občutek, da bi lahko šli samo naprej in naprej okoli Črnega morja ali Carigrada ali nekam že. A odločitev, da se vrnemo predčasno domov, je bila do sekunde natančna, izrečena
■

zgolj v pogledu in brez vsakega obžalovanja, ker je bila nujna. Še isti večer, ko smo prenočili v hotelu in hvalili sveže bele rjuhe, sterilno kopalico (kar se nam je zdelo še teden nazaj čista znanstvena fantastika), je Rosa dobila visoko vročino in naslednji dan smo že bili z njo pri zdravniku v Celju.
Ste razmišljali, zakaj vas je ta viroza tako uničila in kaj bi lahko naredila drugače?
Ko tako v neznano potuješ z otroki, imaš absolutno večjo odgovornost in spoštovanje do poti. Midva z Miho imava izbiro, midva izbereva destinacijo in način potovanja, Rosa in Jaroš pa sta za kaj takšnega premajhna in gresta v popolnem zaupanju z nama. In zato te lahko že takšna stvar, kot je viroza, precej obteži z vprašanji: »Kaj bi lahko drugače? Zakaj je do tega prišlo?« A že medicinsko osebje naju je potolažilo, da tudi v Celju razsaja ta viroza, da ni bakterijska okužba in nismo zastrupljeni in naj se ne mučiva preveč z iskanjem odgovornosti ali se moriva s krivdo. Viroza nas je pač doletela, ker smo bili utrujeni in bolj ranljivi kot v domačem okolju. Zdaj smo vsi v redu. Na potovanju smo zasledovali »zero waste« način življenja, a sem na poti domov z največjim veseljem kupila na bencinski črpalki svežo vodo v plastenkah, ki se ji drugače v loku izognem, in tudi nisem veliko razmišljala o plastični embalaži za zdravila, takrat pač ni bil čas za to. Z Miho sva morala primarno poskrbeti, da otroka čim prej ozdravita, kar pomeni, da se nam je tudi konceptualno pot malo zamajala zaradi te viroze.
Pokazala sta, da je mogoče odkrivati svet tudi drugače, kot smo ga vajeni v sodobnem potrošniškem načinu življenja. Seveda, ker ni samo ene poti in

UrL- •

4»
i
enega cilja. Mislim, lahko je en cilj in ena pot. A zaradi tega so nekatere avtoceste, mejni prehodi, počitniške destinacije tako polni in zasedeni, ampak to niso avtentične poti. To so enostavnejše, bolj varne, ukrojene poti in seveda všečne, ampak ni pa treba, da so edine. Nujno je, da obstajajo alternative. A za kaj več je treba tudi narediti kaj več, se bolj potruditi.
Kako to mislite, da se je potrebno bolj potruditi?
Najprej je treba premagati strah, stopiti iz cone udobja v neznano, odpreti srce. Kakorkoli patetično se mogoče sliši, ampak na vsakodnevnih uhojenih poteh nisi nikoli tako odprt, občutljiv in osredotočen na svoja čutila kot na potovanju. Še vedno se mi zdi pomembno, kar sem napisala v
potovanje lažje diha, saj vedno hitreje na-pakiramo vedno manj stvari za s seboj. Res ne pustimo, da bi reči zagospodarile nad našim časom in prostorom. Všeč mi je bilo tudi to, da vajina otroka potujeta brez igrač. Je to sploh mogoče? Seveda je. S sabo imata le dve veliki plišasti igrači, to sta Edo Medo in slon Babu, skoraj nista več igrači, ampak družinska člana, saj gresta na vse poti z nami. Pa tudi nekaj knjig in blok za risanje, peresnica z voščenkami se najde. Kaj več pa res ne. Sploh pa, kaj bi pa še drugega potrebovala? Toliko sveta morata raziskati, zakaj bi ju motila pri tem odkrivanju in zapletala njuni odprti igrivi duši z nekimi igračami, ki imajo vselej svoj namen in cilj.
BARBARA GRADIČ OSET Foto: osebni arhiv
i • ., ....
• ..... ' ■ 'i
I
»^■мШмНшШПШп
Nuša vabi, da se pridružite svetovni akciji Očistimo svet 2018, ki se bo zgodila 15. septembra po vsem svetu.
Namen letošnje akcije ni le čiščenje, veliko večji poudarek bo na ozaveščanju o boljšem ločenem zbiranju odpadkov ter nenazadnje tudi o preprečevanju nastajanja odpadkov. Slovenska akcija bo v okviru Društva Ekologi brez meja, ki poudarjajo, da je treba s skupnimi močmi poskrbeti, da odpadkov v naravi in okolici ne bo več, hkrati pa, da čim več ljudi začne razmišljati o »zero waste« alternativah. S tem bomo na dolgi rok poskrbeli, da bo nastalo vedno manj odpadkov in čistilne akcije sploh ne bodo več potrebne.
30
REPORTAŽA
Tam, kjer je lepota doma
V Mozirskem gaju petdnevna razstava aranžmajev iz rezanega cvetja in še marsikaj - Enainpolmilijonta obiskovalka je prišla iz prestolnice
Med poletno razstavo Mozirskega gaja, ki je bila odprta do konca tedna, so našteli že enainpolmilijonto obiskovalko. Vodilo razstave je bila 40-letnica nastanka tega zgornjesavinjskega bisera. »Zelo smo zadovoljni, tudi vreme nam je bilo naklonjeno. Obisk je bil na zgornji meji pričakovanega,« je po poletni razstavi zadovoljen Darko Bele, predsednik društva Mozirski gaj, ki je prireditev organiziralo.
Med poletno razstavo, ki je bila v znamenju 40-letni-ce odprtja Mozirskega gaja, so našteli približno štiri tisoč obiskovalcev. Jubilejna, enainpolmilijonta obiskovalka je prišla iz Ljubljane skupaj z družino. Za nagrado je prejela vrtnarske storitve v vrednosti tisoč evrov. Na 40-letnico zgornjesavinjske-ga bisera so spominjali stare fotografije in videoposnetki o njegovem nastajanju ter preteklem delovanju. Mozirski gaj, ki se je najprej imenoval Savinjski gaj, je nastal na nekoč zapuščeni trški
gmajni. V njegovi preteklosti je bilo veliko lepih in tudi težkih trenutkov. Trud pridnih rok so večkrat uničevali poplave, neurja, prvomajski sneg, toča ...
Tudi razstava rezanega cvetja in cvetličnih aranžmajev iz njega je bila v znamenju lepe obletnice. V spomin na nekdanje cvetlične povorke so bili aranžmaji simbolično postavljeni na stare kmečke vozove. Zadnja leta pripravlja organizator aranžmaje v sodelovanju s sekcijo cvetličarjev v okviru slovenske obrtno-podjetni-
ške zbornice ter v sodelovanju z dijaki in mentorji vseh vrtnarskih šol Slovenije.
Poleg lepote rezanega cvetja in njegovih aranžmajev
je bil med poletno razstavo tudi šov največjih v Sloveniji vzgojenih kač, pitonov. Obiskovalci so se lahko slikali tudi z veliko papigo,
med hojo po parku so srečevali junake risanih serij. Najmlajšim obiskovalcem je bil na voljo Začarani vrt pravljičnih bitij, medtem ko
so bile za starejše na voljo stojnice izdelkov domače obrti.
Zaradi manj obstojnega rezanega cvetja je moral organizator poletno razstavo v nedeljo zapreti, zgornjesa-vinjski biser pa vseeno ostaja odprt vsak dan. Njegova poletna sezona bo trajala vse do 10. oktobra. V Mozir-skem gaju bo letos še marsikaj zanimivega, med drugim razstava buč, ko bodo med tehtanjem poiskali najtežjo slovensko bučo. Pred dvema letoma so stehtali najtežjo doslej, ki je imela nič manj kot 697 kilogramov. »Po poletni sezoni bomo organizatorji jesensko-poletno nasaditev hitro pospravili ter posadili tulipane. To bo končano okoli prvega novembra,« je še povedal predsednik Bele. Novembra bo prav tako delaven mesec, saj se bo organizator pripravljal na tretjo Božično bajko v Mozirskem gaju. In kaj meni predsednik o prvih osmih mesecih tega leta? »Letošnje leto ocenjujemo kot zelo uspešno. Obisk se je ponovno povečal,« je dejal Bele.
BRANE JERANKO Foto: GrupA
I ' i
REPORTAŽA
31
4
Med najlepšimi potkami Slovenije
J "M
f
A ^
w* i * i
V kočiji
	■ f* *" 1 јЛче i
	
	
№




m
32
ZA ZDRAVJE
Rak dojk:
samopregledovanje izjemno pomembno
Rak dojk je v Sloveniji najpogostejša vrsta raka pri ženskah. Toda to obolenje ne prizadene samo žensk. Med obolelimi so namreč tudi moški. Umrljivost žensk zaradi raka dojk je danes manjše kot pred leti, predvsem zaradi odkrivanja manjših tumorjev in kakovostnega zdravljenja, ki postaja vedno bolj prilagojeno posamezni ženski in njenemu raku.
Največkrat posumimo, da gre za raka, če se pojavi zatrdlina v predelu dojke ali pazduhe. V večini primerov jo ženska otipa naključno ali pri samopregledovanju.
»Poleg zatrdline se lahko pojavijo sprememba barve kože, sprememba velikosti in oblike dojke ali sprememba v
predelu bradavice. Tudi izcedek iz dojk je lahko znamenje, da gre za raka dojk. Redko se najprej pojavijo težave zaradi zasevkov. Ker ni vsaka zatrdlina ali sprememba rak, je treba opraviti preiskave, s katerimi zdravniki sum potrdijo ali o vržejo,« navajajo pri slovenskem združenju za boj proti raku dojk Europa Donna.
Tipi raka dojk so različni in so odvisni od mesta nastanka ter številnih drugih značilnosti, ki jih zdravniki določijo, da lahko zdravljenje čim bolj prilagodijo značilnostim tumorja in bolnici. »Rak lahko vznikne iz kateregakoli dela dojke, najpogosteje iz celic mlečnih žlez. Zelo redko se lahko razvije tudi iz drugih tkiv dojke. Če nastane iz vrhnjice (epitela), ki obdaja
izvodila mlečne žleze (to so kanalčki v dojki, ki so odgovorni za drenažo mleka do bradavice), je to duktalni kar-cinom oziroma rak dojk. A če nastane iz epitelija, ki obdaja režnjiče (to so mešički, kjer nastaja mleko), je to lobularni karcinom oziroma rak dojk,« dodajajo v združenju.
O zdravljenju raka dojk vedno odloča skupina specialistov, ki poleg značilnosti tumorja upošteva tudi starost in splošno stanje bolnice, morebitne druge bolezni in razširjenost raka. Optimalne rezultate dosežemo le s kombinacijo različnih vrst: s kirurgijo, z obsevanjem in s sistemskim zdravljenjem. Vrstni red je odvisen od razširjenosti (stadija) bolezni.
SŠol, foto: GrupA
Dejavniki tveganja za nastanek raka dojk so:
demografski (spol, starost, zemljepisna lega)
zgodnja prva menstruacija, pozna menopavza, starost več kot trideset let pri prvem porodu
malo otrok, opustitev dojenja
oralna kontracepcija (le v obdobju jemanja)
hormonsko nadomestno zdravljenje (tudi po več letih jemanja)
nezdrav življenjski slog (alkohol, neuravnotežena prehrana z nasičenimi
maščobnimi kislinami, debelost, telesna neaktivnost)
mamografska nepregledanost dojk
dednost
Raziskave kažejo, da poleg naštetih dejavnikov vplivajo na ogroženost glede raka dojk še ostali. Med njimi je poleg spola zelo pomembna starost. Večina bolnic je ob diagnozi starejša od petdeset let. Izpostavljenost dejavnikom tveganja še ne pomeni, da bo človek zagotovo zbolel, ampak le, da je verjetnost bolezni večja kot pri človeku, ki tem dejavniku ni izpostavljen.
Rekonstrukcija po odstranitvi dojke je skoraj vedno mogoča. Do nje ima pravico vsaka ženska, ki ji odstranijo dojko zaradi raka, zato se bolnice vedno pogosteje odločajo zanjo. Ima izjemen pomen za ohranitev pozitivne samopodobe bolnice. Pomembna je tudi iz estetskih razlogov. Nekatere ženske se po operaciji odločijo za protezo.
Redno mesečno samopregledovanje pripomore k zgodnjemu odkrivanju raka dojk. Do menopavze naj bo to reden pregled vsak deseti dan po začetku menstruacije, kasneje na izbran dan v mesecu.
Pri samopregledovanju dojk moramo skrbno pregledati in pretipati obe dojki in biti pozorni na zatrdline v dojkah, spremembe v velikosti in obliki dojk ter barvi kože, na uvlečenost bradavice ali izcedek iz nje. Pri spremembah se morate posvetovati z izbranim zdravnikom.
Postopek:
Ženska dvigne desno roko in položi levo dlan na desno dojko. Iztegne prste in jih stisne skupaj ter s krožnimi gibi pretipa celo dojko. Začne na zunanjem obodu dojke in se z roko premika proti bradavici.
Nato se nagne naprej in podpre desno dojko z desno roko. Z nežnimi krožnimi gibi leve roke rahlo pritiska na dojko.
Še vedno je nagnjena naprej, spusti levo roko. S stisnjenimi prsti desne roke pretipa levo pazduho, nato ponovi pregled še z razprtimi prsti.
Postopek ponovi na levi dojki.
Po kopanju si mora ogledati dojke v ogledalu in jih primerjati. Na ta način se prepriča, da ni vidnih sprememb. Nato sklene roke za glavo in ponovno preveri, da ni sprememb.
Za pomoč pri rednem mesečnem pregledovanju sta na voljo tudi mobilna aplikacija in spletna stran Breast Test. Brezplačna aplikacija vsebuje aktualni menstrualni koledarček, ki uporabnice vsak mesec spomni na pregled dojk, vsebuje pa tudi preprosta navodila in slikovna gradiva, s katerimi predstavi postopek samo-pregledovanja dojk.
Dimensions

