[Celje. 13. maja 1970 — Številka 19 — Leto XXIV — Cena 60 par Kritikom o poMtič- % pritiskih, o ča-. jflikarskem pretira- ^anju* ° »demago- -jji« in podobnem v r^eZi z odpiranjem jfobiemov Kozjan- jjjega in v zadnjem tudi z »laško ^niško afero« od- pvarjamo in vljud- Q sporočamo, da to ne moti, ker 00 po socialistič- „ern principu na- grajeni z učinkom. Kot povzemamo 1 nekega poročila, o v manjšem me- itecu odkrili »eks- )|oatacijo zavesti samoupravljalca«. [daj manjka samo e, da odprejo rud- lik! KAKO HITREJL BOUE? VPRAŠANJE JE NAMENJENO NAM, CELJANOM. POSTAVLJENO JE PREDVSEM ZATO, KER JE AKTUALNO. VSAK DAN BOLJ. ZA MLADINO ŠE POSEBEJ. MESEC MLADOSTI DAJE PRILOŽNOST, DA SE TAKO VPRAŠAMO Seveda je res, da razmišljanja o hitrejšem, bogatejšem razvoju Celja ne prizadevajo le mla- dih. Verjetno pa drži, da so in da bi morali biti mladi ljudje najbolj neposredno zainteresirani za bogatejše današnje in jutrišnje Celje. Ali ta interes, ta odnos mladi vsakodnevno izražamo? Študentje pri študiju? Mladi delavci na delovnih mestih? Mladi kmetje na poljih? Učenci in dijaki v šolskih klopeh, inženirji, tehniki in vsi mladi ljudje na odgovornih delovnih mestih? Ali nam naš odnos do dela oblikuje zaupanje v perspekti- vo v naši celjski občini? Zaupanje, da bodo re- zultati tega dela bogatili in plemenitih naš vsak dan in naš jutri. In končno - ali delamo in ži- vimo z zavestjo, z občutkom, da se moramo močneje angažirati na vseh ravneh, če se ho- čemo bolj uveljaviti v slovenskem prostoru? In seveda tudi v širšem. Kako? Nemirnost, iskanje novega in boljšega, vznemirjenost, če se kolo razvoja vrti prepočasi, a bi se lahko hitreje, ne- zadovoljstvo z doseženim - to so morda le ne- katere značilnosti mladih. Kako nevarno in dru- žbeno usodno bi bilo, če bi se mladi zadovoljili s stanjem, ki ga čutimo, doživljamo, vsi povzro- čamo - a ga tudi radi kritiziramo. Ali ga tudi pogumno in odločno spreminjamo, ko nam ni všeč"? Bržkone sodita pogumnost in odločnost, pa naj gre za kat-erekoli reči, med pojave, ki laliko spodbujajo napred- nejša gibanja, rešitve navi- dezno težkih problemov, za- upanje v našo lastno moč. To je lahko spodbuda hitrej- šemu razvoju naše občine. Del mladine, ki danes mlačno stoji zunaj samo- upravnih sredin in ne kaže dovolj zanimanja niti za do- gajanje v delovnem okolju, se te resnice bržčas premalo zaveda. Nemalokrat nas to stanje nezanimanja in mlač- nosti med mladino, pa tudi med proizvajalci in občani, premalo vznemirja in spod- buja. V šoli smo priče naj- večjim prizadevanjem za učne uspehe. Drugje za najboljše delovne rezultate. Enostran- ski smo. Samoupravno in politično dejavnost mladine, proizvajalcev, delavcev, ob- čanov včasih podcenjujemo. Preveč so nam pomembni le rezultati, premalo to, kako jih dosegamo. Ali j'e dobra tista delovna organizacija, ki ima odlične poslovne rezulta- te, a jih dosegajo ljudje — proizvajalci? Pri tem pa so premalo samoupravljale!. AH lahko damo šoli najboljšo oceno, če doseže najboljše učne rezultate, mladi v njej pa so druženo neusmerjeni, nedejavni, neoblikovani? Ali to dovolj tehtamo? Nadaljevanje na 6. str. PO SEJI 00 KBHL IN DOGOVORU V LAŠKEM RAZPLET OKOLI RUDNIKA LAŠKO UGODEN? Dva dogodka, ki sta si sle- kla od ponedeljka do četrtka p preteklem tednu prinašalp. prevratne novosti v razpletu tolikanj usodnem za kolektiv J^ika v Laškem. Prvi je bila seja izvršilnega '»^bora ljubljanske banke ^Povabljen je bil tudi Novi '^ik) kjer so razpravljali o j^^katerih javnih ocenah de- *^''.^ja te banke. Ni tako ^'^0. da so pisanje v časni- ''^ obsodili kot neprimerno obliko političnega pritiska. Zato o tem ne bi odpirali po. lemike. Bolj važno je to, da je v izvršilnem odboru sicer prevladala naklonjenost pro- jektu kartonažne tovarne z lokacijo v Logatcu, vendar je bilo tudi precej mnenj o ena- kovrednosti lokaciji in zago- varjanj lokacije v Laškem, s čimer se je najbolj vneto izpostavil direktor steklarne iz Rogaške Slatine ing. Vojo Djinovski. Več o tem je jav- nost zvedela že iz poročila v »Delu«, v Laškem pa je no- vica sprožila nov val negodo- vanja. V četrtek je po seji poslov- nega združenja slovenskih bank v Laškem potekal še razgovor med direktorjema ljubljanske in celjske banke, ter predsednikom občine in sekretarjem občinskega ko- miteteja ZK, ki je istočasno tudi sekretar rudnika. Direktor KBHL Niko Kav- čič je razložil položaj po seji izvršnega odbora banke in povedal, da kartonažna tx3varna Ljubljana skupaj s podjetjem »Slovenijales« vztrajata pri gradnji v Lo- gatcu. Predsednik Miha Pro- sen in sekretar Srečko šent- jurc sta trezno presodila, da izgradnja dveh enakih tovarn ni razumna, toda pristala sta na umik laškega predloga sa- mo pod pogojem, da se za- gotovi preorientacija rudnika v enakih razmerah, kot jih je zagotavljal sporni projekt. To zagotovilo sta tudi dobila in sicer v tem smislu. KBHL in celjska banka bo- sta sodelovali v kreditiranju preusmeritvenega programa (HBHL tudi z deviznim kre- ditom) v taki višini, ki bo potrebna nad obljubljenimi 25 milijoni novih dinarjev, ki naj bi jih prispeval repub- liški sklad skupnih rezerv in nad sredstvi, ki bi jih bil pripravljen prispevati investi- tor. Seja sklada skupnih gospo, darskih rezerv je bila predvi- dena za ponedeljek. Kakšna bo odločitev? JURE KR.\sOVEC POZDRAV MAJU, MESECU MLADOSTI - Na posnetku sta pravi, pravcati parček, v resnici pa ... da, v resnici sošolki v 5. b razredu osnovne šole Prve celjske čete, Simona Cepin (na levi) in Saša Stropnik. Skupaj še z dvema parčkoma sta zaplesali v narodnem plesu in pozdravili nosilce kurirčkove pošte. Da bi še dolgo plesali v maju in vse dni, vsa leta .. . (Foto: M. Božič) DELEGACIJA IZ KRALJEVA Minuli teden je obiskala Celje delegacija občine Kra- ljevo. Potem ko je goste sprejela predsednica skupšči- ne občine Celje Olga Vrabiče- va, so se s predstavniki ob- činske konference Socialistič- ne zveze pogovarjali o letoš- njem vlaku »B.ratstva in enot- nosti«, ki naj bi 13. oktobra pripeljal na kraljevsko pod- ročje približno 500 udeležen- cev s celjskega in maribor- skega območja. Z vlakom pa bodo letos obiskali občine na območju Kraljeva tudi mladi ljudje. V družbi starejših, od katerih bo gotovo veliko ta- kih, ki se bodo spet srečali z ljudmi, ki so jim nudili za- točišče med vojno, bodo na- daljevali ohranjanje prijatelj- stva med bratskima naro- doma. Vlak »Bratstva in enotno- sti« bo pripeljal v Kraljevo v dneh oktobrskih slovesnosti, namenjenih spominu 60 ustreljenih žrtev okupatorja. V istih dneh bodo v nekate- rih okoliških občinah, ki bo- do prav tako gostitelji udele- žencev vlaka »Bratstva in enotnosti«, praznovali dan osvoboditve Delegacija iz Kraljeva je zato predlagala, naj bi med letošnjimi potniki vlaka bila tudi kulturno- umetnišlka skupina, ki bi se s svojim programom lahko vključila v niz prireditev, ki jih bodo organiziran domači- ni na čast svojih praznikov. V to sodijo tudi sindikalna športna tekmovanja. čeprav je bil obisk delega- cije iz Kraljeva namenjen predvsem pogovorom o orga- nizaciji vlaka »Bratstva in enotnosti«, pa so vendarle razpravljali tudi o sodelova- nju na drugih področjih med delovnimi kolektivi družbenih služb in gospodar- stva, med mladimi ljudmi itd. L B. FRANCEK FRAKELJ "T" Mej duš, kaj pravite, totile je za tri mili- jone? -~ Ja, veste oni pa so za prometni davek! PEŠEC UMRL Voznik osebnega avtomobila ERVIN SCHWARZ- BARTL, 30, iz Ljubljane je vozil iz Celja proti do- mu, ko je na sredini ceste pri bencinski črpalki v Žalcu zagledal pešca CIRILA DOVICA, 65, iz doma oskrbovancev Novo Celje. Udarec je bil tako mo- čan, da je pešec podlegel na kraju nesreče. VOŽNJA V SMRT KARLO ASL, 21, iz Zagreba je med vožnjo, iz Brežic v Dobravskem gozdu prehiteval dva tovor- njaka. Zaradi velike hitrosti in naglega zavijanja je pričelo avtomobil zanašati sem ter tja. dokler ni obstal v jarku. Pri tem je padel iz vozila voznikov oče KARL, star 55 let in dobil tako hude poškodbe, da je takoj umrl. SMRT DVEH MLADIH v celjski bolnišnici sta umrla zaradi poškodb v prometnih nesrečah 17-letni SLOBODAN MARCETA iz Celja in 25-letni FRANC ŠERE iz Ljubljane. PRIKOLICA GA JE ZADELA RAJMOND ŠULIGOJ, 23, iz Praprotnega brda je vozil s tovornjakom in "prikolico skozi Stranice, ko mu je prišel pravilno p>o levi strani ceste nasproti pešec ALOJZ DREGAJNER, katerega je prikolica na ovinku zadela ter zbila na travnik. Dobil je laž- je poškodbe. NESREČA PRI PREHITEVANJU BRANIMIR PREKORSEK, 44, s Prekorja je med vožnjo proti Mozirju pričel z osebnim avto- mobilom prehitevati tovornjak znamke »Tatra«. Av- tomobila sta bila vzporedno, ko je pripeljal naspro- ti s tovornim avtomobilom MIHAEL URAINIK, '9 s Podgore. Prekoršek je pričel zavirati in zavijati na stranski odcep, kamor je zavil tudi tovornjak. Pri trčenju so bili poškodovani voznik, njegova že- na in sin Janez, škode na vozilih je za 20.000 dinar- jev. IZSILJEVANJE PREDNOSTI Voznik osebnega avtomobila NIKOLA D2AJIC, 22, iz Varaždina je med vožnjo iz Velenja prati Šoštanju izsiljeval prednost mopedistu PETRU BA- STLU, 22, iz Šoštanja. Pri trčenju sta bila poškodo- vana mopedist in njegov sopotnik FRANC NAPOT- NIK, 22, iz Šoštanja. NEKDO JE VRGEL STEKLENICO Ko se je po Cankarjevi ulici v Šoštanju peljal proti križišču z osebnim avtomobilom JOŽE ZAPU- ŠEK, 25, iz Velenja, je nekdo vrgel pod kolesa litr- sko steklenico. Voznik se je zmedel in zapeljal na prednostno cesto, kjer je zaprl pot motoristu MAR- KU VERDNIKU, 41, iz Velenja. Motorist se je laže poškodoval. NESREČA V VELENJU Voznik osebnega avtomobila FILIP PRISLAN^ 47, iz Ravn je v Velenju izsilil prednost JERNEJU FLISARJU, 37, iz Velenja. Pri trčenju osebnih avto- mobilov je bil težko poškodovan Pristan. Poškodbe so dobili tudi Flis in štirje sopotniki, škode na vo- zilih je za 20.000 dinarje\'. PRISTAL JE V SAVINJI v nedeljo je zaradi neprimerne iiitrostj in zavi- ranja na mokri cesti Laško—Rimske Toplice zaneslo voznika osebnega avtomobila STANKA REMENIHA v meter globoko Savinjo. Avtomobil je obstal na kolesih. Voznik je dobil k sreči le lažje poškodbe. Škode na vozilu je za 4000 dinarjev. S CESTE V JAREK DUŠAN FURMAN, 22, z Brega Je med vožnjo proti Slovenskim Konjicam zapeljal v jarek, kjer ^ je avtomobil nekajkrat prevrnil preko strehe. Pri nesreči sta bila težje poškodovana sopotnika RO- MAN PEČEK, 30, iz Slov. Konjic in IVAN GABER. Oba so nezavestna prepeljali v celjsko bolnišnico. ZAPRL POT MOPEDISTU Ko je motorist FRANC PRAZNIK, 37, iz Radmir- ja pripeljal v Varpolje je voznik osebnega avtomo- bila FRANC ŽUNTER, 23, iz Šentjanža izsiljeval prednost tako, da je zapeljal na levo stran ceste. Praznik se je zaletel v predni del avtomobila in se huje poškodoval. NA OVINKU V ŠKOFJ! VASI Proti Celju je vložil z osebnim avtomobilom av- strijske registracije DJURO CVIJIC, 28, z Jesenic. Na ovinku v Šofjj vasi se je po 32 metrih drsenja avtomobil prevrnil na streho in vozil po njej 38 me- trov. Pri tem so se hudo poškodovali voznik, MARKO MARKOVIC, ŽEJKO KOLAR in R.\DOJKA ŠUICALO. Vse štiri so nezavestne prepeljali v bolnišnico, ško- de na vozilu je za 20.000 dinarjev. OD PONEDELJKA DO NEDELJE v zadnjih sedmih dneh se je na cestah širšega celjskega območja zgodilo 52 prometnih nesreč, pri katerih je bilo poškodovanih 36 ljudi, od tega 16 teže. V preteklem tednu so zaradi hudih poškodb umrle štiri osebe. Materialno šikodo so ocenili na 265.150 dinarjev. Franc Cirdina, 40, Šmarje, poškodoval si je desno nogo; Franc Javšovec, 38, Velenje, škodoval si je desno roko; Miloš Planko, 52, Velenje, po- škodoval se je desno roko; Ivana Glavač, 23, Celje, po- škodoval si je levi gleženj; Jože Kavčič. 36, Veternik, de- ska mu je poškodovala desno roko; Jože Knez, 28, Celje, pri varenju se je poškodoval levo kračo; Faiii Felicijan, 48, Vojnik, poškodoval si je de- sno stopalo; Karli Nahtigal, 23, Jezerce pri Dobjem, hlod mu je poškodoval levo nogo; Janez Ducman, 30, Stojno se- lo, poškodoval si je desno ramo; Marija Gubina, 27, Vojnik, poškodovala si je desno zapestje; Niko Grobov- šek, 41, Sevnica, poškodoval si je desno zapestje; Stane Jug, 41, Brezje, poškodoval si je desno stopalo; Ciril špes, 24, Arclin, Orodje mu je poškodovalo desno roko; Jože Nežmahm 37, Udmat, poškodoval si je levo roko; Stevo Flekovič, 37, Ločica pri Vranskem, poškodoval si je desno podleht; Ladislav Jagers, 57, Kompole, poško- doval se je po glavi. LAŠKO Borko Topič, šofer, Laško in Barbara Slapšak. delavka, Olešče; Jožef Jarh, študent, Celje in Suzana špec, usluž- benka. Laško. LJUBNO OB SAVINJI Jože Jeraj, 27, inženir in Ivana Ževart, 22, trg. pomoč- nica, oba iz Ljubnega. ŠENTJUR PRI CELJU Stanislav Kovše, 21, dela- vec, Breze in Genovefa Krulc, 24, delavka, Babna reka; Ivan Lešek, 19, delavec, Svetina Ln Dragica Ribič, 22, delavka, Vodruž; Božidar Hering, 23, bančni delavec, Šentjur in Zlata Tajnikar, 22, delavka. Štore. ŽALEC Marjan Kampuš, 21, Ljub- ljana in Veronika Breznikar, 27, Latkova vas; Ivan Zelič, 24, Ljubljana in Ana Stariha, 22, Črnomelj; Franc Bizjak, 24 in Olga Iludovernik, 17, oba iz Loboj; Jožef Kresnik, 62 in Ana Jankovič, 37, oba Pongraca; Stanislav Luskar, 24 in Vida Orešnik, 24, oba iz Gotovelj; Vincenc Zabukov- nik, 25, Dobrič in Ivana Re- bernik, 20, Andraž nad Polze- lo; Anton Kozmelj, 33, Vran- sko in Vera Polšak, 26, Pe- čovnik; Martin Pravdič, 41 in Irena Kopriva, 36, oba iz Pe- trovč; Jakob Veler, 22, Stu- dence in Štefka Uršej, 19, Velenje; Ivan Novak, 23 in Danicla Volpe, 19, oba iz Gor- nje vasi pri Preboldu; Ladi- slav Golavšek, 28, Šempeter in Frančiška Kolmanič, 23, Prebold; Ernest Žolnir, 25 Šempeter in Darinka Kos- melj. 21, Zg. Grušovlje ter Franc Trobiš, 25 in Cecilija Svenšek, 19, oba iz Gotovelj CELJE Rodilo se je 32 dečkov in 40 deklic ŠMARJE PRI JELŠAH 2 dečka CELJE Ivana Crepinšek, 84, Lju- bečna; Marija I.«šek, 85, Kompole; Marija Dovnik, 41, SI. Konjice; Slobodan Marče- ta, 17, Celje; Marija Rošar, 66, Paka; Franc Kuder, 76, Vrbje; Avgust Žagar, 57, Drešinja vas; Marija Stolekar, 86, SI. Konjice; Dijana Ste- panov, 10 mesecev, Liboje; Frančiška Selič, 83, Brezje; Ignac INIedveg, 76, Brdce. CiORNJl GRAD Tererija Pojiškruh. 75, kmečka preužitkarica, CK)rnji grad. LAŠKO Marija Hrastnik, 83, preu- žitkarica, Strmca in Jožefa Gradt, 80, gospodinja, Laško. LJUBNO OB SAVINJI Rudolf Zamernik, 80, upo- kojenec, Savina; Marija špen- de, roj. Komar, 76, gospodi- nja, Okonina; Helena Zamer- nik, roj. Obojnik, 76, kmeto- valka, Primož pri Ljubnem; Marija Juvan, roj. Vodopivec, 69, gospodinja, Ljubno in Ivan Kranjc, 45, kmetovalec Planina. ŠENTJUR PRI CEIJU Marija Podgoršek, 70, go- spodinja, Marija Dobje; Ue- lena Ocvirk, 63, kmetovalka, Marija Dobje; Frančiška Un- gar, 90, upokojenka. Kameni- no in Jožica Zorko, 2 meseca, Vodrož. Š»1ARJE PRI JELŠAH Marija Kubula, roj. Škrabl, 83, Strumec pri Rogatcu; Ivan Avguštin, 39, Tlake; Terezija Nežmah. roj, Kužner, 71, Log in Franc Bevc, 86, Babna brda. ŽALEC Vincenc Korošec, 79, soc. podpiranec, šmatevž; Fran- čiška Zupan, 74, upokojenka, Zabukovica; .Marija Sevšek, 69, upokojenec, Prelska; Av- guštin Debelak, 68, upokoje- nec, Braslovče; Franc Jelen, 70, upokojenec, Ločica; Vin- cene Roter, 78, kmet. Preko- pa; Anton Kos, 29, ključavni- čar. Dolenja vas; IVIarija Re- pinšek, 88, preužitkarica, Le- več; Leopold Breznikar, 66, upokojenec, LožJiica; Avgust Kranjc, 64, upokojenec, Ple- šivec; Frančiška Mešič, roj. Krakora, 83, upokojenka, Šo- štanj; Frančiška Sternad, roj. Golavšek, 75, kmetovalka, Le- tuš; Ana Hropot, 92, gospo- dinja, Gotovlje; Marija Stif- ter, 75, kmetovalka, čeplje; Albin Tratnik, 69, inv. upo- kojenec. Gorenja vas in An- tonija Ocvirk, 68, kmetoval- ka, Grajska vas. UNION: 13. maja še nemški barvni film »Beli volkovi«; od 14. do 19. maja italijanski barvni film »Nuna iz Monze«. METROPOL: 13. maja an gleški barvni film ».Shok cor- ridor«; od 14. do 17. maja francoski barvni film »Sha- lako«; od 18. do 21. maja nemški barvni film »Razbiti vrč«. DOM: 13. maja še kanad- sko-italijanski barvni film »Trije plavi panterji«; od 14. do 15. maja francoski barvni film »Bye, bve Barbara«; od 16. do 18. maja jugoslovanski barvni film »Divji angeli«; od 19. do 21. maja egipčanski barvni film ».