196. številka. Ljubljana, v torek 27. avgusta. XXII. leto, 1889. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan »večer, izimfii nedelje in praznike, ter velja o o posti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr, Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Ureduifitvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah St. 12. Upravnifitvu naj se Dlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V Lfubjja iii 27. avgusta. Mej mogočno Nemčijo in malo kraljevino Srb sko pač ni prave paralele, v jednem oziru sta si pa vender slični, fotografično podobni, v tem namreč, da Nemčije mladostni vladar jednako nemirno, skoro nervozno Šviga po kontinentu, kakor svojo dni kralj Milan in da listi dan za dnevom polnijo svoje strani z raznimi vsprejemi, nagovori, Bijajnimi obedi in napitnicami povodom pohoda nemškega cesarja Viljema. Jedva je završil svojo „Nordlaudsfahrt" ogle-davši norveške lednike, divne slape, slikovito gorovje, Evrope imenitni Severni Nos in najvišje na severu ležeče mesto Hammerfest, že ga nahajamo na Reue levem bregu, v deželah, kateri Nemčija že čuva blizu dvajset let z mečem ob boku in jih bode po izreku Moltckejevem morala jednako čuvuti še trideset let, ako prej krvavi boj ne bode odločil teh bogatih dežel kouefine usode ter Nemce ali pa Francoze tako ponižal in oslabil, da ua zavojevanje teh dežel niti več mislili ne bodo. Cesar Viljem obiskal je glavni mesti Alzacije in Lorene, Strassburg in Metz, siloviti trdnjavi, ki kakor dva orjaška rogova molita proti francoskemu ozemlju, obiskal je v krvavem boji pridobljeni deželi, da se na svoje oči prepriča, v koliko je napredovala nemška ideja na nekdaj francoskih tleh, v koliko je nemški želodec Žo prebavil mastni plen, ki ga že dve desetletji neprestano tišči. Kraj pohodu cesarjevemu ni bil srečno izbran. Strassburg in Metz imata toliko vojaštva in urad-uištva, da se lahko uprizori sijajen vsprejem, ne da bi se pogrešalo ostalega prebivalstva. Načelništva oblaBtev imajo oudu tako ugodno stališče, da lahko ob ulicah in na trgih razpostavijajo znane „Potera-kinove vasi" in tako mladega vladarja kipeče srce polnijo s prijetnimi in ponosnimi utisi ter mu prikrivajo jasen pogled v prave razmere. Izvestja raznih časopisov podajajo nam o tem silno različne slike. Tako na pr. pišejo francoski listi, da je prebivalstvo ob prihodu cesarjevem bilo jako hladno, da razen gostilnic, kavarn in uradniških stanovanj, nobena hiša ni imela zastav, da so župani trdovratno molčali, kakor drugo občinstvo, da je malo ljudstva bilo po ulicah, vse mirno in do LISTEK Blodne duše. Roman. Čefiki apiaal Vacslav Bene! Tfebizaky, preložil I. Gornik. Prvi del. UJaljo.) XVI. V Podlesje prišel je Božič z vso svojo krasoto in raztrl vso svojo pojezijo po tihih zavetih polu pozabljenih vasicah. Božična pojezijal — Smejete se pomilovalno, preskočiti hočete že z očmi te vrstice, morebiti že polagate svoje prste na list, da bi obrnili! — Ne zamerjam vam tega, a prosim vas, počakajte vsaj trenotek. Vem, da je morebiti malo povestij in romanov, katerih pozorišče so kmete, da bi jednega iz njihovih poglavij ne zavzemal sveti večer z božičnim drevescem, s siroto v zapuščeni koči in otroki bogatinov v krasno opravljenem salonu, a jaz ne mislim s podobnim slikanjem nategovati vašega potrpljenja na škripce. stojno, a razen oficijalnili skupin niti najmanjše naudušenosti. Lahko si mislimo, da so se za to sliko uporabljale izključno francoske barve, ako pa čitamo v eminentno nemškem Dunajskem listu lapidarno opazko, da so oni, ki so