home
Društvo onkoloških bolnikov organizira tudi skupine za samopomoč, ki imajo v Sloveniji že več kot 30-letno tradicijo. Takšna skupina deluje tudi v Celju. Namenjena je vsem onkološkim bolnikom. Srečanja skupine za samopomoč bolnikov z rakom se lahko posamezniki udeležijo brez predhodne prijave. Skupina za samopomoč se v Celju srečuje vsako drugo sredo v mesecu ob 15. uri v sejni sobi kirurške službe v Splošni bolnišnici Celje.
■
K odkrivanju manjših netipnih sprememb (te so običajno manjše kot centimeter) zagotovo ogromno pripomore organiziran državni presejalni program Dora, ki traja od 21. aprila 2008 in je od januarja 2018 prisoten po vsej Sloveniji. S presejalno mamografijo je mogoče odkriti začetne rakave spremembe. V takšnih primerih je zdravljene še zelo uspešno. Približno polovica rakavih sprememb, odkritih na presejanju, je dovolj majhnih, da je potrebna le kirurška odstranitev spremenjenega tkiva in ne celotne dojke.
Polje, kdo bo tebe ljubil?
Ko se človek vozi po Sloveniji, je vesel ob pogledu na urejene zelene travnike in gozdove ter številna obdelana polja. A podatki o tem, koliko hrane za domače potrebe zraste na vseh obdelanih površinah, niso spodbudni. In v prihodnje bodo razmere le še težje.
Kmetovanje ni bilo nikoli enostavno. Kmetje so se vedno spopadali z najrazličnejšimi težavami, sistemskimi in vremenskimi. Zadnje čase jim, zlasti kar se tiče slednjih, kaže še slabše. In z njimi tudi vsem nam, ki si želimo domačo hrano na svojih krožnikih. Vsako leto se vsaj enkrat soočijo s sušo, drugič s poplavami, s točo in pozebami. Da bodo tu nujne korenite spremembe pri dosedanjem načinu kmetovanja, preventivi in zavarovanjih kmetijskih površin, je jasno, a kmetje sami bodo te spremembe težko izpeljali. Napovedi, da bo iz Evrope odslej manj denarja za kmetijstvo, tudi ne zbujajo optimizma, saj bo to pomenilo le še več uvožene hrane iz držav, kjer je pridelava precej drugačna, zato težko govorimo o enako kakovostnih pridelkih naših malih kmetov, ki ne morejo konkurirati velikim evropskim pridelovalcem. Naši kmetje si že zdaj pomagajo s prodajo na tržnicah, z dostavo na dom in s podobnim, a to ni rešitev za vse.
Bodo mladi v takšnih razmerah še hoteli prevzemati kmetije, in to kljub spodbudam, ki so jim na voljo? »Mladim moramo zagotoviti pogoje, da bodo v kmetovanju videli priložnost in razvoj, da bodo ostali in obdelovali kmetijsko zemljo. Zato moramo kmetom zagotoviti primeren življenjski standard, saj so dohodki kmetij nižji od povprečja Evropske unije,« je v intervjuju v tej prilogi med drugim dejal predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk. Naloga torej, ki ni enostavna, če želimo ohraniti podeželje, njegovo poseljenost in obdelanost.
Da je to aktualna tema, kaže tudi program letošnjega sejma Agra, ki se bo v teh dneh začel v Gornji Radgoni. Tudi na njem bo ena osredjih tem namenjena mladim kmetom. Dotaknili se bodo številnih izzivov, s katerimi se soočajo mladi gospodarji pri vodenju svojih kmetij. Eden od izzivov ohranjanja kmetovanja in mladih na podeželju je tudi, kako narediti življenje in delo na kmetiji bolj privlačno za mlada dekleta, da se bodo odločala ostati ali pridružiti kmetiji. Kljub številnim novim tehnologijam in strojem, ki so v pomoč pri delu na kmetiji, je težkega ročnega dela še vedno zelo veliko, vse to pa za današnje mlade ni ravno privlačno.
Ob tem tokrat opozarjamo še na en vidik življenja in dela na kmetiji, to je na včasih premalo upoštevano varnost pri delu, ki lahko v primeru nesreče v trenutku usodno poseže v življenje družine. Zato zamah z roko, češ da se vam to ne more zgoditi, ni najbolj modra gesta, bolje je upoštevati navodila o varni uporabi strojev in ustrezni opremljenosti pri tem. Nekatere napake so nepopravljive.
TC, foto: MARJAN DOLENŠEK
VZBEJA NESNIC TIBAOT
Babinci 49,9240 Ljutomer
prodajamo: ijave nesnice grahaste nesnice črne nesnice
(02) 58214 01
Brezplačna dostava!
o
ČL
Vljudno vas vabimo, da nas obiščete na sejmu AGRA vGorniiRadgoni od25.do30.avgusta 2018.
Podjetje Veeček agro, i. a. a.,jr bila ustatavljrta Ista 1092 z tamrtam širitve praizvadaraa programa družit-ikr obrti, di jr drlaaalu že od Ista 1969. ima proizvodta padjrtjr, ki z trtratjo kottrolo zagotavlja kvalitrttr iz-drlkrvzadovbljstvo kupeev/.Za lasttr izdrlkrturi vrdto oagotavljamo ri^zrrvtr drlr io srrvis.
V 49 I rtih obs toja smo trgu potudili peči za e rttralto ogrrvatje, črpalke za uporabo v kmetijstvu, šeropiltiae. Imamo pu tudi lokostrelsko iTacjovito z izpelki za kvali-trtto preživljatje prostega časa. Nrtazadtjr jr v taei delavtici ugledala luč prva polavtomatuka puš ka, v celoti tarejeta v Slovrtiji.
Vabimo vas, da si ogledate tašo potudbo v 1р.ггпг1с1 trgoviti.
Vaš Vrrčrk agro!
Vzreja nesnic s 25-letno tradicijo
Smo kmetija z dolgoletnimi izkušnjami na področju vzreje perutnine. Specializirani smo za vzrejo nesnic različnih pasem, predvsem prodajamo rjave, grahaste in črne nesnice.
Naši objekti za vzrejo so novejši ali pa popolnoma tehnološko posodobljeni, kar pomeni, da celoten proces reje nadzira računalniški sistem, s čimer dosegamo najboljše kakovostne parametre vzrejenih živali. Pri vzreji jarkic je namreč najpomembnejša ustrezna tehnologija, kar zagotavlja dobro počutje živalim. Zavedamo se, da je ustrezno zdravstveno stanje živali pogoj za doseganje dobrih rezultatov v času nesnosti, zato jarkice preventivno cepimo proti številnim boleznim.
Obdelujemo preko 50 ha kmetijskih površin, tako da sami zagotavljamo večino potrebne hrane za naše živali. Imamo tudi lastno računalniško vodeno mešalnico krmil, kar pomeni celoten proces od njive do končnega produkta, s čimer sta zagotovljeni sledljivost in hkrati tudi varnost.
Celotno prodajo vzrejenih živali zagotavljamo sami, saj le tako lahko dosegamo neposreden stik z našimi kupci, jim svetujemo, torej jim v vsakem trenutku stojimo ob strani. Z vsemi kupci gojimo dolgoročen, partnerski odnos, saj z nekaterimi sodelujemo že več kot 25 let in takšno zvestobo nagrajujemo tudi z najugodnejšimi cenami na tržišču. _Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, 9240 Ljutomer_
041 703 373
RIBOGOJNIC!
(fbjeiije in picadaja diadkaaadnih Delovni čas:
od ponpdnljka do petka od 1. do 14. ure sobota,nNdelja in prazniki od 8.do 12. urn.
MarkoHravat ep, Dotoiša vas41a, Mea
Kakovostna hrana
Ribogojnica Žalec je ena narečjih slad kovodnih ribogojnic v Savinjski vegiji. »večno vzgoämo od nO do 100 ton rib,od tega največ postrvi in krapov. Vse ribe so s lovenskega porekl a in jih ne uoažamo,« praoi lastnik Marko HrovatVpredelooal-nem obranu, kije namenjen hladni obdelavi, vam ribe tudi očistijo, filetirajo tor priprdvio konlete krapa.
»Največ paodamo ameriških jo strvali šarenk. Na ši kupci so ribarmce, gostinski lokeli,divtributerji, imamo pa tudi lastno prodan^no v Dobnši vasi pri Žalcu, kjer ribe tkdi gojimo. Prodajamo pa tudi žive dibe, in gicer komercialnim ribnikom in ribiškim družinam,« pravi Horvat, ki uporablja visokokakovostno hrano svetovno znanega proizvajalca, da je meso rib zdravo in kvalitetno.
Promocijsko besedilo
34
KMETIJSKA PRILOGA
»Kmetijstvo in obdelano ter pose podeželje temelj razvoja vsake dr
Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije
Kmetijstvo je glede na trenutne vremenske razmere, glede na stanje na trgu kmetijskih izdelkov in glede na nestabilno kmetijsko politiko v težkih časih. S predsednikom Zadružne zveze Slovenije Petrom Vriskom smo govorili o trenutnem stanju v kmetijstvu, ali se še splača kmetovati in kako zadružna zveza pripomore k izboljšanju statusa slovenskega kmeta.
»Zadružna zveza Slovenije je krovna organizacija kmetijskih in gozdarskih zadrug v Sloveniji, ki prostovoljno združuje 63 članic, od tega 60 kmetijskih in gozdarskih zadrug ter tri podjetja. Zadrugam omogoča številne storitve, od pravnega in ekonomskega svetovanja, promocije in obveščanja ter izobraževanja in interesnega zastopanja tako doma kot v tujini,« je pojasnil Peter Vrisk, ki že vrsto let opravlja naloge predsednika, do lani je bil tudi član državnega sveta. Vrisk še meni, da je v kmetijstvu zaznaven napredek: »Ljudje se vedno bolj zavedajo pomena kmetijstva in zadružništva za razvoj podeželja ter zagotavljanja samooskrbe s kakovostno lokalno pridelano hrano. Spodbudno je, da zadruge podpira tudi vlada, ki vidi priložnosti v razvoju novih zadrug na najrazličnejših področjih in v okviru socialnega podjetništva. Zadružna zveza je pomemben napredek dosegla pri prepoznavnosti slovenske lokalno pridelane hrane pri potrošnikih, ki vedno pogosteje zahtevajo kakovostno lokalno hrano in s tem trgovske sisteme spodbujajo, da povečujejo obseg ponudbe slovenske hrane na svojih policah. K temu bo pripomogla tudi nacionalna promocija zlasti mleka in
mesa. Zveza je pri zbiranju prispevkov, spodbujanju zadrug in kmetov za vstop v shemo Izbrana kakovost Slovenija, certificiranju in promociji odigrala zelo pomembno vlogo. Veliko priložnosti se zadrugam ponuja pri odkupu in prodaji lesa, pri izvajanju gozdnih storitev in v razvijajoči se goz-dno-lesni verigi, ki naj bi spodbujala predelavo lesa in njegovo večjo uporabnost ter uporabnost lesnih izdelkov v gospodinjstvih. Čaka nas še vrsta novih izzivov, povezanih s spodbujanjem razvoja krožnega gospodarstva in zelenih tehnologij. Pomembno razvojno podro-
čje bo namenjeno digitalizaciji kmetijstva in podeželja,« je še povedal Vrisk.
Kakšen je trenuten status slovenskega kmeta? Se glede na izredne vremenske pojave in cene na trgu še splača kmetovati?
Podnebne spremembe in njihove posledice, kot so suša, vročina, toča, pozeba, postajajo stalnica. Temu moramo prilagoditi kmetijstvo, če želimo zagotoviti pridelavo lokalne hrane in s tem prehransko varnost prebivalcev ter če želimo ublažiti dohodkovna, proizvodna in gospodarska tveganja kmetij in podjetij. Spremembe bodo zelo korenite tako pri
»Storiti moramo vse, da se kmetijstvu denar v prihodnjem proračunskem obdobju po letu 2020 ne bo zmanjševal in da bo prihodnja kmetijska politika bolj enostavna in manj birokratska. Slovenski kmetje kmetujemo v bistveno težjih pogojih za kmetovanje, zato potrebujemo učinkovito in slovenskim razmeram prilagojeno kmetijsko politiko in bo zagotavljala finančna sredstva, ki bodo omogočila preživetje slovenskemu kmetu, ohranjala okolje in naravne vire.«
vrsti posevkov, sortah, območjih in načinih pridelave. Kmetijstvo in obdelano ter poseljeno podeželje so temelj razvoja vsake države. Pridelava hrane je ključni dejavnik samooskrbe in samostojnosti vsake države. Usodo slovenskega kmetijstva bo krojila tudi prihodnja skupna kmetijska politika, ki jo oblikujejo za naslednje sedemletno obdobje. Predvideno je znatno zmanjšanje sredstev za kmetijstvo in podeželje. Temu ostro nasprotujemo, saj bi z zmanjšanjem finančnih virov v prihodnji skupni kmetijski politiki ogrožali obstoj in razvoj slovenskega kmetijstva. Ključno je, da zagotovimo,
Povprečna zadruga ustvari več kot 10 milijonov evrov prometa na leto.
Kmetijske in gozdarske zadruge skupaj zagotovijo več kot 80 odstotkov vsega odkupa kmetijskih pridelkov.
Zadruge s svojimi dejavnostmi dajejo zaposlitev približno 3 tisoč ljudem na podeželju.
Zadruge, ki so članice Zadružne zveze Slovenije, letno ustvarijo 700 milijonov evrov prihodkov in štejejo več kot 13 tisoč članov.
da bo prihodnja skupna kmetijska politika po letu 2020 slovenskemu kmetu, zadrugam in podeželju zagotavljala pogoje in primerne spodbude, ki bodo omogočali, da se bodo prilagodili novim izzivom, povezanim z nestabilnimi trgi, s podnebnimi spremembami, z varovanjem okolja in zagotavljanjem prehranske varnosti prebivalcev ter digitalizacijo. Če se bodo sredstva krčila, bo hrana postala bistveno dražja, tudi druge dobrine bodo težje dostopne. Prav tako sta ključna pomladitev kmetijstva za slovensko kmetijstvo in njegov prihodnji razvoj. Mladim moramo zagotoviti pogoje, da bodo v kmetovanju videli priložnost in razvoj, da bodo ostali in obdelovali kmetijsko zemljo. Zato moramo kmetom zagotoviti primeren življenjski standard, saj so dohodki kmetij
nižji od povprečja Evropske unije. V Sloveniji je nujno treba ustrezno zavarovati in ohraniti kmetijska zemljišča za pridelavo hrane, saj bomo le tako lahko zagotavljali dolgoročno samooskrbo prebivalcev s hrano in zmanjševali vplive dogajanj na globalnih trgih na domačo pridelavo hrane, ki so zaradi naše majhnosti še posebej izraziti. V Sloveniji premalo skrbimo za trajnostno rabo kmetijskih zemljišč, pogosto tudi nepremišljeno v prostor umeščamo nove investicije in infrastrukturne projekte.
Koliko ekološke hrane pridelamo v Sloveniji? Zakaj ta hrana ni več na jedilnikih javnih ustanov, kot so šole, vrtci in bolnišnice? Bi sploh lahko v celoti zagotovili dovolj ekološko pridelane hrane?
Uredba o zelenem javnem naročanju predpisuje,
KMETIJSKA PRILOGA
35
Ijeno žave«
da mora v javnem naročilu delež ekoloških živil znašati glede na število vseh artiklov živil ali celotne predvidene količine živil najmanj 15 odstotkov. Razlogi, zakaj teh živil v javnih ustanovah ni več, so različni, zagotovo sta pri izbiri pomembni cena in dostopnost živil na trgu. S spremembo zakonodaje na področju javnega naročanja smo uredili, da ta omogoča oskrbo javnih zavodov z lokalno pridelano hrano. Opažamo, da se vedno več javnih zavodov zaveda pomena domačih pridelkov in jih želijo nuditi svojim varovancem. Žal je najnižja cena še vedno tista, ki je odločilna pri izbiri, kar je glavni razlog, da prihaja do špekulacij s kakovostjo in do nepoštenih praks. To bi lahko spremenili z več izobraževanji in osveščanjem naročnikov o možnostih, ki jih ponuja javno naročilo, saj pogosto ne vedo zanje, ter z zahtevo, da bi bila v javnem naročilu obvezna dobava blaga, predvsem svežega mesa, mleka, označenega z etiketo Izbrana kakovost Slovenija.
Da bi spodbudili javne zavode k še večjemu naročanju lokalno pridelane hrane, smo z zbornico kmetijskih in živilskih podjetij (GZS) in Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije izdelali Katalog živil za javno naročanje, ki je naletel na zelo pozitiven odziv tako pri javnih zavodih kot pri ponudnikih živil.
Glede samooskrbe z lokalno pridelano hrano v Sloveniji smo pri mleku, govejem in perutninskem mesu samooskrbni, na nekaterih področjih, kot sta pridelava zelenjave in prašičereja, pa smo premalo samooskrbni. Zato smo se na pobudo Zadružne zveze Slovenije vsi najpomembnejši faktorji na področju prašičereje dogo-
vorili, da je treba sodelovanje urediti bolj usklajeno v smeri zmanjševanja sistemskih tveganj za rejce, določiti je treba smernice razvoja prašičereje, uskladiti pravila za genotip, uvesti masne bilance in strateško usmeriti tudi novo kmetijsko politiko. Z ustreznim in enotnim pristopom pri promociji ter komunikaciji s potrošnikom je treba pritegniti trgovce, saj bo povpraševanje potrošnikov povečalo tudi njihovo zanimanje za slovensko prašičje meso. Na področju pridelave zelenjave je samooskrba 40-odstotna, zato vidimo glede na strukturo slovenskih kmetij velike možnosti za pridelavo zelenjave. Tudi male kmetije s klasično pridelavo zelenjave lahko zagotavljajo
»Družinske kmetije so temelj slovenskega kmetijstva, zato je pomembno, da se ohranjajo, saj so ključni pridelovalci kakovostne lokalne hrane, skrbijo, da slovensko podeželje ostaja poseljeno in obdelano, so vzor sobivanja več generacij na kmetijah in pomembno prispevajo k ohranjanju tradicije in slovenskih običajev.«
Foto: GrupA
nova delovna mesta. V ta namen se je oblikovala delovna skupina - tako imenovana zelenjavna veriga - v kateri sodelujejo vse pristojne organizacije, med njimi tudi Zadružna zveza Slovenije. Omogočili smo tudi finančne spodbude za pridelavo zelenjave, prizadevamo si, da bi tudi zelenjadarji vstopili v shemo Izbrana kakovost Slovenija. Na področju oskrbe z žiti Slovenija pridela približno 60 odstotkov žit za lastne potrebe, bistveni napredek je bil dosežen po podpisu dogovora na področju žitne verige med vsemi udeleženimi v verigi, ki je spodbudil pridelavo žit. Jepaproizvodnja žit in zelenjave močno odvisna tudi od vremena.
Slovenski kmetje pridelajo presežke mleka. Od česa je odvisna njegova cena na trgu? Koliko lahko kmetje vplivajo na postavljeno ceno? Se lahko cena odkupa v nedogled zmanjšuje?
V Sloveniji pridelamo več mleka, kot ga potrebujemo za lastne potrebe, zato določene količine mleka prodamo v tujino. Ceno na trgu določata ponudba in povpraševanje po mleku in mlečnih izdelkih, velik vpliv imajo tudi razmere na globalnih trgih (embargo Ruske federacije, vojaški nemiri, naravne ujme), povečana proizvodnja mleka v EU in kopičenje zalog mleka v prahu. Prireja mleka je bila v prvih štirih mesecih letošnjega leta višja tudi v Sloveniji. Odkupne cene mleka v Sloveniji sledijo dogajanjem na svetovnem in evropskem trgu, čeprav je Slovenija imela tretje najnižje odkupne cene mleka v Evropi. Pred nami je nova finančna perspektiva, ki ni najbolj obetavna in glede
na to, da so cene mleka v Sloveniji pod evropskim povprečjem, smo zahtevali dvig cen mleka, ki bodo tudi v prihodnosti omogočale preživetje slovenskim mlekarjem in zagotavljale obdelano in poseljeno slovensko podeželje.
Predlagali smo tudi, da se v prihodnjem programskem obdobju podpre rejo krav dojilj in rejo slovenskih telet. Večina pridelovalcev in predelovalcev mleka je vstopila v shemo Izbrana kakovost Slovenija, saj pričakuje, da bo to prispevalo tudi k višjim odkupnim cenam slovenskega mleka. Z aktivno promocijo moramo prepričati slovenskega potrošnika, da bo na prodajni polici zahteval slovensko mleko in mlečne izdelke. Nakazuje se, da bodo razmere na odprtem svetovnem trgu v prihodnje bolj stabilne, tudi na trgu mleka, kar bo omogočalo posledično tudi rast odkupnih cen mleka.
ANJA HOHLER
Foto: Zadružna
zveza Slovenije
Zlata medalja za rezalno-cepilni stroj
RCA 330 JOY