\rabska prin- cesa«. DOBRNA: 16. in 17. maja nemški bar-\mi film »Razbiti vrč«. Predstave v kinu Union in kinu Dom so vsak dan ob 16., 18 in 20. uri, v Metropolu ob 16..30, 18.30 ter 20.30 uri, v Dobrni pa v soboto ob 18.00, v nedeljo pa ob 16.00 uri. Sreda, 13. maja ob 17.00 uri Wilde: »Glavno je, da si ljubček« za abonma upoko- jencev in izven. Četrtek, 14. maja ob 17.00 uri Ibsen: »Sovražnik ljud- stva« za III. šolski abonm.a. Petek, 15. maja ob 19.30 uri »Glavno je da si ljubček« za III. mladinski večerni abonma in izven. Sobota 16. maja ob 20. uri »Glavno je da si ljubček« — gostovanje v drami SNG Lju- bljana. Torek, 19. maja ob 19.30 uri Ignazio Silone: »Prigode ubogega kristjana«, gostova^ nje slovenskega gledališča iz Trsta. Predprodaja vstopnic v ponedeljek od 18.30 do 19.30 ure, v torek pa od 17.30 ure dalje. PROSTE KAPACITETE Na celjskem turističnem po- dročju je dovolj prostih mest v zdraviliščih, hotelih, gosti- ščih in pri zasebnikih. V Ro- gaški Slatini je na voljo 467 prostih ležišč. PLANINSKI DOMOVI IN IZLETIŠČA Odprti so Planinski dom v Logarski dolini, Mozirska ko- ča, Frischaufov dom na Okre- šlju, hotel na Golteh, dom na gori Oljki, Celjska koča, dom na Svetini in izletišče Stari grad nad Celjem s Frideriko- vim razglednim stolpom. ŽIČNICE IN VLEČNICE Na Golteh je še vedno 40 cm snega, ki je teptan; tu obratujejo gondolska žičnica, vlečnice in sedežnica. KOPALNI BAZENI Odprta sta oba pokrita ba- zena v Laškem in v Dobrni. NARODNI DOM v sredo, 13. maja bo ob 20. uri koncert APZ Tone Tomšič iz Ljubljane; digirent bo Marko Munih. V četrtek, 14. maja .orga- nizira celjska Delavska uni- verza predavanje »Sibirija v besedi in sliki«. Predaval bo novinar Dela Drago Kralj in svoja izvajanja spremljal z 200 barvnimi diapozitivi. Pre- davanje bo ob 19. uri. V petek, 15. maja bo v Narodnem domu nastopil gimnazijski pevski zbor. NOVOSTI S POLIC ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE Stankovič L. J.: Mehaniza- ci.ja radova u stočarstvu. Beograd 1967. S. 33673. Muzič V.: Metodologija pe- dagoškog istraživanja. Sara- jevo 1968. S. 33676. Sinnott E. W., L. C. Dunn, T. Dobzhansky: Temelji gene- tike. Ljubljana 1969. S. 33678. Tudman F.: Velike ideje i mali narodi. Zagreb 1969 S. 33657. Pertot V.: Ekonomika med- narodne menjave v interven- cionizmu. V Ljubljani 1969. S. .33703. Karanjac B.: .Mauritanija. Beograd 1969. S. 33707. Takahashi M.: Economy since the Meiji Restoration. Tokyo 1967. S. 33709/14. Filič K.: Varaždinski mesar- ski ceh. Varaždin 1968. S,. 33710/1. Nutrition in Health and Disease. 14. Ed. Philadelphia Toronto cop. 1963. S. 33 15. Privreda .Sovjetskog Save- za. Beograd 1967. S. 33656. KRISTUSA REŠILI BIRiČEV KDO JE OSKRUNIL J PELE OB ROM.\RSKi POTI V SV. ROKU \, ŠMARJEM? Neznani storilci drugič oskrunili ob romarski poti njih potrgali kipe ra^t velikosti ter jih ziHf) v grapo pod pot. Niti dekan, niti obe; razbitih kipov nekaj , niso zbrali in jih tako ščitili pred popolnim j čenjem. Škoda je velji odnos pa Icaže, kako uotimo naše kulturno \ go tudi, če je to povezj z — religijo. Romarska pot k cerkvi Roka nad Šmarjem pri šah sodi med edinstvene Evropi. Nastanek uvrščaj\ zgodnji del 18. stoletja. | za zanimiv in edinstven j mer, ko so pasijonske staje vezane na pasijon igre. Umetniški del je vsakdanji, saj gre za izre primer sožitja med arhii turo, plastiko in sočasi ^slikarstvom. Kapelice so \ dili in opremljali v letih 1.743 do 1.753. leta. Soii vali so trije slikarji in ^ je kiparji. Med njimi sol tudi domači umetniki, el celo iz Kozjega. Leta 1911 križev pot temeljito popr, li, restavratorska in zaš na dela pa so še zdaj v td Tako je bil le slučaj, da 5 da ni večja. Pri Zavodu spomeniško varstvo v Ca je namreč še vrsta kipot 18 m- fresk, ki so jih ra vrirali, tako da so zdaj « li celi. Zanimivo je, da so t drugič oskrunili le posan ne kipe, ki so . obdajali I stusa. Neznanci so se am predvsem na »biričih«, ki po religioznih zgodbah so lovali pri križanju in mii nju Kristusa. Po tem žal( nem dogodku, ko so kipe trgali iz kapelic in jih poi tali po stopnicah ter v gn pod pot, je nekdo izjavil, so končno »Kristusa « — biričev«. Kot kaže pa duševno prizadeta oseba ma zveze z dogodkom, nekatere indikacije kazf da so to nečastno delo o[ vili mladoletniki. Druga zanimivost, ki žalostno kaže na naš od) do umetniškega bogastva je v tem, da so razbiti razmetani kipi še nekaj po dogodku ležali v blatu brozgi. Niti cerkveni pr stojnik, niti občani j'ih d pobrali ali shranili ter jih ko obvarovali še večjega ' čenja. Nekaj kipov je ^ poškodovanih, da jih ne nikoli več moč popolnoi popraviti, škoda Je n^P cenljiva. Za storilci verjet še poizvedujejo. LIKOVNI SALON Do 30. maja bo odprta r stava grafičnih del Loj^' Spacala. DEŽURNA LEKARNA Do sobote, 16. maja je ' žurna Nova lekarna, Tomši' trg 11, od sobote dalje lekarna Center, Vodnikov« 2 u. maj 1.970 STRAN PRAZNIK PIONIRSKE ATLETIKE OTVORITEV LEPEGA ŠPORTNEGA OBJEKTA PRI IV. OSNOVNI ŠOLI V CELJU UnO prireditev, kot smo fgiveli v nedeljo dopol- I ^ novem športnem sta- lif ^ pri IV. osnovni šoli '"'"l-u ri^"^ lahko pripravijo '-^•'pionirji. V lepem do- ^'!^L^nx so se pionirji de- i,ol v celjski občini med pomerili za občinskega '^i^ Poseben čar pa je f^^'^jtvi dala še slavnostna ^■'^j.Hgv stadiona, kulturni !jrai"' dviganje pionirske "^'^lisKe zastave in navdu- ^'^e pioi'^Jrjev, ki bodo v 'slednjih letih lahko nemo- ^ telovadili na prelepem Jftnen^ objektu. Q pomenu igrišča za šolo cfovoril ravnatelj Drago .^^1, v imenu Občinske i^pščine pa je vse navzoče 'j^r-avil Jože Gluk. Po- 'enibno je, da letos IV. os- ^.^0 šolo, ki so jo ustano- jj pred osmimi leti, zapušča generacija, ki si je s ortnim objektom postavila dnig. lep spomenik. . jjed nastopajočimi smo vi- li; celo vrsto pravih neob- jaiili atletskih biserov, ki •ili morali izbrusiti in po- j) se nam v Celju ne bi lo nikoli treba bati za atlet- i naraščaj in kvaliteto. Zla- sti so presenetili pionirji iz Vojnika, Polul, Hudinje pa tudi iz mestnih šol niso raz- očarali. Prav zaradi različnih pogojev dela pa zaslužijo vso pohvalo prav tekmovalci iz Vojnika, ki so osvojili celo vrsto prvih mest, med sabo pa imajo tudi pionirko Toča- jevo, ki je 60 metrov prete- kla brez treninga in bosa v 8,.3 sekundah! Odličen je bil tudi pionir -Sambol, ki je skočil v višino 170 cm! Zma- govalci po posameznih disci- plinah: pionirji: 60 m: Str- niša (II. OŠ) 7,6; višina: Sambol UI. OS) 170 cm; kro- gla: Kores (Št) 11,16 m; dalji- na: Mimik (III. Oš) 5,15 m; 400 m: Kovačič (III. OŠ) .S6,7; 4x60 m: I. OŠ 31,0. Pionirke: 60 m: Točaj (Voj) 8,3; daljina: Joglič (IV. Oš) 439 cm; 300 m: Cizej (Hud) 48,5; krogla: Praprotnik (I. Oš) 9,77 m; višina: Vizjak (II. OŠ) 130 cm; 4x60 m: Hudinja 33,0. Ekipno: pionir- ji: I. OŠ 485 točk, 2. Hudi- nja 441, 3. I. OŠ 403, 4. II. OŠ 399 in 5. III. OŠ 372 točk. Kočni vrstni red: 1. Hudi- nja, 999, 2. IV. OŠ 986, 3. II. OŠ 934, 4. I. OŠ 862, 5. III. OŠ 769, 6. Vojnik 599 točk itd. Področno prvenstvo bo v soboto na stadionu Borisa Ki- driča. Na istem stadionu bo v petek občinsko prvenstvo za srednješolce in v nedeljo dopoldne republiški finale aa APS za starejše mladince Ln mladinke. T. VRABL CELJSKI PIONIRJI PRED II. OLIR^PiADO MLADIH Čeprav majhno, je tudi Ce- lje olimpijsko mesto. Tu se je rodila misel o atletskih pionirskih olimpijskih igrah. Začelo se je v občinskem me- rilu, med ekipami osnovnih šol, nadaljevalo pa pred dve- ma letoma z mednarodno olimpiado mladih. Misel, ki jo je zanetil in razvil predsednik AD Kladi- var, prof. Metod Klemene, dobiva čedalje večjo veljavo. Prvi mednarodni olimpiadi mladih v Celju bo sledila 20. in 21. junija letos že druga. Tokrat v Vidmu v Italiji. Na njej bodo sodelovale repre- zentance štirih mest: Vidma, Gradca, Miinchena in Celja. Program drugega mednarod- nega, srečanja mladih šport- nikov štirih mest (v primer- javi s celjskim bodo manjkali Čehi in Švicarji) bo tokrat nekoliko širši, saj so atlet- skim disciplinam dodali še plavanje. Ves spored pa bo- do izpopolnili s kulturnimi, predvsem folklorni nasto- pi in tako še bolj popestrili športno in prijateljsko sreča- nje otrok iz štirih držav. Most prijateljstva med naro- di so tokrat zgradili otroci in po njem hodijo odločno in pogumno, objeti in veseli, kot prijatelji in ne kot so- vražniki Te besede nočejo poznati! Celjski pionirji se na sre- čanje v Vidmu skrbno pri- pravljajo. Vtem ko je plaval- na reprezentanca več ali manj že sestavljena, je odlo- čitev za atletsko padla na mi- tingu ob otvoritvi stadiona pri četrti osnovni šoli ob Dečkovi cesti. Kot vse kaže bo odšlo na pot v Videm blizu 60 celjskih pionirjev in pionirk. M. B. I V Ljubljani je bil pre- jtlo nedeljo republiški B irnir v badmintonu za čla- ! Nastopilo je 46 tekmo- icev in tekmovalk iz 9 slo- nskih klubov. Tekmovalci P Partizan Braslovče so na turnirju dobro izkaza- Turnšek Je bil šesti, Gaj- k osemnajsti, Rojnk pa ajseti. - Med članicami pa ijškova (Braslovče) deli z Blmajerjevo (Planina) tret- do četrto mesto. Oba predstavnika v štajer- ;i rokometni ligi sta v pre- klem kolu gostovala na tu- b igriščih tn katastrofalno gubila. Grižani so v Murski oboti izgubili z vodečo eki- 0 na lestvici Poletom z >:i3, Petrovčani pa s Kro- !)m z 31:13. 1 V savinjskem dertaiju t. republiške odbojkarske ige sta se v prvem kolu po- '^nli ekipi TVD Partizana i^ipeter in Braslovč. Po ze- ^ zanimivi in razburljivi fT' so zmagali- igralci šem- Pe-ra 3:2. Pred okoli 300 gle ^'ci je sodil Obrsnsl iz Ma- ribora. ' I Občinska strelska zveza talec je organizirala ligo tek- v streljanju z zrač- KOŠARKARJEM NE I GRE IN NE GRE \J 6. kolu republiške ko- ^^karske lige so Celjani go- "°^ali v Mariboru proti isto- J^^l^ki ekipi. Domačini so »^dko zmagali in sploh pri- J^^li precej boljšo igro. ^oostvo so stalno povečeva- zadnjih minutah pa po- in tako so Celjani us- . J rezultat zmanjšati. Re- ^^at 96:87. Tokrat so Celja- ^ tekmo manj na predzad- j{ '"^-"^^tu z dvema točka- rai' ^^^at so nastopili: No- f A Erjavec 12, Cepin 26, •^^gadin 14, T. Sagadin 6 ^^^i^ 25. Jeiin^^^^njem kolu igrajo SlgjJ^ doma z Ilirijo. Tudi ""^ iz Šoštanja Je izgu- 168-^ ^^^Ju proti Triglavu ■^f^^ ^do celjski košar- tio J^^iigrali zaostalo tek- Kt J 'sanjskim Triglavom :4j^/^oftlla osrednja košar- zveza v LJubljani. no puško. Nastopa šest strel- skih družin: Šempeter, Ža- lec, Vransko, Braslovče, Li- boje in Polzela Po prvem kolu vedi SD Šempeter s 1650. krogi pred Polzelo 960, Braslovčami 450 itd. Med po- samezniki je b:l najboljši Do- brave (Polzela) s 166. kragl. I V predzadnjem kolu medobčinske namiznoteniške lige je TVD Partizan Polzela premagal doma ekipo Parti- zana Griže z 5:1. Za Polzelo so nastopali: Lsdinšek, Cmak in Polesnik. Za goste je bil uspešen Hostič. T. TAVČAR CELJANI IN VELENJ- ČANI NAJBOLJŠI Na letošnjem medobčin- skem rokometnem prvenstvu srednjih šol so največ uspe- ha poželi predstavniki celj- ske in velenjske gimnazije. Celjani so v moški konku- renci osvojli prvo mesto po zmagi nad SIKC 19:11, pri dekle ih pa so po ogorčeni borbi igralke gmnazije iz Velenja premagale sovrstnice iz celjske gimnazije 4:3 (1:1). jk NOGOMETNE VESTI o v 13. kolu celjske nogo- metne podzveze so bili v I. skupini doseženi naslednji re- zultati: Brežice — Dravinja 1:2, Rogatec — žailec 8:0, Olimp — Šoštanj 3:0, Ljubno — Vojnik 9:3. Na lestvici vodi Olimp z 19 točkami. II. sku- pina: BOD — Opekar in Pol- zela — Šmarje 2:1. Vodi Pol- zela z 21 točkami. # V prvem kolu za jugo- slovanski nogometni pokal pa- šo bili doseženi naslednji re- zultati: Dravinja — Osankari- ca 3:0, Zreče — Vojnik 1:1. Tekma je bila prekinjena. Olimp — Polzela 3:0, Sevnica — ROD 2:4, Celie KI — Papir- ničar 5:4, Ljubno — Šmartno 2:6, Ponikva — Sodniki 3:0 p. f., Šoštanj — Velenje 0:3, Konus — Dravinja B 7:6, Ko- vinar — Žalec 3:0 p. f. 0 Rezultata mladuiske lige CNP: Celje KI. B — Šmartno 2:7, Dravinja — Olimp 1:0. Tekma med Celjem KI. — Kovinar ni bila odigrana. T. TAVČAR NERVOZNO, VENDAR USPEŠNO Takšne tekme, kot smo jo gledali v soboto na Skalni kleti, v Celju že dolgo nismo videli. Celjani so bili pred težavno nalogo, da premaga- jo odlično ekipo Medvešča- ka tn si tako popravijo iz- glede za ob tanek v družbi najboljših. Več kot tisoč gle- dalcev, ki so tokrat izredno podpirali dom?čine, je v za- četku videlo izredno nervoz- no igro, ki je zahtevala tudi marsikateri netočni udarec, jezo. medsebojno prerivanje izključitve in vročo kri. Kljub vsemu so tokrat Celja- ni zaigrali podjetno, sicer s s'rahom, vendar še vedno tako, da so vseskozi odlično parirali nasprotnika. Rezul- tat je bil vseskozi tesen, pol- čas pa ST Celjani odločili v svojo korist s 10:9. V tem delu je pri domačin h zlasti dobro igral visoki Levstik pa tudi Presinger je obranil ne- kaj močnih jtrelov nasprot- nih igralcev. V drugem polčasu se je nervoza stopnjevala, kar je vplivalo tudi na le_)L:to tek- me. Kljub temu Celj n. ni.;0 bili razočarani, saj so njihovi ljub jenci povedli že s 13:10, ob tem rezultatu pa se je za- čela prava igra za življenje. Pod Starim gradom je bilo kot v peiclu- Gledalci so pod- pirali svoje ljubljence in jim dajali moči, da so zdržali do konca in ob zmagi 14:13 za- beležili zlata vredni točk. Zdaj so na lestvici na 11. mestu s 15. točkami. Gole so dosegli: Levstik 7, Niko Markovič in Koren po dva ter Telič in Goršič po enega. Pohvaliti moramo vso ekipo, zlasti pa še Levstika. Nika Markoviča in Presingerja. Danes zvečer ob 19. url igrajo Celjani v Zagrebu v dvorani Trešnjevke proti Me- talcu, v soboto ob 18.30 uri pa v Celju proti železničar- ju iz Sarajeva. Rokometni klub Celje je za danes, sre- do, organiziral v Zagreb pre- voz z dvema avtobusoma, ki odpeljeta izpred železniške postaje ob 15,30 in 16.30 uri. Cena prevoza 15 din. TEKMOVALKE IZ ŠTOR OB PRVO MESTO? 0 V Crikvenici je bilo držav- no moštveno prvenstvo za članice. Letošnje republiške prvakinje članice Partizan — Kovinar štore so odlično keg- ljale v obeh nastopih in bile naj resnejši kandidat za osvo- jitev prvega mesta. Ob koncu tekmovanja pa so organiza- torji tekmovalkam Medvešča- ka iz Zagreba enostavno pri- pisali nekaj kegljev in tako So prehitele Slovenke. Naša ekipa je zaradi očitnega pre- krška vložila protest, o kate- rem bo odločala osrednja keg- gljaška z^eza. Medveščak je zmagal z osmimi keglji, ker so 2!adnji igralki sodniki pri- pisali 13 kegljetv, ki jih nikoli ni podprla! Tekmovalke Partizan — Ko- vinar štore sO tokrat odlično kegljale. V prvem nastopu so podrle 2444 kegljev (poprečje 407), v drugem nastopu pa 2462 (poprečje 410)! Posamez- ne tekmovalke so dosegle na- slednje rezultate: Ludvikova (408 in 447), Oovirkova (418 in 422), Vebrova (417 in 416), Urhova (403 in 409), perper (415 in 387) in Kranjc (383 in 381). Oba dosežena rezultata sta boljša, kot jih je dosegla državna retprezentanca proti DDR in Romuniji! Upamo, da bo osrednja zveza doka- zala, da so tekmovalke iz štor resnično in pošteno najboljše! % člani za državne naslove so tekmovali v Ljubljani, kjer so v prvem nastopu podrli 5045 in v drugem 4893 kegljev. To sta poprečna rezultata. Tekmovanje se nadaljuje 15. in 16. maja. 0 V štorah je za »Livarja« nastopilo v borbenih i>artijah 15 ekip. Zmagali so domačini 819. keglji pred Žalcem 797, Obnovo 782, Aero 742, Izletni- kom 720 itd. J. LUBEJ TRŽAN-REPUBLIŠKI REKORD Na odprtem prvenstvu v Zagrebu je celjski strelec .Tože Tržan dosegel nov repuMiški rekord s pištolo proste izbi- re — 556 krogov in tako izpol- nil normo za nastop na sve- tovnem prve^rtstvu v ZDA. V ista disciplini je Tone Jager s 548 krogi zasedel 19. mesto. RUDI MALE ŠESTINDVAJ- SETI V MILANU Na'velikem tekmovanju v hoji, ki je bilo v Mi- lanu, je med več kot petdesetimi tekmovalca iz sko- raj vseh evropskih držav nastopil tudi Rudi Male, član AD Kladivar. Osvojil je solidno 26. mesto, medtem ko sta ostala dva Jugoslovana odstopila. PODPEČAN SOLIDEN V ZAGREBU — Na veli- kem uličnem teku ob 25. obletnici Zagreba je mladi atlet Kladivarja Bogdan Podpečan zasedel 19. me- sto. ATLETI V KRANJU IN MARIBORU — V obeh krajih sta bila mednarodna atletska mitinga, katerih se je udeležila tudi močna ekipa iz Celja. V Kranju sta zmagala Kunej (palica: 350 cm) in Maroltova (100 m: 12,5). Po daljšem času je nastopila Lubejeva in to v treh disciplinah dosegla solidne rezultate: 100 m 12,7, 200 m 26,4 in met krogle 9,86 m. V Mari- boru je Kocuvan zmagal v teku na 100 m s solidnim časom 10,7. Zmagali