v Strassburgu in Metzu „hoeha kričali popolnoma različne os obe od volilcev, potem se tudi nam predstavlja cesarjev pohod le skozi črno steklo, potem smo si gotovi, da sta Alzacija in Lorena še vedno pereča rak-rana na nemškem telesu, ker si Nemci še neso mogli pridobiti simpatij prvotnega prebivalstva in še ni so mogli potolažiti ljutega sovraštva. Prebivalci Alzacije in Lorene tudi nemajo po voda, da bi premenili svoje mišljenje in se navduševali za novi red. V Versailles-i sklenem mir ni jim prinesel nikacih blaginj, marveč naklonil jim neznosna bremena in težave. Jarem militarizma in prisilno raznarodovanje žuli jih do kostij, razven tega pa je nemška uprava ukrenila še mnogo družili ostrih naredeb. Mej poslednje spada tudi ua-redba, da ne sme nihče Čez nemško mejo, kdor nema potnega lista, podpisanega po nemškem veleposlaništvu v Parizu. Ta drukonična naredba je prouzročila, da se vse izogiba nemške meje in da se obiskovalci Pariške razstave vozijo po nenemških progah, osobito čez Švico in Italijo, kar je Alzaciji in Loreni v veliko gmotno škodo. Zaradi tega je hotel deželni odbor poprositi cesarja, da bi to naredbo razveljavil, ali vsaj do volil nekoliko olajšav. Cesar pa je odgovoril, da mu je čas tako tesno odmerjen, da ne utegne vsprejeti dotičnih prosilcev, da pa bode neposredno ulogo v tej zadevi rad vsprejel. Isto tako godilo se je soprogam trgovcev v Metzu, ki so hotele v istem zmislu predložiti peticijo. Reklo se jim je kar naprej, da njihova deputacija ne bode VBprejeta. Po tacih dogodkih se mora presojati, kaka je oficijalna naudušenost v Alzaciji in Loreni, kaka pa neoficijulna. Francoska unanja politika. „Parti National,"organ Ferry-jev piše, da unanja politika Francije mora težiti za tem, da se usta- O Božiči v Podlesji vender še ni nihče pisal v Cehih. Res da so ga tam istotako slavili, kakor drugod, ua dan pred Božičem postili so se do prvih svetovečeruih zvezd, potem pa so presedeli ves večer, da je zvonilo k polunočnici. Kdor je kaj vedel, je povedal, ugibal je, kdor je kaj znal in ponavljali so se poznejši časi kakor za starodavnesti. Ko pa je bil čas za v cerkev ustali so starčki in starke. In marsikje morali so srečkati, kdo bo doma čuval. — V Okrouhlini gonil je občinski pastir Čredo ovac okrog pokopališča, iu trobil, da bi človek oglušil. V cerkvi na koru imeli so „slavčke", „grlice", „prepelice* — da je bilo lepo slišati. Ljudem zdola lile so iz dobrih očij solzne srage nad to priprosto-lepo pojezijo božično. Vsa cerkvica je kar plavala v morji lučij. — Ko pa so potem ptički na koru jeli peti, kakor bi drug drugega budil iz spanja in drug drugemu pripovedoval čudno uovico Betlehemsko, zadržavali so ljudje zdola sapo v prsih in stotere oči obračale so se gori ua kor. In ko so začeli slavčki z grlicami in prepelicami v razkošnem soglasji: „Rodil se je Jezus", pomagala jim je vsa cerkev, da so se tresle stene cerkvene in se gibali nedaljni gozdi, šumeli in zapeli tudi pesen polu-nočno . . . novi prejšnji položaj v Evropi. Sedanja avstrijska politika se ne bode dolgo obdržala. Zveza mej Rusijo, Avstrijo in Francijo bila bi naravnejSa, nego je sedanja tripelalijatica. Avstrija ni orijentska država, temveč je po vseh svojih tradicijah nemška država. Francija lahko dopusti Rusiji, da si prisvoji Carigrad, ker v orijentu nema nič zgubiti. Avstriji bi mi mogli pomagati, da se zopet obnovi nemška konferencija pod njenim vodstvom. Savojska dinastija bi pa dobila plačilo za svojo časti lakomnost, ko bi se omejila na severno Italijo Druge italijanske države postale