Podjetje Tajfun Planina, d. o. o., s sedežem na Planini pri Sevnici je najbolj znano po proizvodnji gozdarskih vitlov. Svoj nabor izdelkov je leta 2001 dopolnilo še s ponudbo rezalno-cepilnih strojev. Njegovi rezalno-cepilni stroji, uveljavljeni pod blagovno znamko RCA, so nepogrešljiv pripomoček pri predelavi hlodovine v polena za kurjavo. Za omenjene stroje so na sejmu Agra prejeli zlato medaljo.
V	Tajfunu razvoj strojev nenehno usmerjajo k optimalni in enostavni uporabi za upravljavca stroja. Njihove rezalno-cepilne stroje odlikujejo naslednje lastnosti: energijska učinkovitost (minimalna poraba goriva oziroma električne energije za delovanje), enostavna in hitra postavitev iz transportnega v delovni položaj ter obratno, visoka zmogljivost stroja, kompaktna in hkrati robustna izvedba ter enostavno in varno upravljanje. Ponudba rezalno-cepilnih strojev obsega RCA 380, s katerim je možno žagati hlodovino do premera 38 cm in cepiti s cepilnim cilindrom s silo 150 kN. Cepilni cilinder omogoča dve hitrosti cepljenja s samodejnim preklopom. Vgrajeno ima verižno žago z rezalno hitrostjo 25 m/s in za delovanje potrebuje kardanski pogon na tritočkovni priklop ali električni pogon z elektromotorjem. RCA 380 je možno upravljati z upravljalno ročico. RCA 400 JOY omogoča žaganje hlodovine s premerom 40 cm in ga je mogoče upravljati z joystickom. Ta omogoča enostavnejše, ergonomsko in varno upravljanje glavnih funkcij stroja, podajanje hlodovine, žaganje, cepljenje ter dvig in spust cepilnega noža. Prednost modela RCA 400 JOY je v delovanju verižne žage zgolj med žaganjem hlodovine.
Najbolj prodajan model
V	letu 2015 je Tajfun predstavil rezalno-cepilni stroj RCA 480 JOY, ki je postal najbolj prodajan model RCA v programu podjetja. Model omogoča žaganje hlodovine do premera 48 cm z večjo verižno žago, ki ima meč, velik 24", ki deluje samo v času žaganja. Cepilni cilinder ima silo 250 kN in omogoča hitrejše ali počasnejše cepljenje, ki se samodejno prilagaja glede na trdoto lesa. Kot vsi ostali modeli rezalno-cepilnih strojev Tajfun je tudi RCA 480 JOY gnan s pomočjo
kardanske gredi in traktorja ali z namenskim elektro pogonom, ki se namesti na stroj, tritočkovni priklopni sistem pa je prilagojen za prevoz s traktorjem in nudi maksimalno mobilnost stroja. Upravljati ga je mogoče prav tako z joystickom, ki ima še hitrejši odziv funkcij. RCA 480 JOY plus je nadgrajen še z računalniškim krmilnikom, ki omogoča zajemanje in obdelavo podatkov. Podatke prikazuje poseben zaslon, kjer so prikazani vrtljaji kardanske gredi, delovne ure, delovni tlaki, temperatura olja, produkcija stroja v kubičnih metrih in alarmi ob nepravilnostih na stroju. Omogoča tudi avtomatsko niveliranje cepilnega noža, ki se samodejno prilagodi glede na premer hlodovine, ki ga izmeri stroj med žaganjem.
Nagrajen rezalno-cepilni stroj
Na Agri je lani Tajfun predstavil najmlajši in hkrati tudi najmanjši stroj iz družine rezalno-cepilnih strojev, za katerega je prejel tudi zlato medaljo.
RCA 330 JOY je rezalno-cepilni stroj, ki omogoča žaganje in cepljenje hlodovine do premera 33 cm na dolžino od 20 do 40 cm. Hitro in zanesljivo žaganje omogoča verižna žaga s hitrostjo 25 m/s. Cepilni cilinder ima silo 110 kN in s hitrim vračanjem omogoča tekoč delovni proces. Stroj je upravljan z joystickom, kar omogoča uporabniku enostavnejše, ergonomsko in varno upravljanje glavnih funkcij stroja. V osnovni izvedbi je stroj dobavljiv s trimetrskim transporterjem. Stroj je mogoče naročiti tudi s štirimetrskim transporterjem, ki ima še nastavljivo brezstopenjsko hitrost traku od 0 do 0,8 m/s.
Vsi cepilni noži rezalno-cepilnih strojev so narejeni iz Hardox jekla, ki zagotavlja največjo ostrino in vzdržljivost, in omogočajo cepljenje na 4, 6, 8, 12 in 16 polen. Da bo delo ob predelavi hlodovine v polena še varnejše in prijaznejše za uporabnike, je podjetje Tajfun Planina razvilo še dodatno opremo za rezalno-cepilne stroje, ki zajema dvižno mizo za dvig hlodovine, nakladalno klančina za odlaganje hlodovine, elektro in dizel enoto za pogon, sesalno enoto za odvajanje žagovine ter separatorje za izločanje nečistoče.
NOV rezalno cepilni stroj
RCA 330 JOY,
NOVO
Tajfun Planina d.o.o.. Planina pri Sevnici 41 A, SI-3225 Planina pri Sevnici
T: 03 746 44 00, E: prodaja@tajfun.com
36
KMETIJSKA PRILOGA
»Meni se to ne more zgoditi!«
Tudi zaradi takšnega razmišljanja so mnogi premalo usposobljeni za delo s stroji v kmetijstvu in gozdarstvu
Delo na naših kmetijah in v gozdovih si danes težko predstavljamo brez sodobne mehanizacije. Na trgu so na voljo najrazličnejši modeli traktorjev in vseh drugih strojev, ki lajšajo delo. A več sodobne mehanizacije zahteva od uporabnikov več znanja in usposobljenosti, sicer se lahko hitro zgodi nesreča. Zgovoren je podatek, da se zgodi v kmetijstvu in gozdarstvu več smrtnih nezgod kot pri 600 tisoč zaposlenih v ostalih dejavnostih.
Da je treba zato temu področju posvetiti več pozornosti in skrbeti tako za osveščanje kot kaznovanje v primeru nespoštovanja predpisov, meni Marjan Dolen-šek, svetovalec za kmetijsko tehniko pri Kmetijsko-goz-darskem zavodu Ljubljana in strokovni sodelavec za gozdarsko tehniko pri Kmetijskem inštitutu Slovenije. Ob tem opozarja še na eno težavo: »Statistično gledano imamo dobro opremljeno kmetijstvo in gozdarstvo, strojev je veliko, a žal imamo izjemno veliko zastarele mehanizacije. Povprečna starost traktorjev je namreč več kot dvajset let. Ta zastarela mehanizacija je eden od
Nevarni traktorji brez loka ali kabine
vzrokov za številne nezgode. Pomembno je seveda tudi to, kako ljudje delajo s to mehanizacijo in ali so dovolj usposobljeni. V kmetijstvu in gozdarstvu dela velika množica tako imenovanih neprofesionalnih delavcev, ki delajo popoldne, v prostem času, kot upokojenci ... Zanje ni nobenega predpisa, kako morajo biti usposoblje-
ni in opremljeni za takšna dela.«
Koliko nezgod se torej zgodi letno v kmetijstvu in gozdarstvu?
Podatke o številu nezgod spremljamo od leta 1981. V povprečju se je število smrtnih žrtev v kmetijstvu in gozdarstvu z nekdanjih sto zmanjšalo na 25 na leto. Zadnja leta se stanje izbolj-
šuje, a še vedno nismo blizu tistega, ki ga želimo, to je »vizija 0« (nič mrtvih in poškodovanih). Pomemben mejnik se je zgodil v 80. letih prejšnjega stoletja, ko sta postala kabina ali lok obvezna za traktorje, tako nove in stare. Takrat se je najbolj zmanjšalo število mrtvih ob prevrnitvah traktorjev. A tistih, ki niso registrirani, do
leta 2011 ni nihče obravnaval. Teh je skoraj četrtina ali 20 do 25 tisoč. Šele po letu 2011 sta po Zakonu o motornih vozilih tudi za traktorje, ki jih lastniki uporabljajo izven cest in niso registrirani, obvezna lok ali kabina.
Ali izvajanje tega kdo nadzira?
Razen preventivnih akcij, ki jih izvajamo v javni služ-
bi kmetijskega svetovanja in strojnih krožkih, doslej še ni bilo preverjanj in kaznovanj. To se šele pripravlja za naslednja leta. S traktorji, ki niso opremljeni z loki ali s kabinami, se še vedno zgodi največ nesreč izven cestnega prometa. Dogaja se, da na kmetijah kupijo nov traktor, a obdržijo starega brez loka ali kabine in s takšnim se običajno nekdo ponesreči. Če bi ga za dvesto evrov opremili z lokom, bi človek tudi pri prevrnitvi preživel.
Sicer pa je verjetno še vedno največ nesreč v gozdarstvu, kjer gre za resnično nevarna dela.
V zadnjih letih je bilo največ nezgod res v tej panogi, čeprav se je stanje precej izboljšalo, lani je bilo sedem primerov smrti. Pri gozdarstvu je težava, da v gozdu zelo občasno dela množica ljudi, ki je neusposobljena in nima ustrezne varovalne opreme. Vsak lahko kupi motorno žago in gre v gozd, po možnosti s steklenico piva. Za te amaterske delavce ni predpisano, kako bi morali biti opremljeni in usposobljeni za delo, razen če so sami tako osveščeni, da grejo na tečaj. Leta si že prizadevamo, da bi moral imeti
Ležeči cepilnik Magnum 32
Novost podjetja Uni-forest je ležeči cepilnik Magnum 32. Zasnovan je tako, da je proces cepljenja enostaven za uporabnika in da poteka hitro ter zanesljivo. Pogon se izvaja s pomočjo kardanske gredi, elektromotorja ali kombinacije obeh. Krmiljenje stroja je v celoti mehan-sko-hidravlično, kar omogoča enostavno delo tudi v zahtevnih delovnih pogojih. Optimalno postavljene hidravlične komponente zagotavljajo nizko porabo energije.
Hlodovina se na ležeči cepilnik nalaga s pomočjo nazobčane hidravlične dvižne mize, ki preprečuje zdrse. S pomočjo velike potisne plošče, katere plastičnih vodil ni treba mazati, potuje hlodovina z maksimalno
dolžino 1,2 metra proti ce-pilnemu nožu. Zaradi Autospeed ventila se hitrost potisne plošče uravnava samodejno, dodatno se potisna plošča tudi samodejno izklopi, kar omogoča varno in enostavno delo. Ogrodje pri cepilnem nožu je oblikovano tako, da hlodovina nemoteno potuje naprej in nazaj. Glede na velikost polen lahko uporabniki izbirajo med 2 - 4 ali 4 - 6-delnim ce-pilnim nožem. Po cepljenju se cepljenci odlagajo na veliko odlagalno mizo.
V ležeči cepilnik so vgrajeni elementi, ki zagotavljajo dolgo življenjsko dobo: dvojna litoželezna črpalka, ki zagotavlja izredno tiho delovanje cepilnika, povratni filter, ki skrbi za čistočo olja, ter rezervoar s posebnim dvojnim dnom, ki pre-
prečuje njegovo razlitje. Za hitro in učinkovito delo sta vgrajena nastavljiv izklopni mehanizem, ki omogoča optimalni izkoristek časa, predvsem pri cepljenju krajših polen, ter hidravlični vitel z daljinskim upravljanjem.
Na željo uporabnika je možno vgraditi 11 kW elektromotor s črpalkama, ob neprekinjenem delovanju stroja, daljšem od štirih ur, pa je priporočljivo vgraditi hladilnik za olje, ki preprečuje njegovo pregrevanje.
V podjetju Uniforest so do zdaj razvili tri modele ležečih cepilnikov Magnum 32, od katerih je eden s podvozjem, eden brez, tretji model pa ima vzdolžno podvozje. Podrobnosti si lahko ogledate na spletni strani www.uniforest.si.
[F) UNIFOREST.
Obiščite nas na sejmu AGRA 25. - 30. 8. 2018
OB NAKUPU VAS OBDARIMO!
Rezalne klešče RK250
051 647 716 I prodajalna@uniforest.si
www.uniforest.si
KMETIJSKA PRILOGA
37
tisti, ki gre z motorno žago v gozd, opravljen tečaj zavoda za gozdove in ustrezno opremo, a nam o tem še ni uspelo prepričati uradnikov na ministrstvu za kmetijstvo. Na drugi strani si prizadevamo, da bi mali lastniki raje najeli strokovno ekipo za gozdarsko storitev, kot da to delajo sami. To več stane samo na prvi pogled, ker če jih dobiš po glavi, stane še veliko več.
Na svojih predavanjih opozarjate ljudi na pomen ustrezne opreme in skrbi za večjo varnost. Kako uspešni ste? Koga dosežete s temi predavanji?
Dosežemo tiste, ki se zavedajo nevarnosti in so presegli občutek, da se jim ne more nič zgoditi, zato
pridejo. Največja težava je prav omenjeno mišljenje. Dvodnevni tečaji zavoda za gozdove so še vedno prostovoljni in ni veliko tistih, ki so opravili takšen tečaj. V minulih letih je približno deset tisoč ljudi opravilo tečaj, a jih vsaj štirideset tisoč občasno dela v gozdu. Želeli bi, da bi bil tečaj obvezen, kot je pri uporabi fitofarma-cevtskih sredstev.
Tudi raznih strojev je na kmetijah veliko in zagotovo niso vsi enostavni za rokovanje. Ali imajo kmetje dovolj znanja in ali upoštevajo navodila za varno rabo? Koliko je takšnih nesreč?
Podatkov o teh nesrečah nimamo, imamo jih le za smrtne primere. Marsikdo
niti ne gre k zdravniku. Na osnovi izkušenj tujih držav smo že pred leti naredili primerjavo in ocenili, da lahko na osnovi enega smrtnega primera računamo vsaj še sto poškodovanih. Poškodbe in smrti bi lahko marsikdaj preprečili, če bi upoštevali navodila, ki so ob vsakem stroju. Vsako navodilo za uporabo ima uvodni del, ki je namenjen varnosti pri uporabi strojev, kar večina uporabnikov preskoči in začne brati del o vključitvi. Poleg tega so stroji vedno bolj zahtevni in bi moral vsak kupec zahtevati od prodajalca, da mu ne le stroj izroči, ampak da ga seznani z načinom uporabe, česar je pri nas malo. Ob tem bi
uporabniki morali skrbeti tudi za ustrezno vzdrževanje strojev in menjavo varovalnih delov, na kar pogosto pozabijo.
Kaj svetujete tistim, ki razmišljajo o nakupu novega stroja?
Vsak, ki se odloči za nakup novega stroja, naj se znebi starega, ki je manj varen. Praviloma je tako, da so dražji kakovostnejši stroji tudi bolj varni. Se pa zavedam, da je ekonomska moč kmetov pri naložbah zelo omejena in da številni manjši kmetje ne morejo kupiti novega stroja. Zato je že pri nakupu dobro razmisliti, ali stroj sploh kupiti ali raje najeti nekoga, ki že ima takšen stroj in je najem mnogo cenejši. Nekatere dejavnosti kmetje že izvajajo po tem načelu (žetev, baliranje ...). Če se kmet odloči za nakup, mora skrbno prebrati navodila. Od prodajalca lahko zahteva, da ga usposobi za delo. Predvsem je treba delati v primernem psihofizičnem stanju. Če je nekdo utrujen, ker je že prej cel dan delal, naj raje preneha. Vedno razlagam na predavanjih, da je pri delu v gozdu pravilo 15 minut na začetku in na koncu: najprej naj si delavec ogleda, kje bo delal. Zadnjih 15 minut, ko se zdi, da bi lahko podrl še eno drevo, je bolje odnehati in oditi domov, saj se prav takrat zgodi največ nesreč.
TATJANA CVIRN Foto: arhiv Marjana Dolenška
Primer dobre prakse glede opreme pri delu v gozdu
Marjan Dolenšek
Ločimo prometne in delovne nesreče s traktorjem. Prve obravnava policija, medtem ko gre izven cest za delovne nezgode. V prometnih nesrečah s traktorji je bila lani ena smrtna žrtev, pri delovnih nesrečah jih je bilo sedem. Če upoštevamo še padce v zgradbah, smrtne nezgode pri delu z živino, je lani pri deluv kmetijstvu in gozdarstvu umrlo 17 ljudi, leto pred tem 30, v letu 2015 26 in v letu 2014 35 ljudi.
Velika SIP-ova nagradna igra
Obiščite nas na letošnjem Pomurskem sejmu na našem stalnem razstavnem prostoru pred halo A in se prepričajte o kakovosti naših šampionov!
Leta 2016 smo prejeli laskav naziv šampion za komplet strojev, kamor spadajo gorska čelna diskasta kosilnica DISC 260 F ALP, inovativni fleksibilni priklop za čelne kosilnice SILVERCUT S--FLOW in vlečen obračalnik z 10 metri delovne širine SPIDER 1100 10 T.
Naš sodobno zasnovan dvorotorski zgrabljalnik STAR 1000 30 T pa je leta 2017 prejel zlato medaljo.
V velik ponos pa si štejemo biti proizvajalec ene izmed največjih kosilnih kombinacij na svetu z delovno širino kar 15 metrov, ki omogoča visoko zmogljivost košnje do 22,5 h/ha. V kompletu s štirirotorskim zgrabljalnikom in z obračalnikom s 15 metri delovne širine, predstavljenim že leta 2011, pa sodimo med edine proizvajalce na svetu, ki lahko ponudimo tovrstno visoko zmogljivo tehnologijo pridelovanja krme.
Kot letošnjo novost vam bomo na sejmu predstavili pick-up zgrabljalnika AIR 300 F in AIR 300 F ALP, ki zagotavljata visoko učinkovito zgrabljanje za zgrabek brez nečistoč. Zaposleni vam bodo z veseljem odgovorili na vsa vaša vprašanja, medtem ko se boste o kvaliteti strojev lahko prepričali na lastne oči. Prijetno vabljeni!
Letos smo v času trajanja sejma AGRA za vas pripravili posebno nagradno igro, v sklopu katere lahko postanete ponosni lastnik obračalnika SPIDER 600|6 ALP. Poleg obračalnika smo pripravili še kopico ostalih uporabnih nagradnih kompletov. Sodelujete lahko na povezavi, ki jo najdete na naši spletni strani in socialnih omrežjih ali pa enostavno poskenirate QR-kodo, ki vas bo preusmerila do ciljne strani nagradne igre.
SIP
Obiščite nas na AGRI in se prepričajte o kakovosti šampionov!