so še Medvešek (400 m: 52,5), Obal (800 m: 2:01,4), štafeta 4 x 100 m (44,1) in Ka- stelic (disk: 38,85 m). CELJANKE PONOVNO PRVE — Na pohodu po poteh partizanske Ljubljane so Celjanke, članice AD Kladivar, vnovič zmagale v partizanskem maršu na 8 kilometrov. Nastopile so Obrez, Urankar in Samec. To je bila tudi edina zmaga za Celjane na letošnjem pohodu v Ljubljani. Lep uspeh so dosegli tudi mla- dinci celjske gimnazije, ki so v svoji kategoriji osvo- jili drugo mesto v postavi Simoiaič, Lukman in Uo- var. V isti kategoriji je bila ekipa šolskega centra Boris Kidrič Celje sedma. BAUMAN REŠIL TOČKO NA GLAZIJI LANSKOLETNI PRVAK NA KOLENIH Odboj kar j i Gaber j a so že v II. kolu republiške lige presenetili vse poznavalce tega športa pri nas. V Gaberju so premagali lanskoletnega prvaka — ekipo Ljubljane 3:1. Srečanje je bilo kvalitetno in homogena ekipa Ga- ber j a je tokrat popolnoma nadigrala goste. Vsi igral- ci domačega moštva so se jzredno borili: Žilnik, Aškerc, Jager, Golner, ■Vodenik, Trbuc, Planteu, Kajtner. jk ŽE V PRVEM KOLU PORAZ — Ženska vrsta Par- tizana Celje je nepričakovano izgubila proti ekipd Maribora. Nekoliko pomlajena ekipa ni imela dovolj živcev, da bi v tretjem setu po vodstvu 13:8 ta set odločile v svojo korist. Bizjakova iz gostujoče ekipe je nepazljivost Celjank dobro izkoristila in odločila set v svojo korist 15:13. Ta neuspeh pa je (Delje toli- ko prizadel, da so v četrtem setu popolnoma popu- stili. Boljšo igro je tokrat pri Celju pokazala le Gru- mova, ostale igralke Aškerc, šuster, Lesjak, Jukič, Meznarič, Kolar in Hvala pa niso imele ob igrišču dobrega sodelavca, da bd jim v najbolj kritičnih trenutkih svetoval najboljše. jk CELJAN TANKO TOKRAT CELO TRETJI V odlični organizaciji je bilo v nedeljo v Celju pod vodstvom marljivih delavcev judo kluba »Ivo Reya« letošnje republiško prvenstvo po pasovih. Na njem je sodelovala tudi celjska ekipa sedmih tekmo- valcev, ki so dosegli pričakovane rezultate. Nihče si- cer ni pričakoval večjih dosežkov, toda kljub temu moramo povedati, da tretjega mesta celjskega tek- movalca Tanka ni pričakoval nihče. V skupini pasov oranžne barve je namreč šele v poLfinalu Tanko po zaslugi pristranskega sodnika Ocvirka iz Ljubljane izgubil proti poznejšemu zmagovalcu Dragiču. Pred tem pa je premagal kar štiri nasprotnike. Do četrt- ,finala sta se plasirala še Vasiljevič in Maruša, do- čfm so ostali — Bohnec, Orehovec, Petedinšek in Jazbec prispeli največ v drugo kolo. Poleg Celjanov pa so tudi tokrat Velenjčani dobro utrudili zmagovalce. V skupini pasov oranžne barve je bdi Verko drugi, izgubil je kakor Tanko proti Dra- giču, Pugelj je izgubil v polfinalu in bil četrti v sku- pini zelenih pasov, škripač pa tretji v skupini rjavili pasov. jk' Rutinirani vratar celj.skega nogometnega kluba Celje — Kladivar je rešil svoje moštvo poraza v prvenstvenem srečanju proti Svobodi jz Ljubljane. Gostje, ki se potegujejo za sam vrh v republiški ligi, so bili boljše moštvo in kar šestkrat je njihov napa- dalec Zavrl nevarno ogrozil celjski gol. Toda Bauman je bil sigTjren. Največ kar pa lahko napravi vratar, pa je napravil v 71. minuti, ko je obranil najstrožjo kazen — strel z bele točke. S tem pa je obdržal re- zultat 0:0 in eno točko za Celjane. Za celjsko moštvo Pa so tokrat igrali: Bauman, Petelinek, čemič, Tamše, C^rizek, Rančič, Hriber- nik, Plevčak, Kuder, Motoh in Priganica jk 13. nr^i 1970 ŽALEC UREDITEV KRIŽIŠČA NA GOMILSKEM ANTON VESOLAK, Grajska vas: »Zanima me, kako je z ureditvijo priključka stranske ceste na glavno pri gostilni Košenina na Gomilskem?« Odgovor je bil podan na zadnji seji občinske skupščine vendar ga zaradi prevelike splošnosti od- borniki niso sprejeli. Podrobnejši in konkretnej.?! odgovor bo tako podan na na.sleopolno rušenje. ' UPRAVIČENI IN NEUPRAVIČENI OČITKI OBČANI V MOZIRSKI OBČINI SO NA ZBORIH VOLIVCEV KRITIZIRALI RAZDELjPv NJE OBČINSKIH SREDSTEV, ČEŠ, IMAJO NEKATERI KRAJI PREDNOST ' Na zadnji seji skupščine v Mozirju, so odborniki naj- več razprave posvetili nevsak- danjim očitkom in sporom. Gre za očitke občanov iz po- sameznih krajev, v tem pri- meru največ za Lubence, ki so očitali na zborih volivcev, češ da merila pri razdelje- vanju občinskih sredstev za krajevne skupnosti niso pra- vilne. Po njihovi trditvi bi naj v nekaterih krajih z ob- činskim denarjem asfaltirali ceste, za razvoj Ljubnega pa nihče ne da denarja. Resnici na ljubo moramo povedati, vsaj tako je bilo razumeti na tej seji, da je podobnih očitkov več. Priha- jajo pa iz raznih krajev. Pri Lubencih smo se ustavili za- to, ker njihov primer izsto- pa. Lubenci so svoje očitke navezali na nevzdržne razme- re cest, predvsem one za Rastke. Ob tem so predla- gali, naj' bi Krajevna skup- nost dobila nazaj v upravlja- nje nekdanje občinske go- zdove. S hlodovino iz teh gozdov bi lahko pridobili mnogo, denarja za komunal- no in drugo ureditev trga. Na seji je bilo nato s tem v zvezi pojasnjeno, da je pro- ces za ponovno dodelitev do- kaj zamotan. Drugo, za Lu- bence najbistvenejše pa je to, da so zakonita določila za gospodarjeaje z gozdovi tako obširna in zahtevna da bi Krajevna skupnost v res- nici pridobila le bore malo iz teh gozdov. Očitkom Lubencev je od- govorilo več odbornikov. Med njimi tudi predstavniki Mo- zirja. Odborniki so menili, da j'e očitek neupravičljiv, saj v občini še niti eden kraj nima asfaltiranih ulic. Prvi bodo Mozirjani. Toda oni asfaltirajo svoje ulice z de- narjem, ki so ga Pri J občani sami in deloval ganizacije. Sprejeli so J prispevek, v katerega ko gospodinjstvo prisjj po trideset, tam kjer^ ulica neposredno mim 50 starih tisočakov! Kritike imajo seveda osnovo. Ta je verjetno J vičena, čeprav je pogojJ ozkim lokalističnim oV navanjem. Temelji pa na* stvu, da bi vsi radi bili j pri reševanju svojih mov, kar pa seveda ni n saj je denarja — prem^ Predsedstvo OK ZMS Celje in Občinski sindikalni vet sta se odločila, da v obliki šole za samoupravljalce izobražu- jeta mladino iz delovnih or- ganizacij, šola naj bi omo- gočila mladini iz podjetij, ki je vključena v samoupravne organe, da dobijo širši in temeljit \T30gled v aktualna družbeno-politična in eko- nomska dogajanja, da se se- znanijo z osnovami ekono- mike, družbeno-ekonom- skih ved ipd. Tudi pro- gram predavanj šole za sa- moupravljanje, ki se je zače- la februarja Ln končala 5. maja, je zajemal najbolj ak- tualna vprašanja s področja delovanja proizvajalcev zno- traj samoupravnega dogovar- janja, problemov našega go- spodarskega razvoja in raz- voja samoupravnih odnosov. Predavanja so bila enkrat tedensko po dve uri, preda- vali pa so predavatelji iz ne- posredne prakse. Ker so bila predavanja zanimiva, aktu- alna in vsestransko koristna, se jih je udeleževalo vedno po 40 slušateljev iz nasled- njih delovnih organizacij v naši občini: Klime, Ingrada, Cetis, Centra, Avtomotorja, Avto-Celje, Lik Savinja, Te- hnomercatorja, Elektra, Ele- ganta, Merxa, Mesnin, Ko- vinotehne in PTT. Iz vseh ostalih delovnih organizacij pa mladi sploh niso obisko- vali šole za samoupravlja- nje, niti jih niso podjetja predlagala. Vprašujemo se lahko, ali je pri njih samo- upravljanje in izobraževanje mladih samoupravljalcev res tako dobro, da ni bilo treba pošiljati mladih v to šolo, ki je namenjena samo njim. V vprašalniku, ki ga je iz- vedla OK ZMS Celje, so slu- šatelj'i šole za samoupravlja- nje odgovorili, da je ta obli- ka šole zelo zanimiva in ko- ristna ter da bodo lahko to znanje, ki so si ga pridobili tudi koristno uporabili v ne- posredni praksi. Zato bodo s to obliko izobraževanja dine v jeseni še nadalj,^ Prav in samo koristno pa bilo, da bi tudi vodstva | lovnih organizacij organizj la takšne ln podobne šole tečaje za svoje člane. Ob zaključku predavanj se dogovorili, kakšna je i hova vloga in naloga v ganih samoupravljanja, vodstvih družbeno-politič organizacijh in še posebne mladinski organizaciji. P; tako pa so na zaključku, zakuski v Mladinskem klul slušateljem, ki so redno o skovali predavan.ra, podt diplome za njihov trud in delovanje. Viki Krai SAVINJSKI LOG SKORAJ RAZPRODAN V PREBOLDSKEM BAZENU JE KLJUB MUHASTEMU VREMENU ŽE VODA, KI ČAK NA NAJBOLJ POGUMNE KOPALCE Savinjski log je turistično naselje v Preboldu. Vikend hišice, lepa okolica in bazen čakajo prve goste. Zakonca Tisnikar, ki sta pred slabim letom prevzela skrb nad po- membnim turističnim objek- tom, sta poskrbela, da bi bi- li gostje pri njih kar najbolj zadovoljni. Povezala sta se s turistič- no agencijo v Zagrebu in ta- ko uspela razprodati že sko- raj polovico kapacitet za vso sezono. Tudi penzion ni pre- velik, saj znaša komaj 35 dh narjev! Ob bazenu namerava- ta še letos zgraditi rusko ke- gljišče, ostali manjši šport- ni rekviziti pa so že priskrb- ljeni. Dovolj je tudi parkir- nih prostorov, zraven pa še lesnato rokometno igrišče. Rada bi dobila asfaltirano cesto do bazena, da se ne bi dvigal nepotrebni prah, ven- dar ni posebnega razumeva- nja pri odgovornih turistič- nih možeh. Sama pa velike investicije ne zmoreta. Vsaj za enkrat ne in prav zato bi v kritičnih trenutkih potre- bovala več pomoči in razu- mevanja saj navsezadnje »Savinjski log« ni njun ob- jekt, ampak od všeh in za vse. In kako bo preskrbljeno za zabavo? Vsako soboto in deljo bo ples, priredili pa do tudi nekaj koncertov skih duhovnih pesmi kvi ta iz Šentjurja ter ma modne revije. Začetek prave sezone moti slabo vreme, ki je tos vse predolgo. Tisniki Vih in Anica, si želita, občani ne bi metali odpac v mimotekoči potok in tako v vročih dneh, če ji! kaj, ne bi prihajalo do n trebnega smradu, ki bi vračal ljudi iz bazena. Ei vikend hišic s sedeminc setimi posteljami v prijet naselju čaka na prve gi Anica in Vili Tisnikar pa lepše vreme. Pravita, mora navkljub vsemu bit tošnja sezona boljša kot ska. Po pripravah sodeč Največ pa smo se vseeno govarjali o vremenu, od njega je odvisna sez T. VR CENE IN REFORMA Nove oziroma višje cene za meso so sprožile na seji obeh zborov skupščine občine Ce- lje izredno živahno razpravo. V njej pa je šlo tudi za po- budo, ki so jo odborniki osvojili in predlagali svojemu klubu, da jo uresniči. Debata je namreč opozori- la, da v zadnjem času ni sa- mo meso tisto, ki je dobilo novo ceno v mali prodaji, marveč, da je očitna splošna rast cen. »Ljudje s primerni- mi, da ne rečem visokimi osebnimi dohodki, to razu- mejo,« je med drugim dejal odbornik Franjo Kotnik, »do- sti težje pa je s tistimi, ki takšnih dohodkov nimajo. Ti te premike težko spreje- majo!« Beseda je dala besedo in izkristaliziral se je predlog, po katerem naj bi v klubu odbornikov proučili ne samo rast cen, marveč tudi delo- vanje tega pojava v izpolnje- vanju gospodarske in družbe- ne reforme. Sklenili so, da bodo glavno oziroma uvodno besedo na tem sestanku klu- ba odbornikov zaupali po- slancem in jim tako dali pri- ložnost, da jih seznanijo z de- lom vi.šjih predstavniških te- les pa tudi s svojo vlogo v njih. M. B. Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti OKROŽNEGA SODIŠČA V CELJU objavlja prosto delovno mesto STROJEPISKE Pogoji: dovršena osemletka in administrativna šola. Poseben pogoj: poskusno delo, ki traja en me- sec. Prošnje, kolkovane z 1,00 din upravne takse z dokazom o dovršeni šoli in kratek življenje- pis je vložiti pri predsedništvu okrožnega so- dišča v Celju, soba 204/11. Rok prijave je 15 dni od dneva objave. Razpisna komisija: SREČANJE BIVŠIH INTERNIRANCEV IN VOJNIH UJETNIKOV v okviru proslav 25 letnice osvoboditve se bodo 16. maja v Celju srečali bivši interniranci, zaporni- ki in deportirane! ter bivši vojni ujetniki s področ; ja celjske občine. Srečanje sta organizirali komisiji za bivše intemirance in bivše vojne ujetnike občinskem odboru ZB v Celju. Udeleženci srečanja bodo najprej prisostvovali komemoraciji v Starem piskru, nakar bo družabni del s kulturnim programom v Samopostrežni ^ stavraciji. Po evidenci, ki jo vodita komisiji, živi na območju celjske občine še okoli 350 bivših intet nirancev in vojnih ujetnikov. Muzej revolucije v Celju bo za to priložnost pravil tudi razstavo fotografij okoli 800 interniral* cev iz zloglasnega nacističnega taborišča AuschwitA ki so bili odvedeni tjakaj večinoma iz SavinjsK« doline. Razstavo bodo odprli dan pred srečanjeiH- Kasneje pa jo bodo prenesli še v nekatere kraj« širšega celjskega področja. —ma-^ 4 13. maj 1970 STRAN VSI PRIPOROČAJO KEMIJO fl32piave o celjski Cin- rni "j^"' bodoči "fOJzvotlHi orientaciji te- ? -g že več mesecev, in- Jlivneje pa. seve, šele tel" Nekateri sa- * j v zvezi z bo Ječo fientaciji) so zaznavni, "jpdvsem pa gredo prizu- Jevanja zaenkrat v to, kjko sanirati izgubo. Sa- Bacijs-'^' program, ki so pripravili v Cinkarni, v bil obravnavan že nu \gČ foriimili v občini in republii"' a očilno še ni 2fel za potrditev na obeli zborih občinske skupšči- Celje- Prvotno je bilo rečeno, da bo sanacijski pfogram Cinkarne skup- §Čiiia v Celju obravnava- la 28. aprila. Razprava je bila preložena. V zivezi s perspektivo Cin- jj^e je bilo doslej večkrat ^oritativno povedano, da J bodočnost tega celjskega pjjetja predvsem v kemiji, ^j^i v kolektivu čedalje več udi verjame, da je temu ^0 Ko je v aprilu na seji jetA za primarno gospodar- no tekla dokaj odkrita in poglobljesia razprava o pred. logu sanacijskega programa, je bilo med drugim rečeno, da sam program ne daje jasnega odgovora na vpraša- nje, kakšna je perspektiva cinkarne v slovenskem in jugoslovanskem prostoru. Več razpravljalcev je tedaj opozorilo na nujnost, da se v naslednjem triletnem ob- dobju, ko bo izvajan proces sanacije, izdela perspektivni program za kemijo in grafi- ko. Ta dejavnost, kolikor je je razvite v sklopu cinkarne že sedaj, je akumulativna in zato tudi perspektivna "ža bo- doče. Ne nedavni seji sveta za kemijo in gumarsko indust- rijo pri slovenski gospodar- ski zbornici so glede u.sode kemične in gumarske indu- strije v Sloveniji v nasled- njem obdobju menili, da bo potrebno, bolj kot doslej, na tem področju združiti sile. Razvojni obrisi, ki so jih za- črtovali v okviru zbornične- ga sveta, so izdelani in sicer za obdobje tja do leta 1975. Na kemični industriji, ki predvideva za naslednje pet- letno obdobje skoro 4 mili- jarde dinarjev investicijskih naložb je, da izpelje začrtan program. Ohrabrujoče je ob tem tudi to, da bo kemična industrija razpolagala iz last- nih virov z več kot polovi- co predvidenih investicijskih sredstev. Pri tem bo, seve, važno s kakšnim posluhom za prednost bodo podjetja začela uresničevati zadeve iz programov. V zvezi s tem naj omenimo, da bodo v na- slednjih tednih v Centru za ekonomske raziskave v Ljub- ljani izdelali študije za šest najpomembnejših področij slovenske kemične industrije in sicer na temo: možnosti za integracijsko povezovanje v kemični industriji. Zastran presoje sanacijskega progra- ma Cinkarne so v svetu me- nili, da je podjetje doslej po- svečalo razvoju kemije pre- malo pozornosti- Cinkarna naj bi se pospešeno lotila proučevanja trga za kemične izdelke in v zvezi s tem ok- repila strokovne službe. Kot vemo, ž- sam sanacij- ski program nakazuje orien- tacijo v razširitev asortima- na organskih barvil in mine- ralnih barv, kakor tudi za celo vrsto drugih kemičnih proizvodov. Za to naj bi že letos vložili določena sred- stva v investicije in sicer 1.862-000 dinarjev, prihodnje leto pa že več kot 11,3 mili- jona dinarjev- Tu kajpak ti- tanov dioksid ni upoštevan, kakor tudi ne nekateri pro- izvodi na bazi novega pro- dukta. V sanacijskem pro- gramu n. p. že predvidevajo naložbo v postavitev obrata za proizvodnjo natrijevega hidrogensiUfida, ki bo pote- kala skupaj s Tovarno ke- mičnih izdelkov Hrastn k. Proizvodnja ofset barv je predvidena v siclopu obsto- ječe produkcije grafičnih iz- delkov. Zanimivo je, da bi potrebovala Cinkarna denar za nove založbe samo za za- četek, pozneje pa bo sposob- na sama naprej razvijati in- vesticijsko dejavnost v ke- miji. Celotno področje kemi- je v sklopu Cinkarne bo ne- dvomno moralo biti vsklaje- no z razvojnim konceptom v republiki, kjer se bodo slej ko prej tudi odprli novi vi- diki povezovanja in skupnih naložb. F. K- GORENJE TOŽI JERNEJ GORIČAN, ODVETNIK PRAVNE PISARNE V CELJU, PRAVNI ZASTOPNIK GORENJA JE VLOŽIL TOŽBO ZARADI OBREKOVANJA V ZVEZI Z VESTJO, DA JE GORENJE SNUBILO IN PODKUPOVA- LO STROKOVNJAKE V El NIŠ Predstavniki in javnost so bili najprej ob tej vesti osup- li. Menili so namreč, da gre za neprimerno prvoaprilsko šalo, ker je Tanjug vest po- sredoval ob pi-vem aprilu. Na- to pa je Gorenje ostro reagi- ralo. O zadevi je bilo pred- vsem v drugih republikah, največ pa v Srbiji, mnogo na- pisanega. Ivan Atelšek, generalni di- rektor Tovarne gospodinske opreme Gorenje, je dopisniku beograjske »Politike« izjavil, »da je zadeva popolnoma iz- mišljena, ker se nihče v Go- renju ni in ne bo služil pod- kupovanja, saj ima Gorenje in Slovenija dovolj dobrih strokovnjakov za proizvodnjo televizorjev in za takozvano »belo elektroniko«. »S svoje strani bomo nare- dili vse,« je poudaril tovariš Atelšek, »Vključujoč tudi sod- ni postopek, da dokažemo jn pokažemo Elektro industriji iz Niša netočne in tendencioz- ne izjave. Obžalujemo, da se s tem začenja spor, ki ga Go- renje ni želelo, zanj pa je izključno krivih le nekaj do- ločenih posameznikov jz EI v Nišu.