bi zopet nezavisne. Tako bi se Francija zuebila pritiska dveh vojaških držav ter bi zopet Hvobodneje dihala. Lahko bi razorožila in v miru živela. Naj si nikar ne misli, da se ta politika uresničiti ne da Leta 1873. so se že Thiers, Gorčakov in Beust resno o tem pogajali. Francoski državuiki morajo si prizadevati, da alijanco mej Nemčijo, Italijo in Avstrijo nadomeste z alijanco mej Rusijo, Francijo in Avstriio. To bi ne bilo težko doseči, ker ta ideja ima že mnogo pristašev v vseh treh državah. — Mi ne vemo, če je kaj upanja, da bi se ideja francoskega lista uresničila, a reči moramo, da bi avstrijski Siovani m« bili posebno veseli, Če bi Avstrija zopet dobila vodstvo nemških držav Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 27. avgusta. Na Hora v m It o m so se politični dejatelji začeli jako zanimati za kmetijski stan, pa tudi kmetje se bolj začenjajo zavedati svojih pravic. Po časopisih se razpravljajo zadnji čas vprašanja, kako bi se dalo kmetu pomagati. Vsi so jedini skoro vtem, da se bode morala povišati carina za kmetijske pridelke, ki se uvažajo iz inozemstva, zahteva se pa tudi, da bi se uvela carina za ogersko žito. Posebno je tudi gledati na to, da bode kmet dobil za nizke obresti denar na posodo, kadar ga bode potreboval. Priporoča se tudi, da bi se zakonito določilo, da kmet ni sposoben za podpisovanje menic, ker baš z menicami marsikdo pride v največje stiske Da se pa politiki toliko zanimajo za kmeta, temu je največ to uzrok, da so si moravski slovanski kmetje osnovali svoje društvo po vzgledu nemških „bauer-vereinov". To društvo izdaje svoj list „Selske Li-8ty", ki posebno priporočajo, da se kmetje samostojno organizujejo in pri volitvah volijo take može, ki se bodo potegovali za kmetsk« koristi, največ kmete, ker vsak sam najbolje ve, kje ga Čevelj žuli. S tem pa ni rečeno, da bi ne smeli voliti drugih In ako bi Podlesci vse božje leto ne pozabili niti za hip, niti v spanji trudnega teškega, s pelinom in žolčem napojenega svojega življenja, v tem trenotku pozabili bi popolnoma, da so tlačaui, da so sužnji, da žive hujše nego nema stvar. A niti te radosti jim gospoda neso privoščili, niti tega hipnega pozabljenja v cerkvi pri polunočnici. Zadnjo nedeljo oznanil je gospod župnik, da se o polunoči ne bo darovala nobena maša, kakor je bilo doslej v navadi, temveč stoprav zjutraj pred solnčnim vzhodom.--- Letošnji sveti večer pokril je vasi v Podlesji s teškimi, temnimi meglami. Zaman gledali so danes gospodarji proti nebu, neso 11 vzšle zvezde. In poleg tega vladala je mrtva skoro strašna tišina. Lesi molčali so kakor mutci, devojke so hodile zaman poslušat na vrt, odkod bo zavel veter. Na jablanah in hruškah gibnila so ni niti vejica. Le težke temne megle spuščale so se niže in niže nad vasice, kakor bi hotele z velikim svojim plaščem pokriti božično radost. V Jificah ni letos nihče trobil pod okni. Oufadov mali hlapec, ki je nadomestoval ponosnega čuvaja, ni znat trombe niti k ustom pritisniti. rodoljubov, piše omenjeni list, če se pokaže, da jim je blagor kmetov kaj mari. Ali to ne gre, da bi koga kmetom usiljevali, bodo že sami odločili se, koga naj volijo. Ko tako slutijo razne stranke, da se kmetje ne bodo več dali voditi, so pa začele bolj obračati pozornost kmetskemu stanu. Mnogim ta zavednost kmetov ne ugaja, kajti prijetneje je bilo poprej za politične vodje, ko se ni bilo treba ozirati na voliice. V kratkem je pričakovati več sprememb v boMCUNkej upravi. Več praznih višjih uradniških mest se bode popolnilo, nekaj uradnikov tudi premestilo! V