.rr/
www.sip.si Robustno spravilo travinja
, . / A
SIP Strojnajndustrija" d.d.
"T+386 (0)3 703"85 00. . Ejftf.o@gjp.sj. ' ' • - A,__g L.
ШI

Cepilniki drv bust
Učinkovita, varna in hitra priprava lesa za kurjavo
Podjetje Robust, d. o. o., iz Arje vasi je proizvajalec hidravličnih cepilnikov drv Robust in univerzalnih drobilnikov Robust. Hidravlični cepilniki zagotavljajo učinkovito, hitro in varno pripravo lesa za kurjavo. V ponudbi so hidravlični cepilniki drv z nazivno močjo od 13 do 25 ton, ki so plod lastne zasnove in razvoja. Na voljo so cepilniki s kardanskim, električnim ali kombiniranim pogonom. Imajo tudi cepilnik na prikolici s pogonom na bencinski motor, kar omogoča neodvisno delo na različnih mestih. Cepilniki drv Robust se ponašajo s kakovostno izdelavo ter modularno zasnovo, kar pomeni, da lahko kupec izbira med številnimi možnostmi izvedb in svoj cepilnik prilagodi lastnim željam in potrebam. Možno je izbirati med aluminijasto ali litoželezno črpalko, dvohitrostnim ali maxispeed ventilom. V ponudbi pa so tudi nosilci in odlagalna mesta za motorno žago, ročke za gorivo, sekiro in cepin ter klešč za vitel.
KMETIJSKA PRILOGA
Veterinarska bolnica Šentjur sedaj na novi lokaciji!
Da bi zagotovili kar najbolj primerne in dostopne prostore za izvajanje vrhunskih veterinarskih storitev, so veterinarji svoje poslovne prostore uredili na novi lokaciji, v poslovni coni Anderburg, Drofenikova ulica 3, v objektu šentjurskega Merkurja.
Poleg zagotavljanja terenskih veterinarskih storitev šentjurski veterinarji izvajajo tudi vso diagnostiko, laboratorijske preiskave, kirurške posege in popolno hospitalizacijo bolnih živali. Lepa in moderno urejena bolnišnica z vrhunsko opremo velja za eno največjih tovrstnih veterinarskih ustanov v naši regiji. Ekipa 16 izjemnih veterinarskih
Delovni čas bolnice in trgovine:
specialistov, ki skrbi za zdravljenje tako velikih kot tudi malih živali, je porok, da je obravnava bolnikov na zares visoki strokovni ravni.
Veterinarske bolnica deluje v okviru Veterinarske postaje Šmarje
Veterinarska bolnica Šentrjur, ki deluje v okviru Veterinarske postaje Šmarje, je na novi lokaciji odprla tudi popolnoma novo trgovino Tačka, kjer vam nudijo bogato ponudbo hrane, pre-hranskih dodatkov in druge opreme za male in velike živali.
Z veseljem vam bodo tudi strokovno svetovali.
Od ponedeljka do petka (od 7. do 20. ure) Sobota (od 7. do 13. ure)
Nedelja in prazniki: dežurstvo 24 ur 365 dni na leto Dežurni telefon: 041 613 301
Posebnosti nove lokacije:
•	živalim in lastnikom prijazna čakalnica je dovolj velika, svetla in predvsem ločena za pse in mačke;
•	ambulanta in bolnišnica sta ločeni posebej za pse in mačke, vsaka ima po 6 ležišč (kletk);
•	Sodobno opremljena kirurgija;
•	ultrazvočna diagnostika in rentgenska diagnostika (RTG-slikanje);
•	zobna ambulanta;
•	posebni prostor za striženje in česanje;
Drofenikova 3
3230 Šentjur (Merkur)
041 613 301
www.vpsmaaje.sl
MALE ŽIVALI (diagnostika obolenj, zdravljenje bolezni):
•	cepljenje psov in mačk proti steklini in drugim nalezljivim boleznim;
•	kirurgija mehkih in trdih tkiv (sterilizacija, kastracije in ostali kirurški posegi);
•	zobozdravstvene storitve za pse in mačke (zalivke in ortodontna obdelava zob);
•	umetno osemenjevanje in zdravljenje reprodukcijskih bolezni psic;
•	UZ-diagnostika;
•	digitalna rentgentska diagnostika;
•	biokemijske in hematološke preiskave krvi;
•	koprološke preiskave blata;
•	odvzem brisov (ušesnega, vaginalnega ...);
•	svetovanje in izdaja veterinarskih zdravil;
•	svetovanje o prehrani, negi in vzgoji mladičev in odraslih živali;
•	svetovanje in prodaja dietne in ostale hrane proizvajalcev Hills, Eukanuba, Satisfaction, Royal Canine, Farmina ...;
•	nega psov in mačk.
VELIKE ŽIVALI (diagnostika obolenj, zdravljenje in preventiva bolezni na terenu):
•	umetno osemenjevanje krav in plemenskih svinj;
•	kirurški posegi (kastracije, dislokacije siriščnikov, carski rezi, operacija parkljev, sanacije poškodb, ran ...);
•	cepljenje proti kužnim boleznim;
•	preprečevanje, zdravljenje in reševanje reprodukcijskih težav v čredi;
•	svetovanje in izdaja veterinarskih zdravil;
•	označevanje, registracija, urejanje premikov govedi, drobnice in prašičev;
•	popis, registracija in čipiranje konjev;
•	UZ-diagnostika brejosti kobil, krav, svinj, koz in ovc;
•	RTG-diagnostika;
•	biokemijske in hematološke preiskave krvi;
•	koprološke preiskave blata in svetovanje o dehelmentizaciji;
•	prodaja mineralov, elektrolitov, in vitaminskih dodatkov (Cavalor in Equistro);
•	specialistično zdravljenje velikih živali, najmodernejša terenska diagnostika.
Ш
CINKARNA
FUNGICIDI
CUPRABLAU Z 35 WP CUPRABLAU Z ULTRA WP PEPELINWG
i