« Podobno izjavo je dal tudi Jože Herlah, pomoč- nik generalnega direktorja Gorenja dopisniku »Večernjih novosti«. Toda tri dni po teh izjavah so iste »Večernje novosti« ob- javile uradno izjavo predstav- nika EI iz Niša, ki je trditve potrdil in povedal, da je vest o snubljenju in podkupova- nju — točna. V soboto je Jernej Goričaa, odvetnik iz Celja, ki je prav- ni zastopnik Gorenja poslal v Beograd okrožnemu sodišču tiskoyno tožbo zoper Slobo- dana Simiča, dopisnika Tan- juga iz Niša zAradi obrekova- nja. Razumljivo je, da je vest odjeknila v poslovnem svetu, saj gre za očitek, ki je pri nas nevsakdanji. Odvetnik nam je potrdil, da je res od- poslal tožbo, vendar o vsebi- ni ni hotel govoriti. Prav tako je odklonil pojasnilo tudi Ivan Atelšek. Ta nam je po- vedal le, da ostaja pri prvot- nih izjavah, torej, da je zade- va izmišljena. Poskušali smo dobiti zvezo tudi s predstav- niki EI v Nišu, vendar nam to ni uspelo. J. SEVER »Komisija za delovna razmerja pri Delovni ptt enoti Celje obiavlia oros^a delovna mesta PISMONOŠ PRI POŠTAH: Šentjur pn Celiu, Laško, Rimske Toplice, 2alec in Šempeter v Savinjski dolini. ^' Poleg sploSnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja mo- rajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — dokončana osemletka ali najmanj 6 razredov osemletke, — odsluženi voja.^Jo bank. "edsedniki občin so v ™^ih obrisih naslikali čla- bančnega združenja svo- Mbčine, kar so doslej že f«okrat štorih, odkar je njanski problem«, kot je P^^l Prisotni podpredsednik ^'ibliške skupščine in po- '^^ s tega območja dr. JOŽE BRILEJ dobi v Slo- veniji domovinsko pravico, odkar je bil javno priznan. V našem časniku smo o tem tudi že' toliko pisali, da bi tokrat ne ponavljali ugoto- vitev predsednikov, ki tudi v treh posavskih občinah ni- so mnogo razveseljivejše. Navzoči čla.ni zdriiženja, zve- čine so bili to direktorji slo- venskih bank, so bili dobro informirani o razmerah, ta- ko da je kasnejša razprava o možnostih pomoči bank slo- nela na konkretnih osnovah. Zastopniki bank so bili v prvi vrsti zelo veseli realiz- ma, ki prevladuje v teh ob- činah Dokaz zato je, da se področje Kozjanskega ne po- teguje za posebne fonde, da niti ni zahtev po bonifikaci- jah, ki bi imele za posledico politične rešitve na gospodar- skem področju. Hitro so se oklenili tistih delov razprav, kjer so predsedniki občin omenjali osnove za gospodar- ski razvoj, konkretne pred- loge v katerih gospodarskih vejah bi bilo pričakovati naj- hitrejšo gospodarsko rast v korist področja. Res je, da bančniki s seboj niso prinesli denarnih nakaz- nic in morebiti tudi pogodb. Spoznali pa so tudi, da Koz- jansko še dolgo ne bo na ze- leni veji, če bi njegov razvoj temeljil samo na proizvodnji gospodarski ravni, da bo tre- ba področje podpreti tudi v jačanju infrastrukture, pri urejanju šolstva prek repub- liške izobraževalne skupnosti, pri modernizaciji prometnih žil prek sklada za ceste, hkra- ti pa krepiti tista zdrava pod- jetja ob robu Kozjanskega, ki bodo s pomočjo povečanih naložb mogle povečati narod- ni dohodek, zaposliti čim več ljudi s Kozjanskega in z do- bro premišljenimi načrti razvijati nove gospodarske dejavnosti na tem področju, oziroma razvijati nekatere di- slocirane obrate, s čimer bi delovna mesta približali pre- bivalstvu, ki zdaj nima za- poslitve in dohodka. Direktor KBH Ljubljana Niko Kavčič in direktor celj- ske kreditne banke Peter šprajc, sta se določenih mož- nosti lotila zelo konkretno. Kaj in kako, o tem bomo za občine našega dela Kozjan- skega lahko v kratJcem že bolj določeno poročali. Tokrat pa lahko brez za- držkov povemo naslednje za- ključke: ^ Banke bodo v svojih sa- moupravnih organih (zlasti to velja za KBHL) v naj- krajšem času izdelale teze za zainteresiranje močnejših slo- venskih gospodarskih organi- zacij za gospodarske investi- cije na Kozjanskem, oziroma v pasu, ki ga obkrožuje. 0 Glede izgradnje cest in šolskih poslopij so bili mne- nja, da ni nobenih zadržkov, da bi banke že prehodno ne priskočile na pomoč s kredi- ti za investici.)e, ki so po na- črtu dolgoročnega razvoja predvidene šele čez leta. 0 Zastopniki bank so bili mnenja, da tudi v bodoče iniciativo obdržijo v rokah delovne organizacije in druž- beno-politične organizacije ter občinske skupščine vseh šestih občin, da iščejo naj- boljše rešitve, kajti naloga bank je, da ostanejo v kurzu, ko igra ekonomska upraviče- nost naložb prvo violino. Podpreti nekaj, kar čez leta lahko postane problem, bi bilo v škodo Kozjanskega samega. 0 čeprav ne moremo za- pisati nič konkretnega, pa morebitno malodušje ni na mestu. V Laškem je bilo ne- dvomno in jasno rečeno, da je treba ukrepati tako, da se učinki ne bodo pokazali šele čez leta. marveč v najkraj- šem možnem času. V iskrenost izrečenih besed v Laškem ne dvomimo eno- stavno zato, ker ne more bi- ti res, da bi p>o prebujeni za- vesti Slovencev o »kozjan- skem madežu«, ostalo pri starem. To bi bilo neodpust- Ijivo. JURE KRA.ŠOVEC ORANJE Z OSEBNIMI AVTOMOBILI hORNJESAVINJČANI SO PRODALI KONJE, DA BI S TRAKTORJI OBDELOVALI ZEMLJO, ZDAJ PA TRAKTORJEV NI ^,^^obno kmetovanje, za ij.^^Sa so se masovno od- j^J' kmetovalci Gornje Sa- J^^^e doline, jih je zdaj kot bumerang. Za- gj, splošno znanih raz- g našem kmetijstvu in so se znašli namreč to^^.vidr.-m položaju. Ok- ^[ikrajine od začetka prejs^ stoletja pa vse do današnjih dni. Avtorja zanimajo tisti naj činitelji, ki so neločljivo povezana z vsem človekovim delon življenjem v prostoru. Sicer pa je treba povedati, da je pi Paškega Kozjaka z Dobmskim podoljem že po svoji prirodni st turi zelo ržiznolik, kar se kaže tudi v nekdanji in v današnji ^ darski usmerjenosti prebivalstva, še vedno so po južnih pobe Paškega Kozjaka močne, v samooskrbo usmerjene domačije, ij gubljajo mlado delovno silo. Tudi v nižjih območjih bodisi o| Vinske gore, črnove, Prelske pa v številnih drugih naseljih, ij raztresena po obronkih Dobrnskega podolja bodisi že na sever obrobju Celjske kotline pa je že mogoče čutiti močnejše vpliv( Velenja ali Celja, in le v izjemnih primerih turističnega nai Dobrne ali celo Vitanja. še pred nekaj desetletji so bila naselja v obravnavanem delu čisto kmečka po svojem zunanjem videzu. Danes pa je mo| v-Hnjih zazmafci vse več znanilcev, ki pričajo o naglem preslojevi vaškega oziroma podeželskega prebivalstva, še posebno kraji prometnih žilah izredno hitro menjavajo svojo zunanjo pod V njih je vse večje število nekmetijskega prebivalstva, ki se - dan vozi na delo v bližnja industrijska središča. Prav zanimiv ugotovitev, da danes kmetijstvo tega območja ni več sposo s svojimi pridelki zadostiti potrebam domačeg^a prebivalstva, j več je primerov; ko tudi trdne kmetije zaradi pomanjkanja delo sile opuščajo orne površine v ledine, njihovi lastniki pa .se hrai s kupljenim kruhom. Tudi druga Sorctova razprava .\grarna geografija Zgornjegaj tclskega (vzhodni predel šmarske občine) posega v prikaz tau stva. Tudi za to področje je značilna velika razdrobljenost knj ske posesti z vsemi neugodnimi jx)sledicanii. Slaba prometna n zanost z večjimi gospodarskimi središči, močno izseljevanje a odmiranje nekaterih domačih (obrtnih) dejavnosti, ki so bile 01 samooskrbne zaprtosti domačij to je nekaj najbolj splošnih ugi vitev. Tradicionalnemu polikulturnemu kmetijstvu se tod že v 1 jem obsegu kot v Dobrnskem podolju pridružujeta vinogradni in sadjarstvo pa nekateri plantažni nasadi črnega ribeza. In dar le je vse to še odločno premalo, da bi moglo korenito pn gačiti staro kmetovanje na zemlji, ali da bi vplivalo na zmanj odseljevanje ljudi bodisi v večja mesta bodisi v tujino na sezQ dela. Zgornje Sotelsko je bolj kot Dobrnsko podolje odmaknjen mestrJh in industrijskih središč, zato tod ni mogoče .zasled tolikšnih pokrajinskih sprememb kot drugod. Seveda se v oi obravnavanega prostora pokažejo očitne fiziognomske in g05p< ske razlike med Bočko-maceljskim prigorjem, kjer se je j kmetijstvo vse do danes najbolj trdno ohranilo, pa Slatini podoljem, od koder je že večje število ljudi zaposlenih izven ] tijstva in slednjič med Zibiško-tinskim predelom, ki je bilc n daleč naokrog znano po vinogradih, a je danes zaradi pomanjl dfelovne sile ta veja kmetijstva v vidnem nazadovanju. j Obe Soretovi razpravi živo posegata v problematiko tistilj močij celjskega področja, ki so gospodarsko nezadostno ra;i oziroma na katerih gospodarstvo bolj stagnira kot pa napra Avtor sicer pravi, da je potrebno tudi ta območja takšna, kal .so, s sodobnim prometnim ožiljem odpreti gospodarski ekspai ki jo razširjajo močna industrijska središča, pa vendarle o vprašanje, ali so te želje v današnjem go.spodarskem položaju) uresničljive? Navkljub vsemu pa sem vendarle prepričan, dl zadnjo Soretovo knjigo z veseljem vzel v roke vsakdo, ki ga zai mnogotera problematika našega podeželja, kakor tudi tisti, 1 kakorkoli že ukvarjajo z reševanjem vključitve naših manj rai kmetijskih predelov v enotni slovenski gospodarski prostor, .J Milan II TRPEK OKUS LESNIKE. Napovedan literarni večer celj- ske Delavske univerze in ljub- ljanske založbe Mladinska knji- ga si je ogledalo in poslušalo petnajst ljudi! Hvala. Svoja dela so brali: Nada Ma- tičič odlomek iz že objavljenega romana »Onkraj svetlih obzo- rij«. Tone Kuntner iz pesniške zbirke »Lesnika« iz revije So- dobnost, Ivo Zorman iz še ne- objavljenega romana »Pedagoška komedija« Jože Snoj iz že ob- javljenega romana »Hodnik« in Herman Vogel iz še neobjavlje- ne pesniške zbirke »Ko bom bog postal« in nekaterih revij. Večer je vodila Dušica Erzi- nova. Misli: večer je bil neverjetno simpatičen, kvaliteten in anga- žiran. S poezijo je zlasti prese- netil Tone Kuntner, ki je rastel sredi Slovenskih goric in dal takšen pečat tudi poeziji, ki je ljudska, razumevajoča in obto- žujoča, ter Ivo Zormaai a odlično. napisanim odlomkom o profesorju. Izredne misli,' čan pristop k obdelavi mai in posluh za obdelavo že Rokrat obdelanc.ga učitelj* problema. Dobra je bila Voglova poezija, rahlo irq obarvana, solidna Matičičei nekoliko nerazumljiv in ko ciran Snoj. ^ Ne strinjam se: kvalitete terarni večer si je ogledalo najst ljudi. Nekaj povsem nalnih vprašanj: kakšna j' vest celjskih slavistov, W nikov, dij'akov, mladine" Vprašanje postavljam pC ob rob. Zaključek (ni oseben): " okus lesnike. Kulturne. Lit^ ne. Celjske. Lep in kvali** večer se je tako spremenil * čer za literate in petnajst ^ nov. Slava in hvala njim. ^ lim pa opomin. Navkljub mu še vedno ostraja trpek^'' lesnike. T. 6 18. maj 1970 STRAN DELO JE BILO USPEŠNO PEVSKA REVIJA jjgi zadnjem občnem zboru '■ gvobode v Šempetru, na kate- jem so ocenili delo zadnjega ob- (jobja i" začrtali svoj prihodnji [•ogram, so z zadovoljstvom ugotovili, da se je v zadnjem gasu ^^^^ P^* sekcij solidno yyeljavilo, da pa ima še poseb- j,o nnesto folklorna skupina, saj jg njena dejavnost navezuje nA turistična prizadevanja kraja. bi hotela skupina uresničiti gvoj program (gre zlasti za do- polnitev glasbenega ansambla in jjose, potrebne pri Glamočkem lcolu>, bi potrebovala šest tisoč dinarjev. podobno je bila uspešna dramska sekcija, ki j'e uprizori- la igro »Zakonci stavkajo« in z njo gostovala, poleg nastopa njenih članov v igri "»Obiralci smo tu« pa je ob dnevu žena pripravila tudi dve enodejanki v j-ežiji Pranja Rizmala. Knjižnica, ki deluje v okviru Svobode, una 327 bralcev in 1752 knjig. Ker je knjižni fond skromen, si seveda želijo, da bi ga mogli povečati in da bi bral- ci knjige tudi redno vračali. Med najstarejše društvene sekcije sodijo narodno zabavna ansambla Borisa Terglava in Florjana Lesj'aka, vokalni oktet Risto Savin in zabavni ansambel Vokali. Letos bo šempetrska Svoboda pripravila mladinsko delovno akcijo, namenjeno ureditvi ce- ste v Kale in doline Peklenšči- ce do jame Pekel kakor središča Šempetra. Folklorna skupina se bo udeležila Kmečke ohceti v Ljubljani, sodelovala pa bo tudi na prireditvi ob tednu mladosti v Žalcu. Dalje je v programu^ prireditev ob dnevu republike' kakor sodelovanje na vseh pro-; slavah v Šempetru in drugih] krajih. i T. T. i Občinski svet ZKPO Velenje in moški pevski zbor Kajuh pri- pravlja te dni medobčinsko sre- čanje pevskih zborov. Domači pevski zbor KAJUH slavi letos petdesetletnico delo- vanja. Pokroviteljstvo pomemb- nega dogodka je prevzel kolek- tiv rudnika lignita Velenje. Za srečanje se je že prijavilo 16 pevskih zborov celjske regi- je. Sodeloval bo tudi pevski zbor Danica iz Pliberka na Ko- roškem. Svečanost se bo priče- la v soboto, 16. maja zvečer v kulturnem domu Velenje. Mo- ški pevski zbor Kajuh bo s pev- skim zborom upokojencev izve- del slavnostni koncert. Tokrat bodo štiridesetim pevcem pode- lili Gallusova odličja. Naslednji dan, v nedeljo, se bo zbralo v mladem Velenju šestnajst pevskih zborov. Revi- ja izbranega petja se bo priče- la ob pol deseti uri dopoldne v kulturnem domu Velenje. Sre- čanju bodo prisostvovali zastop- niki republiškega sveta ZKPO. Velenjčani so že doslej doka- zali, da ljubijo pe+je. Zato srrto prepričani, da bosta obe kvali- tetni prireditvi dobro obiskani. Prireditvi sovpadata v proslave, ki potekajo ob 25-letnici osvobo- ditve. Že teden prej bo ob ob- letnici osvoboditve koncert na- rodnih in umetnih pesmi, ki jih bodo zapeli diiaki velenjske gi- mnazije. Razen tega bo dekliški pevski zbor velenjske gimnazije gostoval s koncertom v Slove- niem Gradcu in še drugje. Med najboljše pevske zbore v velen,i'ski občini in v Sloveniji sodi mladinski pevski zbor os- novne šole Miha Pintar Toledo. Zbor bo odšel 17. maja na daljšo pot na češkoslovaško. Tam bo imel več koncertov. Iz- vedeli smo da se bo najdlje mudil v Bratislavi kier ga bo celo snemala češka televizija. V. ŠMAJS Ansambel Borisa Terglava, eden prvih članov šempetrske Svobode, ki je pred kratkim posnel veliko ploščo. Njegovi člani (od desne proti levi) so: Danica Ramšak, Boris Terglav, ^efan Kozemlj, Marjan Ropotar in Tone Fonda. (F. Tavčar) DRAMSKA REVIJA V VOJNIKU POLEG RECITALOV TUDI OPERETA Prejšnji teden je bila v dvorani kulturnega doma v Vojniku že peta tradicionalna medobčinska dramska revija, ki sta jo prire- dila Občinski svet zveze kulturno prosvetnih organizacij Celje in domače prosvetno društvo »France Prešeren«. Revija se je pričela z večerom recitalov, na katerem sta poleg učencev vojniške šole nastopila ekonomski šolski center Celje in šola za zdravstvene delavce. Predsednik krajevne skupnosti je pozdravil vse nastopajoče kot redke poslušalce. Medtem ko kljub solidni reklami obeh prirediteljev za recitale ni bilo preveč zanimanja, pa so bile vse dramske predstave polno zasedene. To velja tako za uprizoritev Firnerjevega Kukavičjega jajca, s katerim je nastopilo domače društvo, režijsko pa ga je pripravila Marija štantetova, kot tudi za predstavo Levstikove- Grunove Kastelke v izvedbi prosvetnega društva iz Tabora in režiji Lojza Frioa. V petek se je amatersko gledališče iz Velenja predstavilo z Ne- beškim odredom avtorjev Leboviča in Obrenoviča (režija Jože Kolar), v soboto pa prosvetno društvo Zarja iz Trnovelj z Večnimi lovišči M. Štefanca v režiji Štefana Žvižeja. Tako kot je bila novost letošnje medobčinske dramske revije v recitalih, so prvikrat postaviU na oder tudi opereto. Z delom Benatzkega Pri belem konjičku in v režiji Maksa Pavška je na- stopilo kot gost kulturno umetniško društvo »France Prešeren« iz Trnovega v Ljubljani. S to opereto so dramsko revijo tudi zaključih. dhr UČITEUEVANJE IN NARODNOSTNI BOJI v kairskem muzeju sem videl f zlato iz Tutankamonove grobni-- ce, njegovo zlato zibelko in zla-^ to posteljo, pa zlato pisalno^ mizo, zlatega kozoroga, njegovi j dve zlati krst' in drugo. S tem J zlatom bi lahko kuipil vso Slo-- venijo, kjer se tako zagrizeno i politično sovražimo se gremo; liberalce in klerikalce, v resnici^ pa smo sami reveži. I Božanski je pogled na Cari-] grad, ko se pripelješ v jutranji ^ zori in z morja opazuješ silhu-j ete minaretov in veličastnih po^^ slopij. 