AGRO NASVETI
INSEKTICIDI
FRUTAPON
HERBICIDI
KYLEO® CLINIC® 360 SL U 46° M-FLUID DUPLOSAN® KV ALLIANCE NAGANO®
Kurnik)
(Nande Osojnik)
SUBSTRATI IN GNOJILA
HUMOVIT, ZELENA GALICA, CALCI N S, CALCI N B, CALCIN MG,CUPROVIN 50
www.cinkarna.si
IZ SVETA ZABAVE
39
Zvita feltna in njena Kraljica
Fantje iz skupine Zvita feltna predstavljajo novo pesem Kraljica. Blaž, Theo, Matic in Žan posvečajo pesem vsem »kraljicam« tega sveta: »Vsaka ženska je kraljica. Ena najboljše poje, ena ima najdaljše noge, ena je najboljša prijateljica, spet četrta pripravi najboljši jabolčni zavitek. Vsaka je edinstvena in v nečem nekaj posebnega. In vsak moški, ki najde svojo kraljico, je lahko potem kralj v svojem svetu sreče.«
Videospot so člani skupine posneli v Grčiji, kjer so igrali za slovenske maturante. Besedilo pesmi Kraljica je napisal Rok Lunaček, ki je tokrat podpisan tudi kot avtor glasbe. Za aranžma in produkcijo je ponovno poskrbel Blaž Hribar.
Foto: Andrej Murovec
Prvi celovečerni koncert tria Vivere
Trije izjemni vokalisti, Matjaž Robavs, Aljaž Fa-rasin in Gregor Ravnik, ki nastopajo v skupini Vivere, so prvič skupaj nastopili na dobrodelnem koncertu Klic dobrote v Celju konec leta 2017 in vzbudili veliko pozornost. Matjaž Robavs in Aljaž Farasin sta skupaj prepevala v triu Eroika, ki je konec leta 2016 končal svojo pot. Zasedba Vivere se bo jutri prvič predstavila na celovečernem koncertu. Koncert bo na Škofjeloškem gradu.
Glasbeni repertoar zasedbe Vivere zajema avtorske skladbe, interpretacije domače in svetovne komercialne glasbene uspešnice iz žanrov zabavne, koncertne in operne glasbe, v pop opera žanru.
Foto: rta.si
Nov album dua 2Cellos
»Vedno sva govorila, da želiva svoje glasbilo približati širši množici ljudi in brisati meje med glasbenimi žanri,« sta ob napovedi novega albuma Let there be cello povedala priljubljena člana dua 2Cellos Luka in Stjepan. »Prihajajoči album je nastal iz navdiha različnih glasbenih zvrsti, na njem so tako predelave svetovnih pop uspešnic, brezčasne klasične glasbe, rok uspešnic kot tudi glasba, ki je pospremila največje filmske uspešnice. Na albumu sta tudi najini originalni skladbi, ki ju še nisva predstavila, Concept2 in Cadenza. Edina rdeča nit albuma je čelo.«
Foto: 2Cellos
od m
do deset
Račka, račka, gos
»Samovšečen racak je prisiljen pomagati račkama.« Kitajsko ozadje, ki je izbrano po ključu lepote in ne po ključu geografske povezanosti, je animirano tako, da poda morda dovolj občutka lepote in posebnosti. Pri animaciji likov se pomanjkanje znanja (in morda denarja) že pozna. Toda najslabša plat te koprodukcijske animiranke je še vedno zgodba, v dveh sekundah uviden len izgovor za izrazito plehko moralko - le da je humor mnogo bolj prisiljen, raven ... in obenem izjemno brutalen. To je svet, v katerem »pes žre psa«, v katerem nihče razen morda družine nima poguma in moralnih načel, da bi se boril za prijatelje. Predstavljate si: gre za bežno skico Mesta greha (Sin City), ki se ne zaveda, kaj je; verzija za otroke.
OCENA: 2/10
Misija: Nemogoče - Izpad
»Na lovu za plutonijem.« Serija Misija: Nemogoče je od svojih neenakomernih začetkov postala izrazito zanesljiva -filmski projekt, ki se uči in z vsako epizodo skuša nadgraditi kaovost prejšnje. Še vedno je predvsem pop akcijski fenomen, toda takšen, ki se točno zaveda svojega položaja, sposobnosti in namenov. Ta zadnji film je morda celo doslej najbolj uspešna mešanica humorja in zelo premišljenih »živih« akcijskih scen, ki so posnete tako, da čimbolj iztisnejo zrak iz gledalčevih pljuč. Scenaristi se igrajo s pričakovanji gledalcev tako, da zgodbeno nastavitev - ki bi bila ponavadi razrešena na koncu filma - pokažejo takoj. Odnosi med liki se prikazujejo skozi akcijo. In konec je kakšnih petnajst minut čiste akcijske rapsodije; seveda je neverjeten, toda je daleč od ponarodelih posebej učinkovito utrujenih katarz. Eden najboljših, če ne najboljši akcijski film leta.
OCENA: 8/10
PETER ZUPANC

PRIHAJA
Megalodon: Predator iz globin
Ko se Jonas Taylor sooči s tridesemetrskim morskim psom in preživi, da lahko pove svojo zgodbo, mu nihče ne verjame. Toda pošast, ki je preživela od prazgodovine, prihaja na obalo. In lačna je. Pomembno: filmu lahko rečete moderna priredba Žrela (Jaws) - Jason Statham proti pošastnemu morskemu psu.
Vohun, ki me je nategnil
Audrey zapusti fant. Ne navaden fant, ampak vohun pod krinko. In zdaj se s prijateljico Morgan znajde v svetu mednarodnih intrig, prevar in akcije ... Pomembno: v akcijski komediji, parodiji na Jamesa Bonda, igrata Mila Kunis in Kate McKinnon.
Slender Man
Amerika. Štiri srednješolke se lotijo dokazovanja, da nevaren Slender Man, o katerem piše internet, ne obstaja. Toda kmalu zatem ena od njih izgine. Pomembno: ameriško grozljivko je režiral Sylvain White. Kje: kinocentri.
PZ
40
PODLISTEK / BUKVARNA
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
»A vaju kaj utraga?« (i)
Spomini na obiranje hmelja pri Cimpermanovih na Polzeli, 1973
Za naju z bratom je bilo počitnic konec sredi avgusta. Dan ali dva pred tem sem sovražno hodila mimo njive s hmeljem, kjer sva kasneje obirala. Ko bi se »štange« s hmeljevkami iz-nenada podrle in bi nama naslednje jutro sporočili, da obiranja ne bo, ker je z njivo nekaj narobe, to bi bilo dobro. Tako sem razmišljala. A kaj, ko je bilo v Savinjski dolini toliko njiv s polnimi hmeljevkami, da se to, da sem eno v mislih polegla pred obiranjem, sploh ne bi poznalo. Sicer pa je bilo lepo pomisliti na denar, ki ga je na koncu obiranja gospodar zamenjal za kupček palet. Ne bo nama treba izbrati najcenejši ovitkov za knjige, najtanjših barvic, copat, ki ne ostanejo na nogi in jih izgubljaš na šolskih stopnicah.
Prvo jutro obiranja. Ob petih ali šestih, tako rekoč sredi noči, naju je mami zbudila. »No, zdaj pa vstanita, njiva

www.kamra.si
kamra
Dušan Matko in Irena Završnik. por. Štusej
čaka!« je rekla in še večkrat ponovila in vsakič dodala novo besedo, da je na koncu bilo res srhljivo slišati, kako bova ostala brez knjig in zvezkov in brez ovitkov in novih ... Njiva je bila res tam. Na Polzeli poleg osnovne šole, kjer je bilo nekaj let športno igrišče, zdaj tam stojita Tuš trgovina in sloviti Korner bistro, tam je bila najina njiva. Gosije-kov hmelj. Iz bloka, kjer smo stanovali, je bil pogled nanjo brezupen, vse »štange« so bile še pokonci. Jutro je bilo vlažno, megleno, hladno. Dolge rokave sva vlekla navzdol in misel na toplo posteljo naju je spremljala še pol poti na njivo. Šele ko sva začutila mraz na koži in vlago v laseh, sva se povsem zbudila.
»No, pa sta prišla, je rekla stara mama. Stala je na začetku ene od vrst, trdno in široko, ko bi se čez noč tam zarasla in se ne bo premaknila. »Alo, stop'ta sem, da začnemo!« je ukazala. »Mačeeek!« je zavpila. Široko sva odprla
oči v pričakovanju mačka, kdo ve, zakaj je v hmelju potreben. Z dolgimi koraki je prišel visok gospod, gumijasti škornji so mu opletali okrog kolen. Na rami je nosil težko kovinsko palico, ki je bila na spodnjem koncu kot upognjena in narezljana. »No, brž sem z mačkom in dvigni >štango<, da začnemo obirati!« je bila glasna stara mama. Gospod v škornjih je stopil k prvi »štan-gi« s hmeljevko, jo z mačkom zataknil čisto spodaj ob zemlji in močno dvignil, da se je dvignila tudi »štanga« in je bilo videti, da bo padla. A v vrsti je že stal križ in kmalu je gospod nanj položil »štango« s hmeljevko. Kobule hmelja so zatrepetale, ko se je »štanga« usedala in umirjala, bilo je kot jutranji ples pred zaspanimi očmi. Zeleni ples. Zdaj so začeli tudi drugi od tu in tam klicati mačka, vsi so želeli podreti »štango«, da bi začeli obirati. Ne takoj, a prav kmalu
90,6
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
je bilo mogoče slišati njegovo nejevoljo, da vendar ne more biti na vseh koncih, ko je le eden, naj ne bodo nestrpni, saj hmelj ne bo ušel, naj ga raje poberejo po tleh.
»Alo, vidva obirajta spodaj, jaz bom pa zgoraj!« je rekla stara mama. Še isti dan sva ugotovila, da je zvita in da jo bova že nekako prelisičila. V spodnjem delu »štange« so bile kobule tanjše, bile so kot muhe, prav malo se je poznalo, ko si jih stresel v košaro, zavezano okrog pasu. Na ta način ne bova nabrala dovolj škafov za vse knjige in zvezke. Zgornji del hmeljevke je bil običajno kot krošnja drevesa, poln sočnih kobul na vejah zunaj in znotraj. Njena košara se je hitro polnila, najini pa ne.
IRENA ŠTUSEJ, Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Se nadaljuje ...
95,9 100,3
radio celie
\lddm % штј /
Širin Ebadi: Iran se prebuja
Od šaha do revolucionarjev
Iran vzbuja zaradi vpetosti v svetovno politiko vedno znova veliko pozornost. V knjigi Širin Ebadi, Nobelove nagrajenke za mir, je predstavljena ta skrivnostna dežela iz prve roke. Tako kot jo je avtorica doživljala sama. V znamenju iranske islamske revolucije.
»Ebadijeva kot sodobna Šeherezada zaupa v moč besede,« je v predgovoru zapisala Veselka Šorli Puc. Avtorica
se v uvodu knjige spominja svoje mladosti v Teheranu, pod vladavino okrutnega, vendar modernizaciji zelo naklonjenega šaha Reze Pa-hlawija. Na univerzi so lahko dekleta in fantje prijateljevali brez ovir, dekleta so po zahodnih vzorih nosila takrat moderna mini krila. »Za konservativne klerike je bila univerza leglo pokvarjenosti,« omenja Ebadijeva. Vladarja, šaha, so ljudje doživljali kot
krutega in razsipnega samodržca, ki so se mu sčasoma odločno uprli.
»Znašla sem se med tistimi pripadniki opozicije, ki so v ajatoli Homeiniju videli svojega voditelja. Prav nič kontradiktorno se mi ni zdelo - izobraženi in zaposleni ženski - podpirati opozicijo, ki je svoj boj proti življenjskim krivicam ovijala v plašč religije,« je zapisala avtorica, ki je bila takrat sodnica. Ko so po Ho-meinijevem ukazu protestniki izganjali šahove ministre iz njihovih uradov, je bila med revolucionarji tudi Ebadijeva. Njen znanec sodnik, ki je bil v ministrovem uradu, ji je napovedal, da bo po prihodu islamskih revolucionarjev na oblast zagotovo ostala brez službe. Zgodilo se je, da je
šah pobegnil iz države, iz izgnanstva v Franciji pa se je vrnil zmagoviti Homeini. »Bila sem ženska in zmaga revolucije je zahtevala moj poraz,« je ugotovila prepozno.
Ženske so po novem morale začeti nositi rute, uradnikom so kravate prepovedali. Še huje, začelo se je revolucionarno pobijanje. Prišlo je prav tako do »revolucionarne« zasedbe ameriškega veleposlaništva ter več kot enoletnega zadrževanja njenih diplomatov, njihove ugrabitve. Začel je veljati is-
lamski pravni zakonik. Ta je med drugim veleval, da je v primeru, če avto povozi moškega in žensko, odškodnina za žensko polovico nižja. Nekateri Iranci so takšno državo zapustili, Ebadijeva na to ni hotela dolgo niti pomisliti. Prebivalstvo je začela preverjati verska policija, zavladalo je strahotno pretepanje po še-riatskem pravu, vedno znova so se pojavljali umori drugače mislečih.
Po drugi strani univerze niso bile več »leglo pokvarjenosti«, kamor bi se pravo-
verni očetje bali poslati svoje najbolj pametne hčere. V devetdesetih letih je bilo celo več diplomiranih žensk kot moških. Lahko so spet delale tudi kot pravnice in Ebadije-va je začela kot odvetnica na sodišču zastopati odmevne politične primere. Nato se je za rešetkami znašla celo sama kot politična zapornica. Izpustili so jo, zanjo se je zavzela svetovna javnost. Na koncu je prejela moralno plačilo za svoja prizadevanja za večje spoštovanje človekovih pravic, Nobelovo nagrado za mir. »Avtentična je tista razlaga islama, po kateri je ta združljiv z načeli enakosti in demokracije,« je med drugim razmišljala po prejemu nagrade.
BJ
Širin Ebadi, iranska borka za človekove pravice, je bila rojena leta 1947. Šest let po prejemu Nobelovo nagrado za mir ji je oblast priznanje zaplenila. Od leta 2009 živi v begunstvu v Veliki Britaniji.
ALBUM S CELJSKEGA
Na Skalni kleti, 1943
V letu 1943 sem kot 11-mesečni fantiček shodil na igrišču Skalna klet, kajti od naše Agreževe hiše ga je ločila samo cesta. Zato je povsem normalno, da sem že takrat prijateljeval z nogometno žogo, najprej izdelano iz krp in nogavice (v celjskem žargonu smo jo imenovali »fecka«), nato z gumijasto in nato še vrsto let z usnjeno kot aktiven nogometaš. Na igrišču stoji zadaj baraka, ki je pred drugo svetovno vojno služila kot slačilnica nemškemu klubu SK Athletik. Za njo stoji Krašovčeva hiša (pekarna, špecerija), levo Agreževa (naša) in ob levem robu fotografije Sovinčeva hiša (mesarija).
Prispeval: Rudi Škedelj
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: 03-426-17-36 (Srečko Maček), medijski pokrovitelj: Novi tednik, vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st.
PISMA BRALCEV / BRALCI POROČEVALCI
41
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www.novitednik.com (Pisma bralcev).
UREDNIŠTVO
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.
Prejeli smo
Največ škode povzročijo divji prašiči
Pod tem naslovom je bil v Novem tedniku (9. 8. 2018) objavljen prispevek, v katerem je bilo navedeno, da so na območju savinjsko-kozjan-ske lovske zveze divji prašiči v letu 2017 povzročili za 30 tisoč evrov škode in da so lovci odvzeli v tem letu več kot 700 divjih prašičev.
Iz omenjenih podatkov je razvidno, da lovci na veliko pobijajo divje prašiče. Divji prašič, nekateri ga imenujejo tudi gozdni vrtnar, je med lovci očitno eno najbolj osovraženih bitij v Sloveniji. A tudi med mnogimi kmeti, saj ga dolžijo povzročanja škode. Škoda, ki jo povzročijo divji prašiči na
kmetijskih površinah, je v letu 2017 znašala 30 tisoč evrov, kar je zelo majhna vsota. Kljub majhnosti škode so lovci umorili kar približno 700 nedolžnih živali. En avto srednjega razreda je več vreden kot škoda, ki jo povzročijo divji prašiči. Poleg tega kmetje dobijo škodo povrnjeno. Sicer pa sploh ni primerjave med škodo, ki jo povzroči divji prašič, in med koristmi, ki jih ima narava zaradi njegovega delovanja. Skrbi namreč za zdrav gozd, saj odstranjuje gozdne škodljivce, poleg tega z ritjem po tleh rahlja zemljo in tako povečuje živost tal ter izboljšuje rast dreves. V gozdovih, kjer so divje svinje, je več mladih dreves kot v drugih podobnih gozdovih. In čeprav je divji prašič tako zelo pomemben za ekosistem, velja za škodljivca in lovci nad njim praktično vsepovsod izvajajo masaker.
V reviji Journal of Animal Ecology je bila objavljena študija o vplivu lova na število divjih svinj. Glavno spoznanje je bilo, da intenziven lov vodi k občutno večjemu razmnoževanju pri divjih svinjah kot manj intenziven lov. Torej: več lova pomeni več divjih svinj. Trdi se, da je divjih prašičev preveč in da je zato toliko škode. Če je to res, bi bilo treba njihovo število uravnavati nenasilno, saj se tudi na ta način da doseči cilj. Namesto odstrela se lahko uporabi na primer kontracepcija. To je znana metoda, ki jo morajo poznati tudi pristojni. Očitno nekaterim ni do tega - tistim, ki radi ubijajo. Če je divjih prašičev torej res preveč, ima lov pri tem zelo pomembno vlogo, seveda negativno. Če ga ne bi bilo, bi bilo divjih prašičev manj in njihovo število bi bilo slej ko prej uravnoteženo z drugimi deli narave, kajti ta ima v sebi vse mehanizme, da ohranja naravno ravnovesje. Ali lovci vedo, kakšno naj bi bilo naravno ravnovesje? Nepopoln človek naj bi to vedel? To bi bil čudež!
Za škodo na kmetijskih zemljiščih, ki jo povzročijo divji prašiči, nosijo torej lovci zelo veliko odgovornost. Krivi so lovci in še kdo drug, žrtve so nedolžne živali. Za naravo koristno delo gozdnega vrtnarja je kaznovano s krutim umorom.
Kako dolgo bo gozdni vrtnar, inteligentno bitje, bitje z osebnostjo, bitje, katerega življenje na žalost samo v teoriji ščiti slovenska ustava, bitje, ki vestno izpolnjuje svoje naloge in pomaga naravi ter s tem človeku, še na seznamu za odstrel?
Poleg divjih prašičev lovci ubijajo tudi druge prostoži-veče živali. V letu 2017 so jih na obravnavanem območju umorili kar približno 6.500. Kako dolgo še bo tekla kri nedolžnih živali?
VLADO BEGAN
Počastili združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom
Na seji predsedstev častniške in veteranske organizacije občine Štore v prvih dneh novega leta smo člani sprejeli soglasen sklep, da bomo v svojih društvenih prostorih na svoj način proslavili vse pomembne državne praznike. Ne glede na to, če so dneva prosti ali ne.
Vsak praznik namreč zaznamuje neko obdobje in nek dogodek, ki je bil za nas Slovence še kako pomemben. Ne oziraje se na časovni odmik dogodka. Izjemno pomembna je vsekakor sporočilna vrednost. Zgodovina je naša največja učiteljica. Kdor je ne spoštuje, kakršna koli je pač bila, ga težko razumem. Predvsem tiste, ki jo
spreobračajo sebi v prid in na najrazličnejše načine. Iz preteklih dogodkov se marsikaj naučimo in spoznamo. S tem, ko se spominjamo in počastimo določen dogodek, mu damo veljavo in spoštovanje. Ne sra-mujmo se svoje preteklosti. Ničesar nam ni bilo dano samo od sebe ali milostno podarjeno. Slovenski narod je v vsej svoji zgodovini veliko pretrpel. Veliko nam je bilo krivično odvzetega. V mislih imam slovenska ozemlja, ki so jih drugim delili tujci. Svojega nikoli.
V svojem nagovoru sem na kratko orisal zgodovino Prek-murja in opisal izjemne lepote, s katerimi je obdarjeno. Drugo leto bo Prekmurje praznovalo visoko stoto obletnico priključitve k matični domovini Slovenije. 17. avgusta letos je minila natančno 99-letnica priključitve. Z enim žalostnim priokusom, da smo izgubili Slovensko Porabje s površino 94 kvadratnih kilometrov, ki je bilo del Prekmurja. Seveda spet z »blagoslovom« tujcev. Človeka boli srce ob izgubi Rezije, Kanalske doline, Bene-
čije, Gorice, Istre, Koroške in seveda Slovenskega Porabja ter nekaj ozemlja, ki so si ga po drugi svetovni vojni prilastili Hrvatje. Izgubljeno ozemlje se žal ne povrne nikoli več. Prav zato je naša dolžnost, da se tudi danes, seveda po pravni poti, borimo za vsako ped svoje zemlje.
V mislih imam vedno Ko-zlarjev zemljevid iz leta 1853. Kako velika dežela je bila takrat ta naša sedanja mala deželica. Prav zaradi tega moramo Slovenci vsak takšen dogodek in praznik obeležiti na dostojen način. V Prekmur-ju ga vsako leto. Ravno tako bomo počastili vrnitev Primorske k matični domovini, dan suverenosti in dan Rudolfa Maistra. To so sicer državni prazniki, ki niso dela prosti. Njihov zgodovinski pomen pa je nedvomno ogromen. Gojenje domoljubja je naša moralna zavest in osebni izraz ljubezni do domovine.
SREČKO KRIŽANEC, predsednik častniške in veteranske organizacije občine Štore
GCC na evropski konferenci za delo z nadarjenimi
Januarja je Gimnazija Celje - Center (GCC) postala ena od 350 točk, ki pod okriljem organizacije ECHA (European Council for High Ability) s centri za nadarjene tvorijo evropsko podporno mrežo za delo z nadarjenimi dijaki (ESTN). Slovenski center za raziskovanje in spodbujanje nadarjenosti deluje na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Vključitev GCC v mrežo pomeni za šolo predvsem visoko priznanje za dosedanje delo na številnih področjih, ki podpirajo vse vrste nadarjenosti, učinkovito povezovanje formalnega in neformalnega izobraževanja, ob tem, da ima šola izjemno pestre dijaške ter medgenera-cijske projekte in je vpeta v mnoge evropske in globalne povezave.
Na letošnji bienalni konferenci v Dublinu (Irska) med 8. in 11. avgustom sta v slovenski delegaciji (PeF Ljubljana, ZRSŠ, Pedagoški inštitut, Gimnazija Ledina, Gimnazija Vič, Gimnazija Bežigrad, GCC) sodelovala tudi Nika Pinter, bodoča četrtošolka na GCC, članica dijaškega razvojnega tima in urednica šolskega spletnega časopisa Sledko, ter ravnatelj Gregor Deleja.
Poleg tega da so se udeležili številnih predavanj vodilnih strokovnjakov s področja izobraževanja so slovenski predstavniki sodelovali tudi na različnih simpozijih in v delavnicah, kjer so predstavljali delo z nadarjenimi v naši državi. Delegata z GCC sta predstavljala tudi dijaške projekte, ki na GCC nastajajo v okviru inovativnih pristopov k poučevanju, zlasti v obliki problemskega učenja in povezovanja z različnimi akterji v okolju, ter dejavnosti Dijaškega razvojnega tima kot pomembnega sooblikovalca učnega in obšolskega utripa na GCC. Eden vidnejših projektov GCC, ki spodbujajo inovativnost in ustvarjalnost, je v preteklem šolskem letu bila (M)učilnica, soba pobega (Escape Room) v kleti pod staro telovadnico, kjer so dijaki v niz ugank različne težavnosti vpletli tako naravoslovno-tehnična
kot humanistična znanja, umetnost in različne spretnosti ter veščine. Del predstavitve so bili tudi različni dijaški podjetniški, kulturni in humanitarni projekti ter Sledkovi tematski tedni, ki so v minulih letih nastali v sodelovanju z organizacijami in s podjetji. Nika je sodelovala tudi pri oblikovanju priporočil mladim izobraževalcem za oblikovanje izobraževalnih smernic prihodnosti.
Spodbude nadarjenim tudi v prihodnje
Tudi v prihajajočem šolskem letu se bodo na GCC intenzivno posvečali delu z mladimi in spodbujanju vseh vrst nadarjenosti s pomočjo
inovativnih metod poučevanja ter z različnimi šolskimi in obšolskimi projekti. GCC je tudi del ESS-projektov Inovativna pedagogika 1:1 in Podjetnost v gimnazijah, s katerima podpirajo tovrstno delo, različnih Erasmus+ projektov, a tudi članica nacionalne mreže referenčnih šol za delo z nadarjenimi, ki jo vodi Zavod RS za šolstvo, zelo aktivno pa sodeluje tudi v ESS-projektu Razvojno središče talentov, ki ga za vzhodno kohezijsko regijo koordinira II. gimnazija Maribor. V šoli se v okviru projekta GCC izobraževalno središče trudijo tudi za učinkovito distribucijo in prenos znanj z organizacijo številnih predavanj in delavnic za izobraževalce, zlasti za vzgojiteljice in vzgojitelje v vrtcih, saj je šola zrasla na temeljih celjskega učiteljišča, ki je bilo v knežjem mestu ustanovljeno pred 70 leti.
GD
Eden od lanskih projektov je bila soba pobega, v kateri morajo dijaki pokazati različne veščine. (Foto: arhiv GCC)

79. obletnica odprtja Sokolskega doma v Žalcu
V	lokalnem programu kulture v občini Žalec za obdobje 2014-20 sem na 29. strani zasledil, da bo prihodnje leto 80. obletnica odprtja Sokolskega doma v Žalcu. To je vsekakor velik in izjemno pomemben jubilej, vreden velike pozornosti.
V	časopisu Nova doba, ki je izšel v petek, 4. avgusta 1939, je avtor Ivan Prekoršek v članku z naslovom Počastimo Žalec zelo lepo opisal dogodek v zvezi z odprtjem Sokolskega doma. Za takratni Žalec in Savinjsko dolino je bila to velika pridobitev. Kakšno je stanje tega doma danes, ne vem, ker sem iz Štor.
Če sem iskren, podrobnosti zgodovine tega doma osebno nisem poznal, dokler nisem slučajno dobil v dar še zelo dobro ohranjenega vrča, na katerem je datum odprtja doma. Po svoje zanimiv zgodovinski primerek. Na njem je tudi grb z napisom Majolika Celeja. Drugo leto bo torej tudi ta vrč »praznoval« visok jubilej.
Malo sem pobrskal po internetu in izvedel to, kar sem napisal. Morda pa se bom odločil in poskrbel, da bo ta vrč krasil pisarno župana Občine Žalec.	SREČKO KRIŽANEC
42
BRALCI POROČEVALCI
V	verze prelito razmišljanje dveh prijateljic o Baški
V	Baški se radi igramo, v vodi vedno čofotamo. Smejimo se pozno v noč,
kar nam vliva prijateljsko moč.
V	Baško radi prihajamo, zato ker se tu zabavamo. Radio Gofla vse izda, skrivnosti zadržati ne zna. Radi hodimo v mesto vsi,
saj tam dogajajo se čudovite stvari.
Gaja Urlep in Lia Lipičnik
Letovanje v Celjskem domu je za letos končano
Z odhodom pete izmene otrok se je končala že 59. izvedba poletnega letovanja otrok v Celjskem domu v Baški. Verjamemo, da je bila spet zelo uspešna, saj celoten vtis priča o velikem zadovoljstvu otrok in vzgojiteljev, ki so preživeli skupnih 10 dni na morju.
Težko je primerjati posamezne izmene letovanja, saj je veliko odvisno od velikosti posamezne skupine, strukture prijavljenih otrok in izbora vzgojiteljev. Ravno peta izmena je bila najmanj številna po številu otrok in tudi vzgojiteljev je bilo najmanj. Vseeno že nekaj let v to izmeno hodijo vzgojitelji, ki so prava »klapa« tako po vzdušju kot po načinu dela.
Veseli nas, da Mestna občina Celje tako dobro skrbi za otroke iz socialno šibkih družin, saj menimo, da je treba vlagati v vsakega otroka in mu na takšen ali drugačen način omogočiti doseganje ciljev in sanj. Marsikdo v koloniji dobi pozitivne izkušnje in hkrati tudi veliko možnosti za pogovor z vzgojitelji o nadaljnjem šolanju in življenju nasploh.
Naslednje leto bo jubilejno, 60. leto obstoja Celjskega doma v Baški, zato je prav, da že zdaj vsem otrokom in staršem sporočimo: »Se vidimo v Baški!«
TONE OJSTERŠEK
Družini prijazno podjetje
V Domu upokojencev Polzela se zavedajo, da je za uspešno delovanje podjetja zelo pomembno tudi zadovoljstvo zaposlenih, zato so že leta 2014 pridobili osnovni certifikat družini prija-
znega podjetja ter začeli izvajati različne ukrepe, ki so prispevali k lažjemu usklajevanju družinskega in poklicnega življenja.
O tem je socialna delavka Katja Tomažič povedala: »V sklopu tega smo lani poskusno uvedli poletno varstvo
Otroci z direktorico Doma upokojencev Polzela Evo Lenko
otrok naših zaposlenih. Glede na zelo dober odziv otrok, njihovih staršev in tudi stanovalcev smo se odločili, da letos projekt ponovimo in ga tudi dodamo na seznam dodatnih ukrepov. Tako so otro-ciod 2. do 6. junija in od 6. do 10. avgusta preživeli malo drugačen počitniški teden. Vsakodnevno so že zjutraj pred zajtrkom z našimi stanovalci telovadili, potem so po zajtrku uživali v različnih aktivnostih: peki keksov, ribolovu na jezeru v Preserjah, dirkanju z avtomobilčki na letališču v Preboldu, pohodu na Vimperk in do Šmiglove zidanice, plezanju na Vranskem, obiskali so policijsko postajo v Žalcu, obiskali in jezdili so tudi konje.
Seveda je pomemben del poletnega varstva tudi medgeneracijsko druženje, zato so z našimi stanovalci igrali tombolo, kegljali in tudi zapeli na diamantni sv. maši našega stanovalca Janeza Bračuna. Poslovili smo se polni dobrih vtisov in z obljubo, da se ponovno vidimo naslednje leto.«
TT
S temeljnimi postopki oživljanja so otroke seznanili predstavniki Centra za krepitev zdravja v okviru ZD Žalec.
Kul počitnice
Tudi med letošnjimi poletnimi počitnicami je ZKŠT Žalec izvajal celodnevno počitniško varstvo za otroke - Kul počitnice.
Oba enotedenska termina, v juliju in avgustu, sta bila polno zasedena; program je
obiskovalo več kot 40 otrok, ki so dneve preživljali v prijetnem okolju Ribnika Vrbje in Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, ki so ju spoznavali skozi igro in s številnimi zabavnimi in tudi poučnimi vsebinami. Takšne
so bile tudi delavnice Centra za krepitev zdravja v okviru Zdravstvenega doma Žalec, kjer so otroke seznanili s temeljnimi postopki oživljanja, jim predstavili tehnike sproščanja in zdravega načina življenja. Zadnji dan Kul počitnic pa je bil namenjen spoznavanju življenja na kmetiji in okušanju dobrot kmetij Flis in Povše.
TT
BRALCI POROČEVALCI
43
Celjski mladinski center - mednarodno
središče mladih
Med 9. in 12. avgustom je Celjski mladinski center gostil 70 mladih iz Avstrije, ki so si center in MCC Hostel izbrali za bazo štiridnevne konference na temo zaposlovanja mladih in prihodnosti trga dela za mlade.
V okviru različnih aktivno- narodne konkurence na trgu sti in delavnic so razpravljali dela in kako je delo opredelje-o delu kot vrednoti, kako se no v različnih mednarodnih spreminja skozi prizmo med- politikah in hitro razvijajoči
se digitalizaciji. Največ pozornosti so posvetili prihodnosti mladih in temu, kako razvijati kompetence in veščine z namenom konku-renčnejšega položaja mladih na trgu dela. V štirih dneh so mladi izvedli deset delavnic, Celjski mladinski center pa jim je poleg strokovne in infrastrukturne podpore po-
magal organizirati pohod z baklami na Miklavški hrib in obisk Šmartinskega jezera ter zanje organiziral zaključni piknik na vrtu Celjskega mladinskega centra. Tovrstne aktivnosti postavljajo Celjski mladinski center in MCC Hostel v središče mobilnosti mladih v celjski regiji.
KK
Izobraževanje odraslih V šolskem letu 2018/19
VABIMO K VPISU
V IZOBRAŽEVALNE PROGRAME
ZDRAVSTVENA NEGA (SSI, štiriletni program) ZDRAVSTVENA NEGA (PTI, 3+2) BOLNIČAR/NEGOVALEC (SPI, triletni program) KOZMETIČNI TEHNIK (SSI, štiriletni program)
IN TEČAJE:
-ZOBOZDRAVSTVENI ASISTENT/ZOBOZDRAVSTVENA ASISTENTKA
•	ZDRAVSTVENI REŠEVALEC/ZDRAVSTVENA REŠEVALKA
•	MASER/MASERKA
•	PEDIKER/PEDIKERKA
•	VIZAŽIST/VIZAŽISTKA
•	MANIKER/MANIKERKA
Izvajamo tudi postopke preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK).
Se želite naučiti ličenja, pravilne nege rok in nohtov, nege bolnika na domu ali pripravljanja dietne hrane? Pridružite se nam v enodnevnih delavnicah.
Informativni dan za področje izobraževanja odraslih bo v torek, 28. avgusta 2018, ob 15. uri.
DODATNE INF0RMACIJE:03 428 6900,034286910; info@szsce.si
44
VRTNARIMO