'I Kjerkoli sem imel priložnost,] sem preučeval osnovno šolstvo I in so me poslušali moji učenci,' ko sem jim pripovedoval o svo- jih popotnih vtisih. Učitelji bi morali imeti priložnost potovati, saj bi to obogatilo njihovo ob- zorje in bi bilo za šolstvo še kako koristno. Konec 1.3. maj 1970 STRVN. 7 PLEŠI, PLESI KOLO... Resni kot odrasli, v srcih pa veseli in razigrani so stopili trije parčki na beton- sko ploskev. Oglasila se je harmonika in otroške noge so zaplesale v ritmu narodne-, ga plesa, poskočnega in razigranega ... — Zdaj so se zavrteli v krogu, prijeli za roke, požuigali in zacepetali... Kdo bi jim ne za- ploskal in kdo bi se jih ne razveselil. Nji-i hova mladost je bila tudi naša, njihoYO ve- selje tudi naše. Pleši, pleši kolo ... Tako je folklorna skupina pionirjev os- novne šole Prve celjske čete dopolnila pro-i gram ob sprejemu kurirčkove pošte v Ce-.l lju. Njim pa so se ob tej slavnosti pridru-l žili še mnogi drugi: učenci vseh celjskihi osnovnih šol. M. Božič 1 V ZNAK UPOŠTEVANJA IN DELA V CELJU SO PODELILI LETOŠNJA ODLIKOVANJA Minuli petek je bila v Na- rodnem domu lepa sloves- nost v i>očastltev praznika osvoboditve in Dneva osvo- bodilne Fronte, na kateri so podelili letošnja drža\ma od- likovanja in priznanja Osvo- bodilne fronte. V kulturnem delu programa so nastopili štirje moški pevski zbori: »Kajuh« iz Dobrne »France Prešeren« iz Vojnika ter »Ivan Cankar« in Svoboda iz Celja. Organizator prireditve — občinska konferenca So- cialistične zveze — jih je po- vabila k sodelovanju zato, da bi spodbudila k še živahnej- ši amaterski kulturno-pro- svetni dejavnosti. Priznanja Osvobodilne fron- te je podelil predsednik ob- činske konference SZDL Ce- lje Janko ževart. Diplome in srebrne značke so prejeli: Avgust Bence, Albin Della Mea, Jože Dolenc, Zdravko Ferič, Marija Jenčič, Alojz Koren, Jakob Kugler, Andrej Videč, Franc Vidic in Ivan Zaje za dolgoletno delo v or- ganizaciji OF in SZDL ter delavsko prosvetno društvo »Zarja« Trnovi je za uspešno kultumo-prosvetno delo. Letošnja državna odlikova- nja pa je odlikovancem izro- čila predsednica skupščine občine Celje Olga Vrabičeva- Tako je red bratstva in enot- nosti s srebrnim vencem pre- jelo delavsko-prosvetno dru- štvo »Svoboda« Celje, red de- la z zlatim vencem pa Vida Kosi, Rado Jenko, Milena Vršnik-štifter in Egon Ku- nej. Red zasluge za narod s srebrno zvezdo sta dobila Jože Batištuta in Janko Ho- čevar, red dela s srebrnim vencem Anton Gašparič, Mi- hael Prime, Ludvik Rebeu- šek, Dušan Sancin, Anton Zorko, Oskar Leskovšek, Šte- fan Štor in Jurij Vreze, me- daljo dela pa Jože Bratina, Kvirin Klenovšek, Cilka Še- ško in Franc Tratnik. Prireditev, ki je bila lep kulturni dogodek, pa je iz- zvenela tudi kot obtožba ag- resije v Kambodži in podpo- ra vsem miroljubnim priza- devanjem v svetu. I BURNIK UREJENOST STANOVANJ Delavska imiverza iz Celja bo 18 maja organizirala pre- davanje o funkciji in opre- mi posameznih stanovanjskih prostorov, čez tri dni pa bo še drugo predavanje na to temo. Tokrat bo govora, ka- ko olepšati stanovanje z iz- biro preprog, tapet, slik in likovnih del. Predavanji bo- sta v Narodnem domu oba- krat ob 19. uri. Predaval pa bo dipl. ing. arh. Matjaž Ber- toncelj. Inž. HENRIK ČMAK- DIREKTOR »INGRADA« Centralni delavski svet gra- dbenega industrijskega pod- jetja Ingrad v Celju je na svoji zadnji seji izvolil za di- rektorja inž. Henrika Cmaka, dosedanjega vršilca dolžnosti direktorja in bivšega direk- torja tehničnega sektorja. S tem je končano približno eno- letno obdobje, ko je bil ta kolektiv po smrti inž. Vitala Mlejnika brez direktorja. AIDA V PARKU v okviru prireditev na čast praznika celjske občine bo gostoval tudi ansambel ljub- ljanske opere. Ko so si pred dnevi njegovi predstavniki ogledali prizorišče na drsali- šču v mestnem parku, so sprejeli pobudo, da bi naj bi- la predstava prav tu. Name- sto Prodane neveste so se odločili za Aido. Točen da- tum gostovanja trenutno še ni znan, po vsej verjetnosti pa bo predstava nekaj dni pred praznikom. DELOVNI PROGRAM ZK Na drugi seji občinske konference Zveze komuni- stov so med drugim spreje- li kratkoročni delovni pro- gram ne samo za konferen- co, marveč tudi za vse nje- ne organe za obdobje do septembra letos. Po teh pred- videvanjih bosta v tem ča- su še dve seji občinske konference, na katerih bo- do razpravljali tudi o aktu- alnih nalogah na področju šolstva, o mestu in vlogi družbeno političnih organiza- cij v statutih delovnih orga- nizacij ter o aktivnosti čla- nov Zveze komunistov in njihovi pripravljenosti za družbeno politično dejavnost. Posebno mesto v deloraem programu ima sprejemanje novih članov. VOLITVE V RUDAR- SKEM CENTRU v rudarskem šolskem cen- tru Velenje so že izvedli vo- litve v organe delavskega sa- moupravljanja. Udeležba je bila lepa, saj je znašala 92,5 odstotka. Te dni razpravljajo posa- m.ezni sveti, partijska orga- nizacija in sindikat o konsti- tuiranju novega sveta in ko- misij. Poznano je, da se bo obseg proizvodnje v rudarskem šol- skem centru že v bližnji pri- hodnosti močno povečal. Le- tos julija bodo odprli novo halo. V jeseni nameravajo odpreti srednjo tehniško šo- lo za šibki tok. Prav v Vele- nju, kjer je rudarski šolsiki center srce za vzgojo novih strokovnih kadrov, se vse bolj kaže potreba po odpir% nju takih šol, ki bodo nara- ščajoči industriji te občine lahko pravočasno dale po- trebne kadre. V. g. MALI INTERVJU Vprašu,)e: Ivica Burnik Od.govarja: Franc Košir Franc Košir, član ansamb- la Avsenik je nova »z.vezda« na nebu pevcev narodno-za- bavne glasbe. Zablestei je s pesmijo »Jaz sem pa en Franc Košir«, za katero je besedi- lo napisal Tone Fornezzi in na mah osvojil vse ljubitelje veselih sikladb. Med njego- vim obiskom v našem ured- ništvu je nastal tudi tale in- tervju: »V ansamblu Avsenik so- delujete že dolgo, peti pa ste začeli šele zadnji čas. Kako to, da so vas tako pozno od- krili?« »Sicer igram troben- to, ker pa sem na koncertih vedno moral pripovedovati tudi šale, se je Slavko do- mislil, da bi zame sestavili tudi peismi — kuplete, ki jih je treba — k sreči bolj pri- povedovati kot peti.« »Pri- pravljate prav zdaj še kaj podobnega?« »Jeseni bo pri Helidor.flj izšla nova gramo- fonska plošča .Lovske. laži na Gorenjskem' in uvodno pesem na njej bom pel jaz.« »Pred kratkim ste gostovali v Ameriki. Ste se zadovolj- njo vrnili?« »V tritedenski turneji smo imeli U koncer- tov za zelo različno in zelo hvaležno publiko. Tudi sne- mali smo, kaže pa, da bomo dobili mesto tudi v TV-sho- wu, kakršnega imata na pri- mer Danny Kay in Frank Si- natra.« »In kaj pravijo kri- tiki?« »No, da ne bo zvene- lo nesikromno, naj rečem, da so kritike — naklonjene. Ne- koč je nekdo celo napisal, da smo Beatk»,si v narodni glas- bi.« »če bi leto razdelili na odstotke, koliko jih preživite doma?« »Približno tretjir.o, ostalo pa porabimo za turne- je v tujini. To je seveda tež- ko. Vsi s.mo poročeni, pa . . .« Vas vleče domov?!« »Pa tudi naše žene in otroci niso radi pristali na to, da smo tako dolgo zdoma.« »Na tekmovanju Zlati strel v Gra- zu ste eno od pesmi peli v nemščini. Tudi sicer jih pre- vajate. Zakaj?« »Mi ne poje- mo slovenskih narodnih pe- smi, temveč skladbe Avsenik, te pa opevajo slovensko de- želo, če hočemo, da nas ljud- je v drugih deželah razumejo, jim moramo pač prevesti. Verjetno bi jih prevedli tudi v kitajščino, če bi nas kdaj povabili tja.« »In kako se razumete s publiko našega območja?« »Lepo. Upamo, da se bomo kmalu spet srečali. Sporočite jim naše lepe in vesele pozdrave!« KOMISIJE OBČIN- SKE KONFERENCE ZK v okviru občinske konfe- rence Zveze komunistov de- la tudi več komisij. Taiko predseduje komisiji za druž- beno ekonomske odnose in ekonomsko politiko Marjan Rabič, komisiji za družbeno politična in idejna. vpjaša- nja Lado Zakošek, komisiji za organiziranost in raavoj ZK Štefan Dolejši, komisiji za mednarodna ekonomska in politična vprašanja Jože Veber, revizijski pa Peter Kodela. RESOLUCIJA O RAZVOJU Občinska skupščina Velenje je že sprejela resolucijo o družbeno ekonomskem raz- voju v letu 1970. Raotmajo, da se bo celotni dohodek ob- čine letos povečal za 30 od- stotkov, izvoz pa za 10 pro- centov. Inves-ticijska dejaiv- nost bo letos dvakrat večja. Odprli bodo do tisoč novih delovnih mest in zaiposlili predvsem ženske. Industrija je v tej občini najmočnejša gospodarska veja z 80 odst. soudeležbe. Če pomislimo, da bo v ob- čini tudi za negospodarska področja okrog 9 milijonov, lahiko slutimo, kakšen hiter razvoj bo doživljala občina letos. V. š. NAD 70.000 ODGOVOROV Kot je znano je tovarna gospodinjske opreme Gorenje v Velenju razpisala v aprilu veliko nagradno anketo, v kateri je hotela zvedeti od svojih kupcev za mnenje o uporabi ter značilnostih hla- dilnika, ki ga proizvaja. Odziv na anketo je bil ne- pričakovano velik, saj je že doslej, četudi akcija še ni končana, prišlo m naslov Gorenja nad 70.000 odgovo- rov. Pisma prihajajo iz vseh koncev in krajev države in tako tudi ti odgovori dokazu- jejo, kako zelo so razširjeni in cenjeni izdelki Gorenja. ŠE BLOK ZA UPOKOJENCE Na občnem zboru Društva upokojencev v Žalou so se upokojenci predvsem zavzeli za gradnjo še enega bloka. Tako bi dokončno rešili sta- novanjsko vprašanje upoko- jencev. Del sredstev že ima- jo zbranih, ostala pa r.aj bi prispevale delovne organiza- cije. POSULI BODO CESTE Krajevna skupnost Polzela bo začela te dni posipati vse krajevne ceste IV. re- da. Letos so za obnove teh cest namenili trideset tisoč din, kar pa je za 26 km cest sorazmerno i^iai^ občanih je Krajevna ' nost prišla do razuing^ da bodo občani ta J' na cestah sami posuli \ bodo rešili Krajevr^o" nost še večjih izdatko,,^ čani Polzele se nartiju vedajo, da bodo v let^. letu gradili že pviz^ šoli in obnovili bode ter jim bodo I sredstva dobrodošla i^, s tem, da bodo občanj' posuli ceste prihrani|] 25 tisoč dinarjev. ČLOVEK NA MESEClI v kino dvorani v jj tru je bilo pretekli« zanimivo predavanje p( slovom »Apolo — čloi mesecu«. Predaval j< ksander KERSTAJN j Ija, konstruktor n^j, amaterske rakete narej Jugoslaviji. Poleg predi o Apolu 12 je podal \ vejše tehnične podaj poletu Apola — 13 in vajal barvni film. Obfi bili z predavanjem za ni ter si takšnih še želiji T. n\ NAJBOLJŠI NA \7\ V BEGUNJ^ Posebna komisija pri činski konferenci SZD Žalcu je pregledala k ki so jih pisali učenci c razredov osnovnih šoi vsem žalskem področj Titu in 25. letnici o? dibve. Nagradili so 36 cev, katere so odpelji enodnevni izlet v Bq in k Sv. Urhu. Izmeč so izbrali še šest najlj nalog, katere so nap Bojana Virjant iz Vra ga, Irena Mimik iz i Darinka Hribeirnik iz slovč, Andrejka Lah 12 zele, Zvezdana Ribič i* ln Jana Govec iz Pra Vsi omenjeni učenci s do udeležili enodnevres leta z letalom z Brni( Reke, kjer si bodo oj Kvarne r. PRVI VODOVO! v Letušu so začeli z jo akcijo za gradnjo p: vodovoda. Do sedaj so rabljali samo vodnjaii manjše osebne vodo Po daljšem času se je jevna skupnost odločil^ bo zgradila daljši vod in tako rešila sanje pitne vode v Zajetje bodo po vsej ' jaosti napravili pod P ''ijami, kjer sta dva dobre pitne vode. SAMO CEVI Na občnem zboru ske gasilske zveze v so predstavniki več If* ridesetih prostovoljnih ^tev ugotovili, da ^gtnoteno delo pri- J*. predvsem kvalitet- i^^^ Medtem, ko so ^^%r^ v zadnjem času ^^iii modernizirali pa '^^ o primanjkuje cevi. 't^ so najzaslužnejšim gasilcev podeli- ^ ijjiška in občinska pri- .^ADILI IN PELI ^ BODO maja ^o na stadionu .^j osrednja prireditev ^letnici osvoboditve in °;ecu mladosti. Po be- f Jožeta Jana, ki vodi :^ijski odbor, bo na- !^ preko 2000 ljudi iz 'j^rgjev žalske občine. 5«vili se bodo taborni- ^nci, člani TVD Parti- '5^le_ pevski zbori in ^""na pihala. Vsak bo *al del vaj iz svojega piega programa in dela. ^tev so podprla tudi iz žalske občine, za ^ sredstva pa bodo ku- pgtrebne športne rekvi- 2j nastop in kasnejšo jbo, To bo ena največ- jportno-kultumih priredi- , celotni žalski občini v in letošnjem letu. IPREJEM V ZK seji osnovne organizaci- 5 v Tovarni nogavic na ili, id je bila pretekli te- so komunisti sprejeli v t vrste pet novih članov, ej priložnosti so počasti- D-letnico Leninovega roj- ili imeli krajšo pro.slavo. T. T. KAZNOVANJE V MOZIRJU Ibomiki skupščine obči- p Mozirju so menili, da lan občinskega praznika anjali, ker praznovanj >o vedno v istem kraju, 5ti dan pa je tudi Flosar- Glede nato, da hG ' zgrajena nova šola in tiranih nekaj ulic, za so prispevali denar obča- •o letošnje praznovanje v irju. PAREŽNIK V BEOGRADU * uspelih razstavah likov po nekaterih krajit "^jS in Bosne in iHerce ^ lani so Vlada Parež K delavca službe javn( •^i in vodjo oddelka nju ! Solčavi organizatorj ^ Prireditve v počasti ^^etnic© službe javn< varnosti povabili, da bi raz- stavljal v Beogradu. V. Parežnik bo tu, v domu kulture razstavil svoje vinje- te. Avtor je tudi udeleženec prve mednarodne razstave na temo Mir, humanost in pri- jateljstvo med narodi, pri- rejene pred leti v Slovenjem Gradcu in prvega tabora slo- venskih slikarjev in kiparjev samorastnikov v Trebnjah na Dolenjskem, še letos bo pre- dvidoma izšla njegova pesni- ška zbirka Pesmi in vinjete. dh CESTA V RASTKE Lubenci so ogorčeni nad razmerami njihovih cest- Največ kritike upravičeno na- slavljajo zaradi ceste v Rast- ke- Odborniki skupščine ob- čine so od občinske uprave izvedeli, da mora to cesto urejevati GLIN, ki ima po- leg te ceste še dvoje cest po pogodbi v. oskrbi. Torej so kritiko napačno naslovljali na občino. Morali bi jo na GLIN. PROBLEM S SKOČNINO Občani Gornje Savinjske doline so kritizirali način pobiranja denarja za skočnl- no. čeprav se krave ne telijo vsako leto, bi naj za skočnino vsako leto odrinili denar. Odborniki skupščine občine so z ra- zvimevanjem sprejeli kri- tiko in sklenili, da bodo od- slej lahko pobira)! denar le za opravljene usluge. —ez PODRAŽITEV MLEKA Na zadnji seji občinske skupščine so osvojili podra- žitev mleka. Pri tem so ne- kateri odborniki predlagali še višjo ceno. To so uteme- ljevali z visokimi cenami brezalkoholnih pijač, katerih 2 del velja več kot liter mle- ka. O vrednosti raje ne go- vorimo. Skupščina ni osvo- jila tega predloga. O MOSTU V KOKAR- JIH IN KRAŠAH Občani Kokarij in Kraš se pritožujejo zaradi mostov, ki so neustrezni in bi jih naj popravili z občinskim denar- jem. JSTa zadnji seji skupšči- ne so ta problem nekoliko osvetlili in ugotovili, da so most v Kokarju popravili, vemdar ga je neodgovoren voz- nik tovornjaka porušil- Naj- prej bodo zgradili most v Krašah. —ez PREMALO MESA Občani Solčave, Robanove- ga Kota, Logarske in PodolJ- ševe se pritožujejo, da Gor- nje Savinjska kmetijska za- druga, ki jih oskrbuje z me- som, to opravlja slabo. Na zborih volivcev so opozorili na to pomanjkljivost in pou- darili, da ob tem trpi tudi turizem, ki pomeni za njih najuspešnejšo pridobitveno dejavnost. Predstavn ki za- druge so obljubili, da bodo zadevo uredili. —ez CESTA REČICA-ŽEKOVC Odborniki skupščine v Mo- zirju so bili seznanjeni z na- črtovanjem ceste iz Rečice v Žekovc. Gre za idejo, ki so jo predlagan ob graditvi re- kreacijskega centra na Gol- te, da bi v 2ekovc uredili enosmerni promet z iztekom v Rečici. Ker je bilo prema- lo denarja je ta ideja obvi- sela, zdaj pa so naročili na- črte za realizacijo. —ez Luimi Lmtt — NA LASTNE STROŠKE Kot kaže, bodo iia celjskem območju kmalu začete z delom nove zobozdravstvene ambulante — ambu- lante za samoplačnike. Ker je ta oblika zdravstvenega varstva pri nas novost, je razumljivo, da je predlog zdravstvenega doma, ki naj bi take ambulante orga- niziral, sprožil hudo različne komentarje. Zobozdravstveno varstvo na območju osmih občin, za ka- tere deluje zdravstveni dom Celje, je tako kritično, da je bilo res potrebno nekaj ukreniti, čeprav tod deluje raameroma veliko zobozdrav- stvenih ekip, pa so le-te zelo neenakomerno razporejene. V občini Laško deluje na pri- mer ena ekipa na 2500 pre- bivalcev, medtem ko je na brežiškem območju to raz- merje sila neugodno —1 proti 7000! K temu moramo dodati še večno pomanjka- nje denarja v skladu zdrav- stvenega zavarovanja, ki odmerja zobozdravstvenemu varstvu tako pičle zneske, da večina zobozdravstvenih ekip že v drugi polovici me- seca dela v lastno izgubo. To je povzročilo, da se vrste pacientov daljšajo, zneski, porabljeni za zobozdravstveno varstvo, pa so iz leta v leto manjši. Ker ne pridejo na vrsto v ambulantah zdrav- stvenih domov, hodijo ljudje po pomoč v številne privat- ne zobozdravstvene am:bulante, ki niso ne registrirane, ne dovoljene. Odločitev zdravstvenega do- ma, da predlaga ustanovitev ambulant za samoplačnike, pa je spodbudila tudi ultimativ- na zahteva skupščine občine Brežice. Le-ta je namreč zdravstvenemu domu sporoči- la, da bo v kolikor ne ustanovijo zobozdravstvenih ambulant za samoplačni- ke — dovolila privatno prak- so potrebnemu številu zobo- zdravstvenih delavcev. Kaj torej so zobne ambu lante za samoplačnike? Nji- hova največja značilnost je seveda to, da bo v njih tre- ba v celoti plačati zobozdrav- stveno storitev. Odpirali naj bi jih tam, kjer bo za to na razpolago primeren ka- der, prostor in ordinacijski čas. Zagovorniki zobozdravstve- nih ambulant za samoplačni- ke navajajo, da je že zdaj veliko ljudi, ki hodijo v pri- vatne zobozdravstvene am- bulante, nadalje, da je pre- cejšnje tudi število tistih, ki zob02jdTavstveno niso za- varovani (kmetje) in — da bo, kot kaže, nova zakonoda- ja, zobozdravstveno var- stvo tako izločila iz zdrav- stvenega zavarovanja. Seveda pa je tudi veliko pomislekov: kakšne bodo po- slej usluge »na račun« soci- alnega zavarovanja, kdo si bo sploh lahko privoščil ho- diti v ambulanto za samo- plačnike, kakšno bo finanč- no poslovanje in mnogo dru- gega. Zobozdravstvene ambulan- te za samoplačnike bodo naj- prej ustanovili seveda v ob- čini Brežice. Zelo verjetno pa je, da jih bo kmalu do- volj tudi drugod. Kako bo- do sprejeli to odločitev za- varovanci, pa bo pokazal čas. I. BURNIK KONFERENCA O KMETIJSTVU Glede na to, da je šentjur- ska občina pretežno kmetij- ska, ni čudno, da bodo 2. sejo občinske konference v soboto 16. maja posvetili prav kmetjstvu. če upošte- vamo, da je Šentjur ena iz- med 12 sloveniskih občin, ki so pod jugoslovanskim po- vprečjem, bo raaprava prav gotovo zelo ostra. Materiale aa sejo je pripravila komisija za di"užbeno ekonomske odno- se in to na osnovi razgovorov z zasebnimi kmetijskimi pro- izvajalci in komunisti osnov- nih organizacij. POLEG ZVEZNE ŠE LOKALNE ŠTAFETE Letošnji sprejem štafete mladosti v Šentjurju je bil izredno svečan, še posebej zato, ker so iz vseh krajev občine pritekle tudi lokalne štafete s pozdravi in željami tovarišu Titu. Pred vsako osnovno šolo pa so učenci iz- vedli krajše kulturne progra- me. Centralna svečanost je bila 6. maja pred Zadružnim domom. Po uvodnem govoru predsednika občinske konfe- rence ZMS, Ludvika Mastna- ka so nosilci lokalnih štafet prebrali voščila to\'arišu Ti- tu, nato pa še skupno tele- gra.msko čestitko. Pri tem so sodelovali tudi vsi aktivi Zve- ze mladine v občini. POJASNILO Pod naslovom kozolec je zgorel bi pripomnil da po- datki niso točni. Pisec tu omenja reševalno ekipo ki je na požaru sploh ni bilo. Ni- kjer pa ne omenja gasilskih enot, katerih člani so se re- ševanja v resnici udeležili. Prosim da članek popravite, ki se v resnici glasi takole: Ogenj je prvi opazil gospo- dar sam tn začel gasiti. Na pomoč so mu prvi priskočili sosedje in gasilci iz Šentjur- ja, Lokarij, Dramelj in Lju- bečne. Od gasilcev iz Ponik- ve pa sta bila samo dva in še ta dva v civilu in brez orodja. Ostali podatki so točni. Za gasilsko društvo ŠENTJUR tajnik: ARH ANTON KONČNO ZDRAVSTVENI DOM Ker Zdravstveni dom Slo- venske Konjice ni bil zmo- žen nadaljevati gradnje zara- di pomanjkanja sredstev bo letos nastopila kot investi- tor občinska skupščina. Sta- ri del zdravstvenega doma je že lani odkupilo društvo upo- kojencev. S približno 9.35.000 dinarji, kolikor bo zbrala občinska akupščina bo moč urediti dve etaži novega dela zdravstvenega doma, tako, da bo s tem dana možnost preselitve. DA BI JIM BILA VRATA ODPRTA Na ekonomskem šolskem centru v Celju se bo junija po- slovila prva generacija upravno administrativnih tehnikov, šolo bo zapustilo šestnajst dijakinj, šestnajst mladih de- klet bo tako stopilo na novo življenjsko pot. Kaj jim bo prinesla? Kje se bodo zaposlile . . .? SILVA BEŠKOVNIK — Do- ma sem iz Strmca. Toda, to ni tako -pomembno, važnejše je, da letos končujem šola- nje in da je pred mano no- va pot, novo življenje. Kje bom delala, še ne vem, že- lim si le to, da bi bila na takšnem mestu, ki ima bo- dočnost, kjer bo delo razno- liko. Med počitnicami sem delala oziroma prakticirala v podjetju Plinarna-vodovod in če bi se znova znašla v tem kolektivu, bi bila srečna. LEA GRIZOLT — Sem Ce- Ijar.tka. Kje bo moje prvo delovno mesto, še ne vem. Veliko ne bom izbirala, če- prav so želje velike in če- tudi bi rada dobila takšno delo, ki bo primerno moji šolski izobrazbe. Za stroje- pisje se ne ogrevam, če mi bo uspelo dobiti mesto refe- renta, bom vesela in srečna. Sicer pa bom iskala delo tudi izven Celja. SILVA JELEN — Zaenkrat . še ne vem, kam me bo vo- dila pot in kje bom dobila svojo prvo delovno knjižico. Sicer sem Celjanka. Pričaku- jem pa, da bom uspela in da se mi bo izpolnila želja po solidni zaposlitvi. Ze- lo rada bi prišla v kakšno proizvodno podjetje. Kot re- čeno, kje bo moje prvo de- lovno mesto trenutno še ne vem, čeprav imam nekaj ob- ljub. Sem pa navsezadnje tu- di optimist. TANJA KODELA — Doma sem iz Velenja. Z razliko od mojih tovarišic imam šti- pendijo in zato tudi zagotov- ljeno prvo delovno mesto. To bo v tovarni gospodinjske opreme Gorenje v Velenju. Kolektiv že nekoliko p>o- znam, saj sem počitnice iz- koristila za prakso v tej de- lo\Tii skupnosti. Navzlic temu še ne vem, kaj bom delala, želim f>a sj postati tajnica. GELIKA KRAJNC — Tudi moj položaj je nekoliko dru- gačen, saj sem štipendistka kolektiva keramične industri- je v Libojah. Delati bom pri- čela 1. julija. Tega se zelo veselim, hkrati Pa si želim, da bi bila na takšnem me- stu, na katerem bo prišla do veljave moja šolska iz- obrazba. Ob misli na vse to me pa na koncu koncev .spremlja še majhna trema. Temu srečanju se je nujno pridružilo še srečanje z nji- hovim profesorjem Gustavom Grobelnikom, prvim in zadnjim ravnateljem dvoletne administrativne šole, s katere so letoš- nje abiturientke štiriletne srednje upravno administrativne šole izšle. Tov. Grobelnik ni skrival zadovoljstva nad sploš- no oceno profesor.skega zbora, da So bivše absolventke ad- ministrativne šole postale po dodatnih dveh šolskih letih »ne- kaj več«. Njihove želje so seveda tudi želje njihovih učiteljev in vzgojiteljev (in ne nazadnje našega uredništva) s prip>om- bo, da bi niti same, niti njihovi delodajalci ne smeli E>oza- biti, da se bo »šola« nadaljevala (morda pa šele začela?) na samem delovnem mestu, je dejal prof. Grobelnik. Ob vsem tem pa želimo vsem prvim absolventkam uprav- no administrativne šole letnika 1969-70 kar največ odprtih vrat kot dobrodošlim upravno administrativnim delavkam. Milan Božič 4Roman poklanja svojim strankam in bralcem No- vega tednika KOMBINAT ŽALEC (nadaljevanje) III TISOČ IN ENA STEKLENICA In tako se je zgodilo, da je dne 29. februarja, ko je ^pihal južni veter, čudni gost stopil v javnost vasice Iping. Tisti dan je namreč prispela njegova prtljaga. In zelo "logočna prtljaga je bila. Najprvo par velikih kovčegov ki res niso bili drugačni, i^go jih sme imeti pošten človek. Toda z njimi je prišel 'udi zaboj s knjigami, ki so izmed njih nekatere bile napi- sane v čisto nerazumljivi pisavi — in dvanajst ali še več ^^gih zabojev, nekaj škatel in zopet nekaj zabojev in ^ njih so bile v slamo zavite neke stvari; Hallu, ki je ^ slučajno radovednostjo mimogrede pocukal za slamo, * je zdelo, da so steklenice. Neznani gost je prišel po stopnicah. Nepotrpežljiv je Svoj široki klobuk je imel globoko potisnjen na čelo, Površnik zavihan čez tilnik, svileno ruto okrog vratu in ''okavice je nosil. V veži je Hali navezoval s Fearensidom, voznikom, ^3tkočasen razgovor in se pripravljal, da z njegovo po- ''^^jo zloži zaboje, kovčke in škatle z voza. Voznikov ''^''šavi pes je radovedno vohal okrog Hallovih nog. , »Spravite že vendar z voza moje stvari!« se je za- ^^gal tujec. »Dovolj dolgo sem že čakal nanj!e« Stopil je k vozu, kot bi sam hotel seči po prtljagi. Komaj pa je voznikov pes opazil povitega tujca, je /^jno zapustil Hallove noge, zarenčal in pokazal zobe in je bil neznanec dovolj blizu, se je z glasnim lajanjem •^^al po njegovi roki. »Marš!« je zavpil Hali, ki ni bil poseben junak glede P^v, in Fearenside je zaklical: »Lezi!« in vihtel bič. In naglo se je vršil ves prizor. Pes je pograbil za rokavico in tujec ga je sunil z no- ' da je odletel. Pa spet se je f>ognala žival, to pot proti nogam. Rezek resk se je čul ln tedaj je Fearensidov bič zadel psa, da se je cvileč in tuleč skril pod kolesa. V pol minuti se je vse zgodilo. Nihče ni govoril, vsi trije so kričali. Tujec je naglo pogledal po strgani roka- vici in hlačah, naredil kretnjo, kakor bi se hotel skloniti, pa obrnil se je in z dolgimi koraki stopil v hišo. Cula sta ga, ko je hitel skozi vežo in po stopnicah. »Živinče — ti!« je grozil Fearenside in lezel z voza z bičem v roki. P^s ga je nezaupno opazoval izza koles. »Sem pojdi!« mu je klical. »Pokažem ti!« Hali je stal z odprtimi usti. »Ugriznil ga je! Pogledal bom za njim!« Stopil je za tujcem in v veži srečal ženo. »Voznikov pes ga je ugriznil!« jd je povedal mimo- grede. Sel je naravnost po stopnicah. Tujčeva vrata so bila polodprta, odrinil jih je in vstopil brez trkanja, ker je bil po naravi družaben in dobrodušen človek. Zastori so zagrinjali okno in polmrak je bil v sobi. Nekaj izredno čudnega je opazil. Zdelo se mu je, da je prazen rokav zamahnil proti njemu in namesto obraza je videl tri bele lise nekje v praznini. Pa ni imel časa za opazovanje. Močan udarec ga je sunil v prsi, ga zagnal k vratom, vrata so se zaloputnila za njim in se zaklenila. Silno naglo je šlo vse. Nejasne sence, prazen rokav nekje v zraku, silen udarec — in že je stal na hodniku, da sam ni vedel, kako je vse to prišlo. čez nekaj minut se je spet pridružil gruči radoved- nežev, ki se je nabrala na cesti. Fearenside je še vedno stal z bičem v roki ob vozu in pripovedoval že tretjikrat ves dogodek, gospa Hali se je kregala, češ, njegovi psi nimajo pravice gristi njenih gostov, Huxter, trgovec od onstran ceste, je zvezdavo povpraševal zdaj tega zdaj onega, Sandy Wadgers, vaški kovač, je premišljeno za- soljeval in ženske in otroci so deVli svoje opazke in se jezili nad psom. Hali je za trenutek obstal pri vratih in čisto never- jetno se mu je zdelo, kar je videl in doživel gori v sobi. In v njegovem slovarju je vobče manjkalo besed, da bi mogel popisati in povedati, kaj se je zgodilo. »Nobene pomoči da ne potrebuje, je dejal,« tako se je zlagal ženi. »Bolje, da zložimo prtljago z voza!« ' »Treba bi bilo rano takoj obvezati in oprati, da se ne vname!« je svetoval Huxter. »Ustrelil bi psa, tako vam rečem!« je dejal nekdo iz gruče. Pes je znova zarenčal. »Ali boste že vendar gotovi!« je zaklical nepotrpežljiv glas iz veže in neznanec se je prikazal na vratih, s površ- nikom, zavihanim čez tilnik in s širokim klobukom glo- boko na čelu. »čimprej spravite stvari v mojo sobo, tem- bolj bom zadovoljen,« je pridjal. Očividci zatrjujejo, da je imel druge hlače in nove rokavice. »AH vas je ugriznil?« je vprašal Fearenside. »Silno ml je žal. da je tole živinče . . . « »Prav nič! Niti kože mi ni oprasnil. Hitite s temile stvarmi!« Prvi zavoj so prinesli v sobo in nemudoma in z ne- navadno živahnostjo se je neznanec vrgel nanj, ga odprl in izmetal slamo brez obzira in brez usmiljenja za svetlo- likana tla — ponos gospe Hali — in izkladal iz zaboja steklenice, male, široke steklenice s praški, ozke in vitke steklenice z ozkimi vratovi, široke zelene steklenice, ši- roke bele steklenice z lesenimi zamaški, steklenice s ste- klenimi zamaški, steklenice s finimi zamaški, steklenice z lijaki, steklenice z lesenimi glavami, vinske steklenice, steklenice za olje — in postavljal jih je v vrste po umi- valniku, po mizi, po stolih, po oknu, po stojalu za knjige, pod posteljo, po tleh naokoli — vsepovsod. Niti pol toliko jih ni imel vaški lekarnar, tako so trdili očividci. Cela razstava jih je bila. Zaboj za zabojem je bruhal stekle- nice, dokler niso bili vsi prazni in miza in tla so bila polna smetja in slame in edina stvar, ki je prišla razen steklenic še iz zabojev, je bilo nekaj cevk za poskušnje in skrbno zavita lekarniška tehtnica. In ko ko so bili zaboji izpraznjeni, se je neutegoma lotil dela, stopil k oknu s cevkami in izbiral steklenice in nalival in niti najmanj se ni bri.gal za smetje in za slamo in ne za ogenj v peči, ki je ugasnil, in ne za knjige, ki so jih prinesli na hodnik z drugo prtljago vred. Ko je stopila gospa Hali z obedom v sobo, je bil že tako zapK)slen in zamišljen, nalivajoč in naštevajoč drob- ne kapljice iz različnih steklenic v poskuševalne cevke, da je niti opazil ni. Šele ko je pometla slamo z mize in začela pokrivati za obed — z očitajočo šumnostjo, more- biti ker je bila razžaljena nad neredom — je pogledal po njej, pa se je takoj spet obrnil. Toda videla je, da je brez očal. Ležala so poleg njega na oknu in zdelo se ji je, da je na metu, kjer bi naj bile oči, dvoje vehkih, praznih votlin. Nataknil si je očala in se obrnil. Pripravljala se je, da bi pospravila slamo, ki je lažala naokrog po tleh. Ustavil jo je. »želim, da vselej potrkate, preden vstopite!« ji je rekel s skrajno nervoznim in razdraženim glasom, ki je bil zanj tako zelo značilen. »Sem potrkala, pa mislim, da ...« »Morebiti ste, ampak pri mojih raziskovanjih — pri teh nujnih in silno potrebnih raziskovanjih — veste, naj- manjši nemir — le samo če vr^ta odprete. Prosil bi vas, da ...« »Gotovo, .sospod. .gotovo! Pa se zaklenite, gospod, ve- ste. Kadar se hočete!« Se nadaljuje ZA VAS IN VAŠE OTROKE NAJCENEJŠA, SVEŽA ŠTAJERSKA JABOLKA ?^VAŠO ZDRAVO PREHRANO - KOMBINAT ŽALEC, HLADILNICA CELJE Najcenejše sadje - 20 kilogramov jabolk z zaboji samo 20 dinarjev — Vsak dan v hladilnici Celje, cesta v Trnovlje ali v vaši delovni organizaciji vaši delovni organizaciji — V vaši trgovini pa za 1 kg samo 1 din. 13. ma.i 1970 STRAN. 11 Navzlic vsem kmam in ame- riškemu vdoru v Kambodžo se na stavbi zunanjega mini- strstva v Washingtonu mno- žijo golobje. En par si je celo splelel gnezdo na balkonu pred diplomatskim oddelkom ministrstva in izlegla sta se dVa mlada goloba. »Vrag naj me vzame,« je vzkliknil visok funkcionar, ne bi si bil mislit, da se lahko v tem ministrstvu kaj izleže!« .. . Ob dvestolet- nici prihoda kapitana Cooka v Avstralijo so na mestu ta- kratnega izkrcanja v navzoč- nosti britanske kraljice in nje- nega moža uprizorili ta slo- vesni dogodek. Toda ko se je počasi bližala lesena ladja z igralcem, ki je igral kapitana Cooka, se je vesela druščina študentov zapodila v motor- nem čolnu do obale in bradat mladenič je zasadil v zemljo britansko zastavo. Policija v motornih čolnih se je takoj pognala za študenti. Kraljičin soprog se je zabaval, kraljica pa je negibno strmela v urad- ni del ceremonije ... »Samo v Neio Yorku so lani lastniki zapustili 60.000 avtomobilov,« Piše sovjetski futurolog Gen- nadij Gerasimov. »V Moskvi je skupno 80.000 zasebnih av- tomobilov — in mi jih ne mi- slimo Zapustiti.