Obrežimo zimzelene rastline
Pripravimo lahko še potaknjence
Za potaknjence narežite približno desetcentimetr-ske vršičke, jih namočite v hormonsko raztopino in posadite v korito z zemljo.
več vršičkov, kot bi radi imeli rastlin, ker ni zagotovila, da bodo vsi pognali korenine.« Najbolje jih je »napikati« v zemljo v cvetličnem koritu in tega
postaviti na senčno mesto v vrt. Zalivamo po potrebi in smo predvsem potrpežljivi. Nekateri vršički bodo pognali korenine šele po nekaj mesecih.
MRL Foto: GrupA
Da nas bodo zimzelene rastline, ki jih gojimo v vrtu ali posodah, razveseljevale tudi pozimi, je zdaj zadnji čas, da jih porežemo in po-gnojimo.
»Zimzelene rastline je treba saditi na bolj senčna rastišča. Če jih imamo na sončnih mestih, je pozimi večja možnost, da pride do ožiga,« opozarja Alen Kovačič, poslovodja v Vrtnem centru Arboretum v
Medlogu. Na sončnih mestih namreč pozimi, ko je zemlja zamrznjena, čez dan pa se pokaže sonce, pride do prevelikega izhlapevanja vlage iz rastlin. Te takrat izgubljene vlage zaradi zamrznjenih tal ne morejo črpati iz nje. »Zadnji dve zimi pri nas sta bili natančno takšni, ko se je veliko vrtnarjem zimzeleno rastlinje posušilo. Zato svetujem, da tudi pozimi rastline
zalijete, in sicer takrat, ko pride vmesno obdobje brez zmrzali,« svetuje vrtni mojster.
Avgust je tudi zadnji čas v letu, da zimzelene rastline obrežemo. »Če boste zdaj opravili zadnjo poletno rez na pušpanih in lovorikovcih, bodo poganjki še odgnali in se dovolj okrepili, da pozimi ne bodo pomrznili. Če boste rezali šele septembra, se bodo oktobra sicer pokazali lepi mladi poganjki, vendar bodo premalo trdni za preživetje zime.« Tudi zadnje gnojenje je
dobro po vrtnarjevih nasvetih opraviti še ta mesec.
Vzgojite svoje sadike
Na zimzelenih rastlinah, a tudi na poleti cvetočih gr-movnicah si lahko narežemo desetcentimetrske necvetoče vršičke. »Liste prikrajšajte. Ker so rastline lesnate, priporočam, da vršičke pomočite v hormonsko raztopino in zatem v zemljo. Hormoni jim bodo olajšali ukoreninje-nje. Vsekakor si pripravite
Setveni koledar ^		
23. ČE	plod do 16. ure, od 17. ure korenina	
24. PE		—, od 11. ure korenina
25. SO	korenina do 9. ure, od 10. ure plod	
26. NE	cvet	
27. PO		cvet do 19. ure
28. TO		
29. SR	od 9. ure list	
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorjev iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2018, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/7540743.
Moj
vrtnarski ponos
Uredništvo Novega tednika v sodelovanju s Semenarno Ljubljana, Vrtnim centrom Kalia, izbira najlepšo fotografijo vašega vrtnarskega dosežka.
Sodelujete lahko vsi, ki ste posebej ponosni na zeleni ali cvetoči dosežek v svojem vrtu. Fotografije svojega balkonskega cvetja, zelenjavnega vrta, grmičevja,
VRTNI CENTER
KALIA
okrasnih zasaditev gred ali pridelkov nam pošljite do vključno 27. avgusta 2018 na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali po pošti na Uredništvo Novega tednika, Prešernova ulica 19, 3000 Celje.
Vsak teden bomo v uredništvu izbrali najlepšo fotografijo po izboru ekipe Novega tednika in jo objavili z vašim imenom in s krajem, od koder prihajate. Zmagovalno fotografijo bomo razglasili 30. avgusta.
Nagrade podarja Semenarna Ljubljana, Vrtni center Kalia.
VABLJENI K SODELOVANJU!
ŽIVALSKI SVET
45
Nekoč za izbrance, danes za poznavalce
Anton Savorgnani je imel prvo slovensko leglo weimarskih ptičarjev
PREDSTAVLJAMO VZREDITELJE
Deset na en mah ni mačji, ups, pasji kašelj. Srebrnosivi in modrooki weimarski pti-čarji so stari nekaj tednov in njihova mama Ciba Gola-vska ima z njimi veliko dela. Anton Savorgnani iz Podvi-na pri Žalcu, ki je pred približno 13 leti imel prvo leglo te pasme pri nas, jo pohvali, da je odlična mama. Sicer pa pri tem ni sama. Ne le da njen lastnik skrbno bdi nad podmladkom in psičko, tudi pasja babica Fiona je zelo prizadevna in se trudi sodelovati po svojih močeh. Če nič drugega, glasno pričaka obiskovalce, ki jih ne pozna, tako da si vsak nepovabljen hitro premisli.
Osemletna Fiona in njena skoraj tri leta stara hči Ciba sta predstavnici odlične lovske pasme, ki so jo Nemci, od koder izvira, nekoč ljubosumno čuvali in ni bila dostopna vsakemu. Kot pravi Savorgnani, naj bi Američani dolgo skušali priti do te pasme in Nemci so jim menda podtaknili sterilizirani prvi dve psički. »V Nemčiji in Avstriji tega psa še vedno ne moreš kupiti, če nisi lovec,« doda in pojasni, da je tudi sam potreboval kar nekaj let, da je prišel do prve psičke. Moral je dokazati, da je lovec, da ima že kar nekaj dosežkov in izkušenj s psi.
Dve uri izbiranja
Več kot štiri desetletja se že ukvarja z različnimi pasmami psov, vsi so bili lovski. Imel je tudi prvo slovensko leglo psov sv. Huberta. A z njimi je imel kar nekaj smole zaradi njihovih zdravstvenih težav. »Ker je nekaj krvi teh psov v weimarancih, sem želel priti do te pasme. To mi je uspelo s pomočjo priporočil nemškega združenja za pse te pasme. Ko smo našli pravega vzreditelja, je pristal na prodajo, in ko sva ga šla z ženo iskat, je imel dve legli in zbiral sem lahko med dvanajstimi psi. Ni mi hotel
Anton Savorgnani s svojima psičkama in z delom mladičev v njihovem poletnem »vrtcu«
»Stari lovci so rekli, da po lovu najprej poskrbiš za psa, nato za puško in potem še zase. Dobri lovci kinologi še vedno tako delajo.«
povedati, koliko je rezerviranih, pustil me je, da se sam odločim. Takrat mladiči niso imeli barvastih ovratnic, kot jih imajo zdaj. Zbiral sem dve uri, in ko sem rekel, da sem se odločil, ni ugovarjal. Videl je, da nisem izbral kar prvega, ampak da sem se tega lotil temeljito. Nekaj znanja in izkušenj sem imel in to mi je pomagalo. Dal mi je proste roke, ko je videl, kako izbiram.«
Savorgnani je tako pripeljal v Slovenijo svojo prvo psičko, ki je imela dvanajst mladičev. Ko je zaradi bolezni poginila, je prišla k hiši Fiona. Na parjenje jo je peljal več sto kilometrov daleč in kazalo je, da bo vse v redu. »Ultrazvok je pokazal le enega mladiča in sumil sem, da bo zato zelo velik. Potreben je bil carski rez in Cibi, ki je tako prišla na svet, se ob strani še vedno vidi brazgotina, ker so bili veterinarji malo nerodni. Ko je bila mladič, je bila zelo debela, saj je imela sama vse mleko na razpolago,« se spominja sogovornik. Materinstvo se je za Fiono s tem končalo, saj je kmalu zbolela in šele sterilizacija je rešila njene težave. Tudi Ciba je imela po rojstvu tolikšnega naraščaja nekaj zdravstvenih težav, a se lastnik trudi, da bi uspešno premagal bolezen.
Štiri dekleta in šest fantov
Mladički pridno jedo in rastejo. Nekateri so že oddani, drugi še iščejo nove gospodarje, ki bodo primerno skrbeli zanje, kot se pričakuje za pse te pasme. »To
ni pes, ki bi bil dolge ure sam ali bi bil zaprt v pesjaku,« poudarja Savorgnani. »Psi so zelo cartljivi, a hkrati trdnega značaja, navezani na gospodarja. So tudi odlični lovski psi, ki trdno stojijo, ko najdejo divjad, in to tako dolgo, da pride lovec do njih. Na ukaz prinesejo plen, ki ga ne smejo zmečkati. Določene lastnosti imajo v krvi, veliko se jih da naučiti,« razlaga vzreditelj, ki ne zahteva, da so kupci njegovih psov le lovci, ampak je pomembno, da se psom dobro godi v novem domu. »Od kupcev pričakujem, da gredo s psom v šolo. Nikoli ga ne dam, da bi ga imeli na verigi. Ko je zunaj minus deset stopinj Celzija, je dobro, da pes spi v hiši, saj ima kratko dlako.«
Pasma pri vzgoji zahteva celega človeka. A včasih ga kakšen kupec tudi preseneti, prizna. »Študentki sta hoteli imeti vsaka svojega samca iz prvega legla. Opozarjal sem ju, da ju bo pes vodil na sprehod, ker nista bili navajeni na pse ... A sta me na koncu obe presenetili, saj je vsaka naredila lovsko preizkušnjo še prej kot nekateri lovci in ena se je lotila celo vzreje.«
Z novimi lastniki ohrani stike, saj meni, da je to pravi odnos. Ni mu vseeno, kako je s psi. »Razlika je, ali se greš vzrejo zaradi zaslužka ali skrbiš za dobrobit psičke in imaš eno leglo v njenem življenju.«
Lovstvo in šolanje psov
Vzreditelj je tudi strasten lovec, kar je nasledil po oče-
»To so pametni in učljivi psi, moraš pa biti dosleden, tako kot pri vseh drugih psih.«
tu Italijanu, ki je med vojno šel v partizane in je nato »ostal v socializmu«, kot pravi v smehu sogovornik o svojem očetu. Anton je rasel na Gorenjskem in je ženo našel v Savinjski dolini, kjer so bili vsi njeni strici lovci. Zato ne preseneča, da je še vedno zelo aktiven v Lovski družini Prebold. Za to, da lovstvo nima pravega ugleda, je po njegovem mnenju kriva krovna organizacija, ki bi morala bolj skrbeti za pozitivno predstavitev dejavnosti. »Lovci moramo gospodariti z divjadjo, če ne bi nič streljali, bi narava sama bolj kruto naredila red,« je prepričan.
Je tudi inštruktor s licenco Kinološke zveze Slovenije in vodja šolanja pri Lovskem kinološkem društvu Celje. V teh dneh se bodo v Lokrovcu začeli tečaji male šole za pse do devetih mesecev, spomladi se bodo začele še vaje poslušnosti. S Fiono in Cibo ne hodi le na lov, sta tudi neke vrste demonstratorki na tečajih. »Drugim kažeta vaje in sta na ta način socializirani, saj sta v nenehnih stikih s psi in z ljudmi.« Zato ju lahko s seboj vzame kamorkoli in z njima ni težav.
TATJANA CVIRN Foto: GrupA
»Uf, kako je ta rob visok!«
»Ja, mama, vsi smo tu!«
Čas za malico. Mladički dobijo pasjo hrano v kombinaciji s kozjim mlekom, ki je po sestavi najbolj podobno pasjemu.
46
RAZVEDRILO
Vzorček
Med obiskovalci kovnice evrskih kovancev je bila tudi blondinka, ki si je z zanimanjem ogledala proizvodnjo. Po ogledu in razlagi je vodja proizvodnje prijazno vprašal, če ima kdo še kakšno vprašanje. Blondinka je dvignila roko in vprašala: »Ali imate mogoče kakšne brezplačne vzorčke?«
Strah
Miha je prišel domov in žena mu je povedala, da bodo kmalu prišli na obisk prijatelji. Hitro je začel pospravljati dežnike.
»A se bojiš, da jih bodo ukradli?« je zanimalo ženo.
»Ne, da jih bodo prepoznali.«
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Ljubezen domačih
Bogataš se je odločil, da bo pred smrtjo preveril, koliko ga imajo radi domači. Naredil se je mrtvega. Zbrale so se hčere z možmi. Razpravljali so, kako ga bodo pripravili za pogreb.
Zet je rekel: »Kaj bi kupovali obleko, preveč stane, kupimo mu kar trenirko.«
Drugi zet je predlagal, da bi mu namesto čevljev kupili športne copate.
Na koncu je najmlajši zet dodal: »Namesto klobuka predlagam športno kapo.«
Res so mu vse to kupili in ga oblekli, ko je možak vstal. Hčere so začele jokati in ena je vprašala: »Očka, kaj pa je s tabo, kam si namenjen?«
Jezen bogataš odgovori: »Na olimpijske igre!«
Oven
Tehtnica Km
Razprodaje
Končno se bo v nedeljo po daljšem času vaš vladar Mars obrnil v direktno smer, kar bo predstavljalo za vas konec določenih zastojev. Da boste lahko živeli samo od sreče, res ne računate, preveč ste modri. Obeta se vam zanimivo delo, ki se vam bo na prvi pogled zdelo neperspektivno. Vendar bodite pozorni, lahko se vam odpira nova pot v karieri. V prihodnjem tednu bo veselo na čustvenem področju.
Bik