« Toda zato imajo v Moskvi dostj bolj čist zrak kov v New Yorku . . . Po besedai podpredsednika ZDA Spira Agneiva poskušajo »mladi kolerični intelektualci in utrujeni, zagrenjeni starci« spodkopati prizadevanja pred- sednika NiTona, da bi dosegel »pravičen mir« v Jugovzhodni Aziji. Nixcni se lahko popol- noma zanese vsaj na svojega podpredsednika . . . Trideset mladincev je vdrlo v eno iz- med najbolj znanih delikates- nih trgovin v Panzu in odne- slo kup dobrot. Kaviar, sala- me, šampanjec in podobno so petem delili revežem v pari- ških predmestjih. Novinarjem so izjavili, da se nimajo za tatove. Policija je nabrž dru- gačnega mnenja. Peking je povzal Kitajce v Hongkongu, naj vlagajo honkonške dolarje v kitajske banke in jih zame- njujejo za kitajsko valuto, ki je »več vredna od majavega dolarja«. Ker pa Peking sam določa pariteto svoje valute do dolarja in ker niso nikjer omenjene obresti za naložbe, se tisti, kt imajo »majave« dolarje, niso posebno navdu- šeno odzvali temu pozivu . . . ZANIMIVO. A NEREŠENO VPRAŠANJE NAŠE DRU2BE Pokojnine za kmete Zakaj zidamo gradove v oblake? Tudi pohor- skemu kmetu sam les ne bo dal pokojnine - Razprave o tem postavimo na trdna tla! O kmečkih pokojninah veliko razpravljamo. Lah- ko bi tudi rekli, da že pre- dolgo. Po tolikih razpra- vah bi bilo treba nekaj storiti. Da so pokojnine nujne, o tem namreč nihče ne dvomi. Zato ni čudno, da se iz dneva v dan po- javljajo novi predlogi, ka- ko to urediti. Nobeden pa še ni bil takšen, da bi ga lahko v kratkem uresni- čili. Pozimi se je na mari- borskem območju — prav- zaprav na Pohorju — po- javil predlog, da bi uvedli pokojnme za kmete s pri- spevki od prodanega lesa. Prvi predlog je dobil brat- ce. Govori in piše se kar naprej. Nihče pa ni vzel v roke svinčnik in izračunal, kaj je moči narediti. Pa poskusimo mi. Gozdno gospodarstvo Ma- ribor odkupi v enem letu od zasebnih lastnikov goz- dov okrog 90.000 m' lesa. Lanska povprečna cena, ki so jo dobili kmetje za les, je bila okrog 120 din za m^ lesa. Lanska po- vprečna cena, ki so jo do- bili kmetje za les, je bila okrog 120 din za m ^ Ce bi od tega dali 3 odstotke v pokojninski sklad kmetov, bi se nabralo okrog 324 000 din. Mesečna pokojnina 300 din pa nanese vse leto 3600 din. Iz teh sredstev bi torej lahko prejemalo po- kojnino le 90 kmetov. To bi bil izmed vsakih 300 kmetov le eden. V občini Ptuj pa že zdaj prejema so- cialne podpore okrog 600 ljudi. Pravijo, da si je gozdno gospodarstvo Maribor po- skusilo zagotoviti sredstva za kmečke pokojnine tako, da bi jih dobivali le tisti, ki prodajo v enem letu najmanj 10m' lesa. Tako se število upravičencev za pokojnino močno skrči. Vzlic temu pa bi jih bilo veliko več kot le 90 — ali okrog 150, če bi tudi gozd- no gospodarstvo prispeva- lo v sklad 3 odstotke od svojega deteža v ceni, ko proda les lesnemu podjet- ju. še kratek račun, če bi vsak pohorski kmet prodal v enem letu povprečno 100 m' lesa po povprečni ceni 150 din — letos je ne- koliko višja, kot je bila lani — bi prispeval v po- kojninski sklad 450 din. Torej za poldrugi mesec pokojnine ali za pokojnino vsakega osmega kmeta. Analize zdravstvenega za- varovanja kmetov za vso Slovenijo pa kažejo, da bi bilo treba takoj dajati po- kojnino okrog eni tretjini vseh kmečkih gospodar- jev, če bi jo začeli dajati pri izpolnjenih 65. letih starosti. Teh številk nisem nani- zal zaradi tega, ker bi na- sprotoval pokojninskemu zavarovanju kmetov. Na- sprotno — ne maram, da bi se kmetje tolažili z zi- danjem gradov v oblake, ampak želim, da bi take razprave postavili na trdna tla. Sredstva iščimo tam, kjer jih bo moči najti. In ne izgubljajmo časa. JOŽE PETEK NA ZADNJI POTI — Nepregledna množica študentov je spremila na zadnjo pot svojega vrstnika Jeftreja Millcrja, ki so .ga 4. maja med demonstracijami proti vojni v Kambodži skupaj s tremi drugimi študenti podrle krogle nacionalne gar- de. Študenti na sliki dvigajo roke in prste v znaxnenju črke »V«, znamenje miru, Telefoto: UPI Ko proslavljamo stoletnico rojstva ve- likega Lenina, smo globoko prežeti z za- vestjo o svetovno zgodovinskem pome- nu in trajni aktualno- sti njegove misli in delu. Leninu se bomo najbolj oddolžili, če bomo sodobne pro- bleme socializma u- stvarjalno reševali, tako kot je to Lenin delal v svojem času. TITO TELEGRAMI BONN — v obeh Nemčijah se pridno pripravljajo na drugo sre- čanje med kanclerjem Brandtom in predsednikom sveta ministrov Nemške DR Stopliom, ki bo 21. maja Kasslu v ZRN. Prvi sesta- nek je bil v Erfurtu na ozemlju NDR 19. marca letos. BEJRUT — v Libanonu so vzne- mirjeni zaradi izraelskih groženj, da se »bodo maščevali« nad Liba- nonom, ker od tam prihajajo ko- mandosi na izraelsko ozemlje. Golda Meir je izjavila, da je polo- žaj na izraelsko-libanonski meji »zelo resen«. H.^AG - Nizozemska vlada je razglasila dva sovjetska diploma- ta za nezaželena, češ da se ukvar- jata z vohunstvom. Trdijo, da so našli pri njiju zemljevid z vrisa- nimi vojaškimi objekti. LONDON — Priljubljenost pre- miera Wilsona in laburistične stranke se čedalje bolj krepi. Med- tem ko so še pred letom dni la- buristi zaostajali za konservativci za 25 odstotkov, so zdaj laburisti že prehiteli konservativce. Zato politični krogi ugibajo, ali bo Wil- son že junija razpisal splošne vo- litve, da bi izkoristil priljubljenost stranke. LONDON — Sodna porota je oprostila bivšsga britanske-a do- slanca Williama Owena obtožbe, da je češkemu posredniku izdajal državne tajnosti, MOSKVA — Pomorski manevri sovjetske vojne mornarice, ki so se raztegnili na vse oceane, so končani. Pn manevrih so sodelo- vale raznovrstne vojne ladje, atom- ske in klasične podmornice, letal- stvo in pomorska pehota. WASHmGTON — Prihodnji po- let Apollo—14 na Luno bo verjet- no novembra letos. Astronavta bo- sta poskušala pristati na isti točki v goratem delu Lune, kakor bi bi- la morala pristati astronavta Apol- la—13. BONN - ZR Nemčija čedalj« bolj krepi gospodarske zveze z vzhodnoevropskimi socialističnimi državami. Samo lani se je zahod- nonemšk. izvoz v te države pove- čal za 22,5 odstotka, uvoz pa za 18,2 odstotka. tedenski zunanjepolitični pregled Protesti Medtem ko ameriške in saigonske čete lezejo čedalje globlje v Kambodžo in so v zadnjih dneh izvedle tri no- ve ofenzivne sunke, se po svetu še ni polegel val pro- testov proti vdoru v Kam- bodžo. Za predsednika Nixo. na, ki se je okrog prvega ma- ja odločil poslati tudi ameri- ške vojake v Kambodžo, je najhuje to, da so vse ozemlje ZDA preplavile demonstraci- je, kakršnih celo v ZDA ne pomnijo. Kaže, da se ni dvig- nila samo ameriška mladina v obsodbi agresije na Kam- bodžo in vsega nesmiselnega klanja v Indokini nasploh, ampak da je potegnila za se- boj tudi starejšo generacijo, med njo tudi lepo število se- natorjcv. Posebno veličastna je bila triurna demonstracija pred Belo hišo — rezidenco pred- sednika ZD.\ — ki je potekala v redu in miru. Organizatorji čedalje bolj poudarjajo — in trezni in odgovorni ljud.je jim pritrjujejo — da se je treba izogibati spopadom s policijo, ker si prav tega že- lijo njihovi nasprotniki in za- govorniki vojne v Indokini. Najnovejše demonstracije so bile v znamenju štirih mla- dih žrtev, ki jih je nacionalna garda s kroglami pokosila pred državno univerzo v Ken- tu. Predsednik Nixon je očitno začutil, kako močan je seda- nji protest in si prizadeva »priti v stik« z mladino. No- tranji minister Waltcr Hickel ga je opozoril, naj pazi, da si ne bo popolnoma odtujil mladine. Zdaj so prišle na dan nt- katere podrobnosti o tem, ka- ko je Nixon sprejel usodno odločitev, da bo poslal ame- riške vojake v Kambodžo. Samo štirje možje so slišali vse razloge za ali proti tej odločitvi. To so bili predsed- nik Nixon, njegov svetovalec za nacionalno varnost Kissin-- ger, zunanji minister Rogers in obrambni minister Laird. Zanimivo je, da so vsi trije — Kissinger, Rogers in Laird — prepričali predsednika, ni^ ne pošilja ameriških vojakoi v Kambodžo. Predsednik Nixon očitno d poslušal nasvetov, ampak si je odločil za usodni korak. \ ameriškem senatu se je dvig nil pravi vihar. Senatorji si izjavili, da predsednik vod vojno na svojo roko, ne d bi vprašal za mnenje Kob gres, ki je po ameriški ustst? edini pooblaščen odločati i tem, ali bodo ZDA. stopile vojno. Predsednik seveda ti di, da ni začel nove vojne da gre samo za vojaško ak- cijo in da bo tako ali tako umaknil ameriške vojake Iz Kambodže do 31. junija le- tos. Malokdo verjame njegovim zagotovilom. Toda že zdaj je južnovietnamski predsednik Nguyen Van Thieu izjavil, da se je z novim kambo- škim premierom Lon Noloiti »v načelu sporazumel«, da bo. do južnovietnamske čete »vo dile nenehne vojaške oper* cije proti komunističnim si lam v vzhodni Kambodži«. Poleg tega sta se po Thiu,jeii izjavi vladi pogovarjali o možnosti, da bi južnovietnani' ske vojne ladje blokirale kamboško obalo, predvsem pristanišče Sihanoukville, da ne bi sovražnik vozil okrepit' ve in strelivo po morju v Kambodžo. Skratka, južno- vietnamski predsednik se n« čuti vezanega z nobenimi 'n javami predsednika Nixon3, da bo odpoklical ameriške vojake iz Kambodže do kon- ca junija. Smisel njegovih besed j« jasen: ne gre samo za vdor v Kambodžo, ampak za pravo okupacijo te dežele. Ob 25-letnici zmage nad cistično Nemčijo je sovjetski obrambni minister marša' Grečko zelo ostro napadel ZDA — »glavno trdnjavo med- narodne reakcije« — in po- udaril, da bi bil v tretji sve- tovni vojni »imperializeiT uničen kot svetovni sistem*; Njegov ton je bil za neik»J stopinj ostrejši od tiskovn« konference, na kateri je sov- .jetski premier Kosigin obso- dil ameriški vdor v KambO' džo. Politični opazovalci me; nijo, da so sovjetski vojašl" voditelji zmeraj ostrejši v i* javah, kot so »civilni« vodite^ Iji ZSSR. Kljub temu opozaf' jajo, da se pogovori o stra- teški razorožitvi (SALT) Dunaju še vedno nadaljujej"' čeprav so se zaradi vdora * Kambodžno zaostrili odooS' med ZDA in SZ. V Sloveniji je 48.474 voznic motornih vozil Lani je stopilo pred ko- misije za vozniške izpite v Sloveniji 83.965 kandida- tov in kandidatk ali 3.030 manj kot v 1968. Vozniški izpit so priznali 30.236 kandidatom (2.144 manj kot leto dni prej), tako da je bilo konec leta 1969 v naši republiki že 320.914 voznikov motornih vozil al; 21.935 več kot leto dni prej. Med 320.914 šoferji je 48.474 voznic, o katerih je na splošno znano, da prav dobro upravljajo mo- toma vozila. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled LJUBLJANA - MESTO HEROJEV ■ XIV. POHOD »PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE« - Na sobotni slovesni seji mestne skupščine Ljubljana v hali Tvoli, na kateri je bilo navzočih tudi bli- zu deset tisoč Ljubljančanov, je predsednik republiške skupščine Sergej Kraigher ob dnevu zmage in 25-letnici . osvoboditve izročil prebivalcem glavnega mesta Slove- nije red narodnega heroja. S tem visokim odlikovanjem je predsed- nik republike Tito počastil Ljublja- no zaradi herojskega, množičnega in enotnega odpora sovražniku med vojno kakor tudi zaradi nje- nega izrednega prispevka k organi- zaciji revolucionarne oblasti, zdrav- stvene in sanitetne službe, varnost- ne in obveščevalne službe, partij- ske tehnike in za uspehe v oboro- ženih akcijah. Enako odlikovanje je prejela tudi varnostno-obvešče- valna služba OP. Z redom zasluge za narod z zlato zvezdo pa scl bili odlikovani: centralna tehnika KPS, organizacija OF in KP na sloven- skih železnicah ter njihov rajon- ski odbor OF in rajonski komite KP v Ljubljani ter zdravniški in sanitetni odbor OF v Ljubljani. Hkrati so prejeli letošnje nagrade mesta Ljubljana: ekonomist in di- rektor tovarne »Rog« Zvone Tan- ko, akademski slikar Franc Mihe- lič, profesor France Cemažar, zdravnik dr. Franta Mis, košarkar- ski klub Olimpija in uredništvo zbornika »Ljubljana v ilegali«. V soboto je bil, tokrat že štiri- najstič športni, v nedeljo pa mani- festativni pohod »Po poteh parti- zanske Ljubljane«, ki se ga je ude- ležilo kakih 30.000 ljudi. V nedeljo dopoldne, po manifestativnem po- hodu ob žici pa je bilo slovesno zborovanje na Trgu revolucije. ■ VOJAŠKA PARADA V BEO- GRADU — V soboto, 9. t, m., je bi- la ob* 25-letnici osvoboditve voja- ška parada enot JLA in teritorialne obrambe na Bulvarju revolucije v Beogradu. V spremstvu predsedni- ka Tita, njegove žene Jovanke in številnih visokih političnih, držav- nih in vojaških voditeljev si je pa- rado ogledal tudi predsednik pri- jateljske Zambije dr. Keneth Ka- unda, ki se je te dni mudil na dr- žavniškem obisku v Jugoslaviji. ■ JEDRSKA ELEKTRARNA V KRŠKEM? — Raziskave strokov- nih služb in elektro institutov v Zagrebu in Ljubljani so pokazale, da bomo že leta 1975 potrebovali v Sloveniji in Hrvatski 4,5 milijar- de kilovatnih ur elektrike več kot jo zdaj lahko dajejo elektrarne. Spričo tega so predstavniki poslov- nega združenja elektrogospodar- stva SR Hrvatske in poslovnega združenja za energetiko SR Slove- nije na nedavnem skupnem sestan- ku predlagali, naj bi obe republiki skupaj zgradili jedrsko elektrarno z močjo 600 megavatov v Krškem. Priprav naj bi se lotili takoj, elek- trarna pa naj bi začela delati 1976. leta. ■ ODPRTI MEDNARODNI SEJMI — V soboto so v Ljubljani odprli deveti mednarodni sejem Alpe-Adria, na katerem sodeluje 12 držav in 250 razstavljavcev. Zaprli ga bodo 17. maja. V petek so v No- vem Sadu odprli mednarodni kme- tijski sejem, v nedeljo pa v Sara- jevu prvič mednarodni sejem tu- rizma in športa. ■ ZAMUDA PRI SETVI — Od predvidenih milijon hektarov orne zemlje so doslej v Vojvodini s spo- mladanskimi posevki zasejali samo kakih 600.000 hektarov. Mnoga po- lja so namreč dolgo časa ležala pod vodo. ■ VELIK UVOZ AVTOMOBI- LOV — V prvih treh letošnjih me- secih so Jugoslovani uvozili za 122 milijonov deviznih dinarjev blaga. Od tega je šlo največ za uvoz za- sebnih avtomobilov, in sicer kar 67 milijonov dinarjev. Jugoslovani so v tem času kupili v tujini 4163 osebnih avtomobilov. Pralnih stro- jev so kupili v tujini za 7 milijo- nov, hladilnikov pa za 2 milijona dinarjev. 12 iMEimKILIST* TEDNIK f VESJNIK-vsak četrtek 60.000 uvodov! ^ILEGALNI OBČUDOVALCI" STRIPTIZETE Skozi okno hotela Celeia so opazovali goste in jih pozneje okradli ■p:'« V Celju je znova cela vrsta mladih ljudi, |(j so v sorazmerno kratkem času sprejeli odlo- čitev ali pa padli pod vpliv starejših in se predali kriminalu. • Pred kratkim ni bilo dneva, da varnostni organi ne bi zabeležili kakšno kaznivo dejanje. j^ani v noči od tretjega ^ četrtega februarja so ^iladoletni P. E. iz Čopove, so ga pred nekaj dnevi ijeli v Ljubljani zaradi ro- ^j-skega napada ng, proda- l^ca časopisov v Celju in Jatvin v Primorju ter na (jorenjskem, č.- A. iz Vrun- fgve, ki je trenutno v VPD pdeče in 23 letni Vjeko- jlav Materid doma iz Drvar- ja^ vlomili v sobo striptize- ^g' Etelke Malkovic'. že ne- jjaj noči predtem so mlado- letniki splezali na streho ga- raže, od tam pa do oken ho- telskih sob hotela Celeia in skozi okno oipazovali počet- je gostov. Najpogosteje so se zadrževali pred oknom barske plesalke. Med nasla- janjem so se junačili z vi- skijem, ki so ga kradli iz hotelske kleti. Omenjene no- či pa so se odločili, da bi skozi okno prišli v sobo v času, ko je plesalka odšla v bar in ji ukradli denar. Odnesli so ji manjšo , vsoto denarja in več zlatnine. Naj- dragocenejša je bila zlata ročna ura, vredna čez 2.000 dinarjev, ki so jo nato pro- dali za 100 dinarjev. Čez leto dni in deset dni so zopet vlomili v isto so- bo. Tokrat je v njej stano- val češki državljan, žongler, ki nastopa v baru. Njemu so odnesli, več tiso^ itali- janskih lir, ročno uro in tranzistorski sprejemnik. Zdaj z njimi ni bil več Ma- terič, ker je bil medtem že obsojen pa zaporno kazen zaradi vlomov v avtomobile pred hotelom Celeia. Pridru- žil pa se jim je mladolet- ni N. S., doma z Brega. Ukradene predmete so prodajali za majhne vsote, tranzistor pa jim je na iz- letu proti Celjski koči od- vzel znanec, ki je vedel, da so ga ukradli. Ta ga je na- to prodal neki žen-ki za ne- kaj dinarjev. Preiskava je v teku. -ez URH IN KOVAČEVA OBREKUJETA # Na sodni obravnavi, ki je v resnici drugi del tragedije na Mariborski cesti, ko je lani 21. maja Leopold Andrašič ubil Marijo Kovač. Zločin je izvr- šil zato, da bi prišel do denarja, ker je vedel, da sa je ta imela, saj je drago prodala svojo hišo. • Toda denarja ni našel. Tudi med preiskavo o umoru, ko so storilca prijeli, denarja niso našli. Sto- rilec je vztrajno trdil, da denarja ni našel, šele po nekaj mesecih so varnostni organi prišli do suma, kje bi naj bil denar. Med preiskavo so prišli do dej- stev, da je »denarne zadeve« pokojnici vodil Valentin Urh, ki živi v izvenzakonskem razmerju z njeno se- stro Ana v Savinovi Jilici. Toda Urh in Ana Kovač i>o trditvi obtožnice, nista takoj priznala, da je bil pri njiju denar. Šele pozneje so denar odkrili. Bil je zazddan v star dimnik njime hiše. Zato je bil zoper njiju sprožen sodni po- stopek. Najprej je celo ka- zalo, da sta pokojnico ogolju- fala, ker bj ji naj predočila višjo ceno ob nakupu hiše, kot pa je dejansko bila. Toda z marljivim delom pri ugo- tavljanju krivde so nato ugo- tovili, da sta prodajalca dala lažno izjavo in bila nato zato obsojena zaradi krivega pri- čevanja. Javno tožilstvo Pa je zoper Urha in Kovačevo uvedlo no- stopek zaradi zatajevanja. Na nedavni sodni obravnavi, ka- terega senat je vodil sodnik Okrožnega sodišča Vekoslav Tanko, so podrobno razčle- njevali vso zadevo. Urh in soobtoženka Kovačeva sta se- nat poskušala prepričati, da denarja nista mislila utajiti, temveč le shraniti do zapuš- činske obravnave. Toda tudi na tej obravnavi baje nista nič povedala o tem denarju, uveljavljala pa bi naj zahte- vek Za 30.000 dinarjev, ki bi ga naj Urh posodil pokojnici. Po zaslišanju obtožencev in prič, šta obtožena nenadoma začela zanikati celo izjave, ki sta jih dala med preiskoval- nim postopkom. Tako sta iz- javljala, da sta tiste izjave dala pod »pritiskom«, češ, da so z njima grdo ravnali in ju suvali celo vpričo preiskoval-' nega sodnika. Kovačeva je se- natu celo pokazala modrico, ki bi naj ostala od »suvanja« pred nekaj meseci . . . Vida Kosi, zagovornica ob- tožbe je nato predlagala, da bi naj zato in pa zaradi še nekaterih drugih zadev, (pre- gledali naj bi zapisnik razpra- ve zoper Andrašiča, ter zapis- nik zapuščinske razprave) ob- ravnavo zoper Urha in Kovače- vo preložili. Medtem bi naj sodni izvedenec zdravnik dr. Rafko Golouh pregledal mo- drico Kovačeve in ugotovil, če je res to modrica izpred nekaj mesecev, na preloženi obravnavi pa bi naj zaslišali tudi preiskovalnega sodnika Miloša Blagotinška, ki je vodil preiskovalni postopek. UGODNOSTI PRI ZAVAROVANJU PRAŠIČEV-PITANCEV Reja pitanih prašičev zajema čedalje večji raz- mah, saj gredo zopet dobro v prodajo. Š takšno intenzivno rejo pa nastopajo bolj po- gosto tudi bolezni in pogini. Prav zaradi tej^a je potrebna tudi primerna zaščita z zavaro- vanjem. S tem namenom se je Zavarovalnica SAVA PE Celje odločila za vsestransko ugoden način za- varovanja, ki temelji na masovnosti in izredno nizki premiji. Za enega prašiča znaša premija samo 37,00 din. Pri tem zavarovalnica jamči vse stroške zdravljenja (vet. usluge, zdravila m potnina veterinarja), škode zaradi pogina ali zakola. Razen tega pa je vključeno v jamstvo tudi enkratno zaščitno cepljenje proti rdečici. Z veterinarsko službo na območju Zavaroval- nice SAVA PE Celje je dogovorjeno tako, da bo veterinar, ki bo opravljal cepljenje prašičev vo- dil poseben seznam za rejce, ki bodo zavarovali svoje prašiče. Ti rejci bodo imeli brezplačno cepljenje in z istim dnem jamstvo zavaroval- nice. Zastopnik zavarovalnice bo kasneje po tem se- znamu izdelal polico in kasiral premijo. Prašiči — pitanci bodo zavarovani za 8,00 din po kg žive teže. Med prašiče pitance se štejejo tudi tiste svinje, ki samo enkrat letno prasijo in se nato spitajo za redne koline, kot je to že navada na naših kmetijah. V kolikor pa obsto- jajo kje plemenske svinje (te so tiste, ki več- krat zaporedoma prasijo) teh ni možno zava- rovati po omenjenem sistemu, ampak je druga- čen način zavarovanja — z rednim policira- njera. Prepričani smo, da bodo rejci prašičev ugodno sprejeli način našega dela in bodo tako skupno v bodoče s tesnejšim sodelovanjem preko ve- terinarske službe dosegali boljše gospodarske uspehe v prašičereji. Zavarovalnica SAVA PE Celje ZAHVALA ob bolečini, ki je neizmerna, ko je zem.lja prerano prekrila ljubega moža, očka, sina in brata ANTONA KOSA se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znan- cem, ki so ga tako številno pospremili na zadnji poti in tako obilno zasuli njegov grob z venci m cvetjem. Posebna hvala pa TT Prebold, pevcem, god- bi, tov. Dobrihu za pK>slovilne besede, vsem njego- vim ožjim sodelavcem za izkazano ix>moč ter pre- častiti duhovščini. Hvala za izraze sožalja žalujoča žena Terezija, sinova Evgen in Matjaž, ata, mama, sestri in ostalo sorodstvo. SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVOD- STVA PODRUŽNICA CELJE objavlja tale prosta delovna mesta: - dveh INŠPEKTORJEV na sedežu Podružnice Celje - enega REFERENTA v kontroli v ekspozituri Šoštanj - enega REFERENTA v kontroli v ekspozituri Laško - enega LIKVIDATORJA v ekspozituri Žalec - enega LIKVIDATORJA na sedežu Podružnice Celje in - enega DAKTILOGRAFA na sedežu Podružnice Celje - enega PRIPRAVNIKA s srednjo izobrazbo Za delovno mesto inšpektorja je potrebna visoka šolska izobrazba pravne ali ekonomske smeri, za delovno mesto referenta v kontroli višja šolska iz- obrazba pravne ali ekonomske smeri, za delovni mesta likvidatorja in daktiiografa pa je potrebna srednja šolska izobrazba. Na objavo se lahko prijavijo tudi kandidati, ki bodo do konca junija končali šolanje oziroma študije s tem, da nam do razpisanega roka dostavijo vso dokumen- tacijo, razen potrdila o .šolan^ju, ki nam ga bodo do- stavili po zaključku šolanja. V delovno razmerje bodo stopili p>o dokončanem šolanju. Vsa prosta delovna mesta so razpisana za nedoločen čas. Vloge, življenjepis in zadnje šolsko spričevalo je treba j>oslati Službi družbenega knjigovodstva, pod- ružnici Olje do 15. maja 1970. VESTI IZ EMO PREDSEDNIK REPUBLIKE JE ODLIKOVAL DELAVCE EMO Predsednika občinske skupščine občine Celje, tova- rišica Olga Vrabič je 30. aprila izročila na v ta namen prirejeni slavnosti odlikovan.ta zaslužnim članom kolektiva EMO s katerimi jih je odlikoval predsednik republike Josip Broz Tito. Z redom dela s srebrnim vencem so bili odlikovani: Alojz Agrež, Franc Belak, Zvonimir Božič, Franc Brecl, Ivan Cendak, Ladislav Delakorda, Stanislav Doršak, Ivan Colja, Milan Kaučič, Maks Korošec, Franc Koštomaj, Štefan Kralj, Jože Kunst, Evgen Milanez, Ludvik Muho- vec, Anton Nemec, Franjo Panza, Vikto Pilih, Edvard Stropnik, Rudolf Vajdič in Miha Zavšek. Z medaljo zasluge za narod so bili odlikovani: T 'il Bremec, Ivan Košenina in Marjan Rejc. Z medaljo dela so bili odlikovani: Viktor čuvan, Neža Farčnik-Haler, Erika Javomik-Kozoderc, Konrad Končan, Ludvik Krajec, Franc Lampe, Štefanija Ramšak- Veber, Avgust Rebernik, Franc Sopar, Jože Štor, Vera Tržan-čujež, Jože Turnšek, Stanislav Veninšek, Stanislav Vizjak in Anton Vrečar. E. J. Predsednica občinske skupščine tovarišica Olga Vra- bič izroča odlikovanje zaslužnim delavcem v EMO NAŠI IZDELKI NA POMLADANSKEM VELESEJMU V ZAGREBU Zagrebški spomladanski velesejem, ki je bil aprila, je po udeležbi razstavljalcev uspešen. EMO je imela na prostoru velesejma dva velika razstavna prostora, na katerih je razstavljala svoje izdelke. Razstavljeni so bili nekateri novi proizvodi iz pro- izvodnega programa in prikazana njihova praktična upo- raba. Posebno zanimanje je bilo za prikaz delovanja novega kotla za centralno in etažno ogrevanje — EMO- TERM. Na ta kotel je bilo priključenih odgovarjajoče število radiatorskih baterij. Poleg tega je bilo prikazano še delovanje novega brezšumnega kotla za WC. Poleg tega je bilo razstavljeno mnogo emajlirane po- sode iz serije SPECIAL z bakelitnimi ročaji. Ta posoda je vzbudila med obiskovalci močno zanimanje. Tudi za druge razstavljene izdelke so se obiskovalci zelo zanimali, zlasti predstavniki trgovskih podjetij. Med trajanjem velesejma je bil sestanek s projektanti iz Hrvatske, Slovenije in Bosne. Na tem sestanku so se udeleženci zelo podrobno seznanili z izdelki toplotne tehnike, sanitarnimi in drugimi predmeti. E. J. PRIPRAVE ZA BEOGRAJSKI VELESEJEM Pomladanski velesejem v Beogradu bo od 16. do 24. maja. To bo večji velesejem tehnike na katerem bodo razstavljala svoje najnovejše izdelke domača in tuja podjetja. Tudi EMO se pripravlja za ta velesejem, na katerem bo razstavljala svoje izdelke na dveh velikih prostorih. Razstavljeni bodo predmeti kot so: sodobna emajli- rana kuhinjska oprema, emajlirana in aluminijasta po- soda, kopalne kadi, pomivalne omarice, sobne peči, radia- torji za centralno gretje, kotli za centralno gretje kakor tudi kotli za etažno ogrevanje. Obiskovalci tega velesejma iz področja Srbije, Vojvo- dine, Makedonije, črne gore in deloma iz Bosne se bodo tako lahko seznanili z najnovejšimi izdelki iz proizvod- nega programa EMO. Tudi na tem velesejmu bo organizi- ran strokovni sestanek s projektanti iz tega območja. E. J. 13. maj 1970 STRAN 13 15. Ko bi bila atomska bomba priletela v slavnostno dvorano, bi bila napravila približno prav tako razdejanje! Imenitna gospoda je kislih obrazov in obilno osladkanih toalet zapustila pri- zorišče. Tudi junak dneva in njegova soproga sta se podvizala na prosto. Nihče jima ni poma- hal, ko sta zaloputnila za seboj vrata svojega zmagovitega avtomobila in izginila za prvim vo- galom. Dirkalni motor pod kabrioletovo »haubo« je pripomogel, da sta v hipu pustila za seboj mesto in se prav kmalu približala državni meji. Pred njima je ležala prijazna, gorata deželica, pribežališče vseh bogatih! Paradižnik se je udaril po žepu, kjer je tičala kuverta z debelo nagrado in dejal: Tu. v tej de- želi si bova privoščila male počitnice! Deželo je še pokrivala snežna odeja in Paf^ dižnik je dopolnil svojo odločitev: počitnice va preživela športno! Ustavila sta se v belem mestecu pod vis'' kimi planinami. Zavila sta v trgovino, natlačen' s športnimi rekviziti. In sta pričela izbirati > 14 13. maj 1970 STRAN ; nov; tednik — OlasilO;! občinskih organizacij So-; lialistične zveae delovnega' ljudstva: Celje, Laško inj Žalec — Uredništvo in'; uprava Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161 —. Urejuje uredniški odbor —J Glavni in odgovorni ured-i aik; Bernard Strmčnik — Tehnični urednik: Jože Ceg- nar — NOVI TEDNIK izhaja vsako sredo — Iz- daja ga CGP »Delo«, In- formacije propaganda Ce- lje — Tisk in klišeji CGP »Delo« LJubljana — Roko- pisov ne vračamo —- Cena posamezne številke 60 par; letna naročnina 30 din; polletna 15 din. Za tujino znaša naročnina 60 din — TekočI račun 507—1—1280 — TELEFONI: uredništvo 23-69 in 31-05, mali oglasi in naročnine 28-00 tJKSEDO TONI KERCFELER Mao že leze v drugo po- .lovico in mi še, kakšna sreča O pridno glodamo jabolka, obrana pred 9 meseci. Pravzaprav jabol- ka niti ne bi tako dolgo vzdržala, če bi n. p, tisti, ki so mesece sem razprav- ljali o jabolkah, tačas le- te pridno grizli. Ali pa da bi sledili zgledu držav EGS, kjer so spričo obli- nah zalog jabolk v hladil- nicah sklenili, da otroci v šolah prejmejo vsak dan jabolka za malico — seveda brezplačno. Sedaj so pri nas jabolka po 1 dinar (!) To si velja za- pomniti. To je zgodovina, kajpak bolj za celjsko ob- močje kot za druga, kajti v Mariboru moraš za pre- cej porjavel rdeči delišes odšteti v trgovini 2,70 di- narja v Novem mestu pa kar 4 dmarje. Tudi to ne- kaj pove o poslovni poli- tiki. Ko bi n. p. bila pro- dukcija jugoslovanskih že- lezarn tako bogata kot je bila sadna letina, zakaj potem si potrošniki od Savinjske doline do Koz- janskega ne bi morali be- liti glave, kje naj stakne- jo kakšno paiico profilne- ga železa te ali one di- menzije. Profilnega železa enostavno »1 mogoče do- biti, iz uvoza Pa ga tudi ni, ker so železarne sveto obljubide, da bodo domači trg v redu zalagale z iz- delki črne metalurgije. Sedaj pa si privoščijo po- trošnika kolikor jim je volja. Nič boljša ni Crve- na zastava, ki je pred po- dražitvijo poslala v Celje vagonske pošiljke avto- mobilov, toda brez garan- cijskih listov. Trgovina jih ni mogla prodati vse do dne, ko so bile objav- ljene nove cene. Potlej so prišli za avtomobili iz Kragujevca tudi garantni listi. Hm, če se dobro spomnim, je zaradi takš- nih in podobnih špekula- cij okrog podražitve vča- sih kdo sedel na zatožno klop. Seveda pa bi tudi da- nes koj pristojni lopnili po »malem« človeku, ki bi si na večer pred podražitvi- jo kupil 10 škatljic Zeta ali n. p. 5 kg sladkorja več kot ga potrebuje. SLIKA LEVO ZGORAJ: Ob sprejemu kurirčkove pošte v Celju s pionirji osnovnih šol pripravili na drsališču v mestnem parku 1 spored z recitacijami, nastopom pevskega zbora, folklornih skuj itd. Torbico s kuvirčkovo pošto so njeni mladi nosilci izročili pr sedniku konference občinske organizacije SZDL Janku Ževartu, jo je po krajšem nagovoru izročil polulskim pionirjem; le-ti pa jo ponesli naprej na pot. (Foto: m. b] Slika levo v srediisi: V nedeljo ob 11. uri dopoldne se je celjski i lezniški postaji ustavil »sončni vlak«, ki je popeljal na deseti invalidov iz Avstrije — letos prvič pa tudi z Slovenije — na šti dnevno krožno pot po Avstriji. Nemčiji in Sloveniji. Izredno 1 srčnega sprejema na cel,|ski železniški postaji so se udeležili ti predstavniki javnega življenja celjske občine, potnike pa je pozd vila predsednica siiupščine občine (Jclje Olga Vrabičeva. Poleg i vidimo na sliki generalnega konzula Avstrije dr. Reisenfelda predsednika gla\ nega odbora RK Slovenije. (Foto: I. Burd| Slika levo spodaj: Otvoritev stadiona s številnimi igrišči pomn za IV. osnovno šolo v Celju veliko pridobitev. Učenci so ves tedj prispevali celo vrsto ur, da so uspeli nareditk.'igrišče takšno kot J Na miniaturnem stadionu bodo v naslednjih niesecih trenirali tuj atleti AD Kladivar, katerim so začeli stadion preoblačiti s tartanoi (Foto: M. Bred IŠČEMO NAJBOLJ PODOBNE DVOJČId Pravijo, da so si pod vojaško kapo vsi obrazi podobni. Toda bi srečali tale dva in če bi oba hodila nekaj korakov drug za dp gim, bi pomislili, da je čas skočil za hip nazaj. Dvojčka, ki v Celj služita domovini sta ANDREJ IN TONE OROZEL iz Maribora. P šeta, da se slika ni najbolj posrečila, da pa so pri razlikovanju t zave od staršev, učiteljev in prijateljev prešle zdaj na vojaške si rešine. SOSEDSKI ODNOSI čeprav se Slovenci radi pogosto trkamo na prsi, češ: TO SMO PA MI.. ., je mnogo stvari, ki nam ne bogatijo slovesa. Drži, da pride do nesporazumov že v družini, kaj šele v nekem kraju, soseski ali mestu. Toda prav zato smo ljudje, da te sporazume rešujemo na človeka dostojni ravni. žal ni vedno tako. Celo pogosto ni tako. To pri- čajo neštevilni spori in obravnave pred sodniki, po- ravnalni sveti ali celo individualna obračunavanja. Kadarkoli analiziramo določene spore, pridemo najpogosteje do zanimive ugotovitve, da je bii vzrok za spor neka nepomembna ali brezpomembna malen- kost. Toda v ihti nadaljnjih razčiščevanj se zadeva tako zaplete, da ji ni moč videti do konca. Vsaj tistega normalnega ne. Poglejmo samo en primer iz okolice Celja, ki zdaj razburja okoličane in zaposluje nešieto ljudi, ki bi ga naj rešili. V nekem zaselku ob Ločah ima neki kmetovalec zemljo, čez katere del je speljan kolovoz. Ne gre ne za njivo in ne za travnik. Kolovoz vodi čez grmičast svet, služi pa kot edina prevozna pot do nekega zaselka. Nekoč so tedanji lastniki priznali uporabo ostalim občanom tega kolovoza. Toda sedanji lastnik se na to ne ozira. Seveda je zato prišlo do spora, ki še traja. Ta lastnik je »čez noč« izgubil vse »pri- jatelje« in sosede ter se s svojim nerazumljivim od- nosom iz tiste sredine izločil. Obdaja ga »plot« mržnje. Po nekdanjem dogovoru je bilo dovoljeno, da so prebivalci zaselka lahko kolovoz uporabljali tudi za prevozna sredstva. Tedanja prevozna sredstva, torej — vprego. Torej to ne velja za kolesa, osebne in druge avtomobile — trdi lastnik. Ko mu je nekoč ogenj uničil neko shrambo, so bili seveda »povzročitelji požara prebivalci bližnjega zaselka, zaradi maščevanja. Tako so se spori po- globili. Prišlo je celo tako daleč, da je lastnik te brezvredne zemlje nekega dne prepovedal prevoz — zdravniku! Zbolel je namreč neki občan, poklicali so zdravnika, ta se je pripeljal z avtomobilom do omenjenega kolovoza, oziroma poti in stop. Nika- mor naprej! Po vsej verjetnosti ne kaže drugega, kot lastnika razlastiti, čeprav je to najnesprejemljivejša oblika rešitve. Toda drugega ne kaže, saj je nerazumljiva odločitev tega možakarja tako globoko vkoreninjena v njem, da je gluh in slep za vse, kar je in se dogaja okrog njega. Ni mu mar, da je izgubil vse sosede in prijatelje, ne prizadene ga^ da prebivalci zaselka imajo pravico do prevoza po tej edini poti... Mogoče bo pa res najuspešnejša politika »zob za zob« ... In pravimo, da smo ljudje. Ponosni smo na to, da smo kulturni... J. SEVER VREME OD 14. DO 24. MAJA Okrog 23. maja dv» ah tri dni lepo vreme V ostalem nestalno, * pogostnimi padavin* mi oziroma nevihtam*' Dr. V.