Lev
Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani
Astrologinja Gordana.
Kar precej dela si boste naložili. Najbolj modro bo, da se boste glavnega lotili na začetku prihodnjega tedna. Sproščeni boste in prijetno razpoloženi. Vaša vladarica Venera, ki potuje po vašem znaku, prinaša najbolj prijetne vibracije. Preočitno prilizovanje vam bi moralo zbuditi sum. Preveč dobrega naenkrat vam ponuja. Še je čas, da dobite dodatne informacije, in vse bo bolj jasno.
škorpijon
Dela se boste lotili mirno in preudarno. Največji učinek boste dosegli v prihodnjem tednu. Izkoristite čudovit vpliv Venere, kraljice ljubezni, ki ta čas potuje po drugem od svojih sedežev, na čustvenem in ljubezenskem področju. Ne pogrevajte starih grehov, pozornost si raje izborite na prijetnejši način, s kakšnim darilcem ali kratkim izletom. Kdaj ste si nazadnje privoščili romantično druženje v dvoje?
Veliko dela boste morali opraviti, zato si boste morali privoščiti tudi veliko počitka. Stres preteklega obdobja še vedno pušča posledice pri vašem počutju in zdravju. Neljube novice sprejmite z rezervo, ker se bo kasneje izkazalo, da so jih širili nevoščljivci. Kljub temu da bo vaš dom vaše zatočišče in oaza miru, ne ostajajte med štirimi stenami. Aktivno se vključite v svet okoli sebe.
Strelec
Dvojčka
Ko ste pod stresom, v bistvu delujete najbolj učinkovito, saj iz sebe iztisnete ogromno energije. Tudi tokrat se lahko zgodi, da boste neko pomembno zadevo končali v zadnjem trenutku. Nič hudega, zelo zadovoljni boste. Veliko srečanj bo nepomembnih, eno samo pa vam lahko zasuče življenje v lahkotnejšo in popolnoma novo smer. Malo analizirajte svoja načela in premislite, katera izstopajo.
Rak
Na delovnem področju boste zlasti v petek močno nezbrani. Pomembnejše delo prestavite na prihodnji teden. Nekaj vam manjka, a še sami ne veste, kaj. V družinskem okolju pogrešajo vašo toplo besedo in blagohotnost, ki ju preveč skrivate. Če boste dali vse od sebe, se vam bo to dvojno vrnilo. Še vedno razmišljate o krajših počitnicah, zakaj ne bi ideje tudi uresničili? Le nekaj dobre organizacije in volje je treba.
Kozorog
Vaše skrbi se bodo sukale okoli statusa in denarja. Nima smisla, da se obremenjujete v vsakem trenutku in ob tem ničesar ne naredite. Brez tveganja ni spremembe, ki si jo tako želite. Ko boste tehtali med pametjo in srcem, izberite boljšega zaveznika. Vaš načrt sijajno napreduje, trenutna upočasnitev ne pomeni nič slabega. Konec tedna bo lahko še zelo zanimiv, saj boste zelo intenzivno občutili vpliv polne lune.
Novice, ki se vam bodo zdele slabe, lahko razumete kot opozorilo, da se morate lotiti problema s konstruktivne plati. Ne dvignite prehitro glasu, ker to ni zagotovo prava pot. Od nedelje, ko bo Mars, planet akcije, ki potuje prav po vašem znaku, ponovno direkten, boste bistveno lažje dosegli zastavljene cilje. Občutili boste olajšanje. Izhod iz čustvene stiske se vam zdi oddaljen, vendar v resnici ni tako.
Vodnar
Kot dober organizator boste želeli vse zastavljeno opraviti čim prej. Analiza dogodkov vam bo najjasneje pokazala, kje ste ga polomili. Lotite se poprave s trezno glavo in z močno voljo, drugače vam lahko še enkrat spodleti. Ne lotevajte se novih projektov, ugodnejši čas zanje šele prihaja. Za konec tedna si privoščite pošten odklop in sprostite nakopičeno energijo.
Malo vas bo v tem tednu zazibalo v dremavost, vendar se zberite, kajti čaka vas nenadna naloga, za katero boste potrebovali zdravo pamet in dovolj moči. Prisluhnite prijateljem, ki vas svarijo pred lahkomiselnostjo. To velja še zlasti za vaše delovanju v petek. Od četrtka zvečer do poznih sobotnih ur bo večkrat veselo v vaši bližini in tudi v vaši družbi. Razigrani boste, veseli in družabni.
Ribi
Devica
Sonce bo v četrtek vstopilo v vaše znamenje in s tem najavilo čas vaše vladavine v tem letu, med katero boste aktivni, delavni in uspešni. Ne popustite pod pritiski, ker se boste kasneje težko izvlekli. Skriti adut vam utegne kasneje še kako koristiti, zato ne izdajte svojih idej in načrtov. Ob veliki zaposlenosti vam bo še vedno ostajalo dovolj časa za prijetne plati življenja.
Verjetno boste še vedno občutili dilemo glede pomembne odločitve. Ne delujte na silo, do nedelje je še vedno retrogradnih pet planetov, tudi vaš vladar Neptun. Zato z ničemer ne hitite. Spor, ki vam kvari spanec, ni tako usoden, kot se vam zdi. Vendar morate storiti prvi korak, če vam ni do tega, da se odnosi dokončno poslabšajo. Malo več potrpljenja vam bo samo koristilo.
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES.
Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro.
Vse slikovne šale vir: splet
RAZVEDRILO
47
SUDOKU 323
Nagradna križanka
KAR SE RABI ZA OPORO
PLENILSKA MORSKA
Poglej, novi nastavek...
KrižamKE STARODAV-
g, NA ZVRST USAM E PŠENICE
MEDNARODNA ORGANIZACIJA KRIMINALIST. POLICIJE
VAS PRI PODKUMU
MELODIJA, NAPEV
iE
MESTNE PTICE GIBANJE PO ZRAKU
NICVREDNEZ (SLABŠ.)
NEGATIVNA ŠOLSKA OCENA (POG.)
JUNAK DŽUNGLE
SOFOKLE- UMETNA JEVA SNOV ZA TRAGEDIJA IZOLACIJO
GRELNO TELO
15
FRANCOSKI PISATELJ DE BALZAC OKR. IME ALOJZ
OREHOVA POTICA (EKSPR.)
KUHINJSKA ZAČIMBA
ROMAN POLANSKI
KANADSKI PEVEC ANKA SIBIRSKA REKA
CONRAD NAGEL
ANGLEŠKI NEDOLOČNI ČLEN
Mislim, da ste zaspali ...
POKRAJINA OB GRŠKO-ALBANSKI MEJI 1. SOL-MIZACIJSKI ZLOG OZNAKA POLJSKE
ZAPOREDJE ZNAKOV, NABIREK
ŽENSKI PAS PRI GORENJSKI NOŠI
ŠVEDSKI PISATELJ HANSSON
PREDPOSTAVKA, IZHODIŠČE
REKA, KI TEČE SKOZI MUENCHEN
ZLATA OG-NJANOVIČ
OČE (STAR.)
KITAJSKI FILOZOF ZI
KDOR JE V PREISKAVI INKVIZICIJE
NEDOUMLJI VOST
ANGLEŠKA DOLŽINSKA
MERA PRAKANTON V ŠVICI
ANGLEŠKI POMORŠČAK (JAMES) AM. AKCIJSKA SERIJA
KAVBOJSKA VRV Z ZANKO PREBIVALCI ČILA
NAKLEPNA POVZROČITEV SMRTI
OSEBNI ZAIMEK
12
DALJŠE ČASOVNO OBDOBJE SKET: MIK-LOVA ...
JUDOVSKI KRALJ
FRANCOSKI IGRALEC DELON
POLET, VNEMA
NASILJE, STRAHOVLADA
PEVKA VRČKOVNIK KORUZNA STEBLA
NEKD. ALB. PREDS. HOXHA
SL. BLAG. ZNAMKA
Povsod z vami
PIŠKOT ZAČRTAN POTEK CESTE
KARTE PRI POKRU
KAR JE NAMENJENO BRANJU
POSTAVA AMERIŠKA IGRALKA (DEMI)
HIMALAJSKI SNEŽNI ČLOVEK PLATINA
GRAFIK JUSTIN
NEMŠKI GLASBENIK (JAMES)
AMERIŠKI PSIHOANALITIK (ERIK)
AMERIŠKI IGRALEC HUNTER
PEVKA RUPEL
DOLGOREPA PAPIGA
AMERIŠKA IGRALKA PARKER
KAREL TRILLER
POTEG Z NOŽEM
BAKER SEVERNO-ITALIJANSKA LUKA
ŽILA DOVODNICA
MEHKA, LAHKA KOVINA
MAJHNA IKONA
CEVKA ZA ODVOD SEČA
AMERIŠKA IGRALKA (SHARON)
NIZEK SLOJAST OBLAK
MAJHNA KOLIČINA OBARE
novi tednik
Vedm г (ллтој /
Nagrade podeljuje TOP-FIT,
center za zdravje in rekreacijo, Ipavčeva ulica 22, Celje.
TOP FIT
center za zdravje in rekreacijo
karta za enkratni obisk Top-fita
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19					
Ime: Priimek:
Naslov:
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Kontaktna telefonska številka:
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis:
	IH СЛ
	O
	
	
8	6						9	
1	5						6	
			8		2		5	
		7	2	5		1		
		8	1			3		
				9		7		
9								2
5								4
			3	4	5			
SUDOKU14
	2						8	
5	1		3	9				
	9			7				2
					8	4		7
4			1		7			
9		5			4			
						9	2	4
			5		1			
2		7				8		
REŠITEV SUDOKU 322 REŠITEV SUDOKU 13
i	9	4	6	5	3	7	8	2
8	3	7	2	9	1	5	4	6
5	6	2	7	8	4	9	3	1
3	4	5	9	2	8	1	6	7
9	2	6	1	3	7	4	5	8
7	1	8	4	6	5	2	9	3
4	7	3	8	1	9	6	2	5
2	8	9	5	7	6	3	1	4
6	5	1	3	4	2	8	7	9
5	8	7	9	1	2	3	4	6
3	6	1	8	5	4	2	7	9
9	2	4	7	3	6	1	8	5
8	4	6	1	9	7	5	3	2
7	3	2	5	6	8	9	1	4
1	5	9	2	4	3	8	6	7
2	1	3	6	7	5	4	9	8
6	9	5	4	8	1	7	2	3
4	7	8	3	2	9	6	5	1
Nagradni razpis
1. nagrada:
mesečna karta za 8 obiskov Top-fita
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 28. avgusta.
Geslo iz številke 33: Obiranje hmelja v Savinjski Izid žrebanja
1.	nagrado, prašek in mehčalec ter majico NT&RC, prejme Damjana Božič s Polul.
2.	nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme Jože Lamper iz Griž.
3.	nagrado, kuhinjski krpi NT&RC, prejme Ana Švab s Polzele.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti.
RIBA
4
P
13
3
5
14
9
2
8
6
7
17
10
16
18
11
19
48
RUMENA STRAN
Kos ročnemu obiranju hmelja
Žalski župan Janko Kos je v soboto zvečer pri fontani piva v središču Žalca dokazal, da mu ročno obiranje hmelja še zdaleč ni tuje. Kot deček je bil tako kot večina otrok iz Spodnje Savinjske doline v avgustovskih dneh vpleten v to zelo pomembno hmeljarsko opravilo, s katerim so si šolarji in dijaki nekoč služili denar za nakup šolskih potrebščin za novo šolsko. Da ročno obiranje ne bi povem potonilo v pozabo, skrbi kar nekaj društev v Spodnji Savinjski dolini. Eno izmed njih je tudi Etnološko društvo Hmeljarska vas. Njegovi člani so konec tedna pri žalski fontani piva pripravili prikaz ročnega obiranja hmelja. Gre za dogajanje v sklopu Festivala Zeleno zlato, s katerim žalski zavod za kulturo, turizem in šport v mestnem središču skrbi za poletno dogajanje, katerega rdeča nit je hmelj in hmeljarska tradicija.
Preventivno v cirkus
Kot da bi slutil, kaj ga čaka, si je novi predsednik slovenske vlade Marjan Šarec v času prazničnega decembra leta 2016 z družino v dvorani Zlatorog v Celju ogledal znameniti moskovski cirkus na ledu Natalije Abramove. No-vopečeni predsednik vlade sicer ni zelenec na političnem parketu, saj je tudi na predsedniški volitvah resno ogrožal sedanjega predsednika Boruta Pahorja. A vodenje vlade, sploh v slovenskih razmerah in ob krhkem koalicijskem sporazumu za oblikovanje manjšinske vlade, je čisto nekaj drugega. Zagotovo bo za Šarca v prihodnjih tednih in mesecih veliko situacij, ko bo treba ostati v ravnotežju, podobno kot na ledeni plo-
skvi. Hkrati pa se bo treba tudi izkazati z artističnimi in drznimi potezami ob obvla-
Nove vloge in znani obrazi
Volitve so že davno mimo, končno smo po vseh zapletih po že skoraj treh mesecih in izvolitvi premierja bliže tudi novi, sicer manjšinski vladi. V njej naj bi Irena Majcen, aktualna odhajajoča ministrica za okolje in prostor, postala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. S tem položajem bo delala res čisto v svoji stroki, saj je po izobrazbi agronomka, specialistka za živinorejo. Na njene prve zakone s kmetijskega področja in ostale, ki jih bo v državni zbor poslala nova vlada, že čaka poslanka iz Celja Janja Sluga, ki se ji je na volitvah znova uspelo prebiti v parlament. Posnetek je z njunega srečanja pred časom ob odprtju info točke Večgeneracijskega centra Socio v Celju (v sredini je Polona Ocvirk) vodja oddelka za družbene dejavnosti v Mestni občini Celje.
Foto: SHERPA
Na kolena za čili
Žlaki župan Janko Kos se je pridružil članicam društva, ki skrbijo za ohranjanje hmeljarske dediščine v Spodnji Savinjski dolini. (Foto: FB)
»Če je gostil misice, potem sem na vrsti tudi jaz,« je verjetno razmišljal slovenski predsednik Borut Pahor in se odzval povabilu Matica Vizjaka iz Šmarja pri Jelšah. »Na kolenih pred zabojčkom sveže obranih čilijev na kmetiji Matica Vizjaka, inovativnega mladega kmeta leta 2017,« je zapisal na družbenem omrežju slovenski predsednik, ki je skupaj z Maticem in družino Vizjak preživel dan pri obiranju čilija, zaradi katerega postaja kmetija vse bolj znana. Pahor si je ogledal proizvodnjo pekočih omak in spoznal tudi druge dejavnosti na Kmetiji Vizjak. A na Instragramu predsednikovo kmetovanje ni poželo ravno veliko odobravanja, kritiki so bili mnenja, da bi bilo bolje, če bi se ukvarjal z aktualnimi političnimi problemi. Mogoče mu bo pa zdaj, ko je pojedel nekaj čilijev, šlo tudi to lažje od rok.
Foto: UPRS in Instagram
dovanju zapletenih razmerij v koaliciji.
Foto: GrupA
Kar 23 Kladivarjevih olimpijcev
Sprejem za tri udeležence evropskega prvenstva je vodstvo Atletskega društva Kladivar Celje pripravilo v prenovljeni sejni sobi. Preden so prišli Martina Ratej, Tina Šutej in Luka Janežič, je predsednik Stane Rozman ponosno razkazoval fotografsko zbirko 23 Kladivarjevih olimpijcev. Pozorno ga je poslušal najbolj znani celjski televizijec in športni direktor Ženskega košarkarskega kluba Cinkarna Celje Uroš Kranjc. Pa smo ga pobarali, koliko olimpijk je igralo za celjski klub. Košarkarski vseved je izstrelil kot iz topa: »Iva Ciglar!« Hči nekdanjega trenerja Celjank Željka Ciglarja je hrvaške barve branila na OI v Sydneyju. Če pa se bo slovenska reprezentanca uvrstila na olimpijske igre, bo lahko tudi Kranjc na zid obesil niz fotografij klubskih olimpijk.
Foto: MARJAN MARIĆ
Še bo treba trenirati
Tekmovanje v prvi slovenski ligi za košarkarje bo že v uvodnem krogu postreglo z obema lokalnima derbijema, Polzela - Laško in Šentjur - Rogaška Slatina. Enako bo tudi v drugi slovenski ligi, saj se bodo spopadli košarkarji Podčetrtka in Celja. Slednji se seveda že pridno potijo. Po treningu jim je pomočnik glavnega trenerja Tomislav Cerar (levo) privoščil osvežitev v celjskem bazenu. Prvi z desne stoji Salih Nuhanović, 35-letni Velenjčan, ki je visok 210 cm in je za Ivanom Držićem (in pred Jimmijem Huntom) druga letošnja celjska okrepitev. Ko pa pogledate trebuhe ostalih igralcev, lahko ugotovite, da bodo morali po počitniških dneh še trdo trenirati.
Foto: GrupA