upravo boseuske železnice pritegnili se bodo tudi civilni fuukcijouarji. Število žandarmerije se bode nekoliko pomnožilo. Ko je bil Kalay v Bosni, se je preveril, da je treba teh prememb. % nanje države. Pri shodu v Beroliuu seje baje av.slrijsko. nemška zveza nekoliko razširila. Dosedaj je bila pomoč Nemčije zagotovljena Avstriji le, če bi bila napadeua, ravuo taku tudi pomoč Avstrije Nemčiji. Sedaj so se pa tako sporazumeli, da je jeden zaveznik že dolžan pomagati drugemu, če sovražnik tudi še ni napai njegovega ozemlia, temveč le začel napadati kraje drugih držav, s katerih utegne mu biti nevaren. Isto tako sta se dogovorili Avstrija in Nemčija, da hočeta pomagati druga drugej tudi v ofenzivnoj voini, ako bi nastopile take razmere, da bi bila ofenziva potrebna. „Fremdenblatt" je minuli teden prinesel vest, da se v Pariških diplomatičnih krogih govori, da hoče knez Bismarck predlagati sedaj, ko si je zago tovil prijateljstvo Anglije, da bi se sklical evropski kongresi, ki bi sklepal u razoroževanji. Da smo to vest čitali v kakem drugem listu, ne pripisovali bi jej najmanjše važnosti, a „Fremdenblatt" je organ ministerstva vnanjih zadev. Zaradi tega je pa mogoče, da se je nalašč ta vest razširila mej svet, da Be bode videlo, kaj porečeta na to zlasti Francija in Rusija. Če bi bilo pričakovati kaj uspeha, je mogoče, da bi se Bismarck tudi za kaj tacega odločil, kajti neznanska vojna bremena strašno tlačijo Nemčijo in veliki vojski francoska in ruska vedno pre tita obstanku nemške mogočnosti. Ker pa ni mi sliti, da bi Francozi in Rusi poprej hoteli razoro žiti, dokler prvi ne dobijo zopet Alzacije in Lorene poslednji pa Dardanel in Bospora v svojo oblast, se tudi evropski kongres niti sklical ne bode. Skoro za gotovo se sme pričakovati, da pri volitvah za bodočo skupščino v Srbiji radikalci dobe zopet ogromno večino. Res da liberaJci napenjajo vse sile, da bi radikalcem spodkopali tla, pa ne bode šlo. Sedanja vlada si je znala pridobiti zaupauje naroda. Mnogo bode pa radikalcem pomagalo, da je njih stranka najbolje organizovana. Po vsej deželi ima krajne in okrajne volilne odbore, kateri so v zvezi s centralnim volilnim odborom v Belemgradu. Tako izve ta volilni odbor vsak dan natančno, kako stvari za radikalno stranko stoje po deželi in lahko takoj vse potrebno ukrene. Liberalna stranka je mnogo slabeje organizovana, naprednjaška je pa ])opolnoma desorganizovana in se niti ne upa več pokazati ua politično poprišče. Volitve se bodo letos vršile brez vsakega pritiska, ker je minister-stvo preverjeno, da bode itak dobilo zadostno ve čino. — Poročali smo, da ima organ liberalne stranke oddelek z naslovom „radikalna zločinstva", v katerem prinaša pretirana poročila o raznih roparstvih, katere vesti potem dalje razširijo razni evropski listi. Organ radikalne stranke je pa odprl rubriko liberalne laži, v kateri odgovarja neosnovanim vestim po časopisih opozicije. V It oltari j i se močno agituje za to, da se proglasi kneževina za nezavisno Stambulov je te agitacije prepovedal, toda na skrivnem jih vlada podpira Kakor se vidi, vlada hoče tako urediti, da bode navidezno prisiljena proglasiti nezavisnost. Navada je na kmetih do današnjega dne, da gre jasnega svetega večera nočni čuvaj s trom bo, za njim žena in otroci z verbasom od hiše do hiše, od koče do koče. Mož zatrobi pod vsakim oknom, nekje dlje, nekje kakor bi odrezal, vošči srečne in veBele praznike, verbas ob ženini nogi polni se z božičuicami, kolači, vdolki.*) Včasih so imeli trije, štirje kaj nositi, toliko so dobili. Ranjki Adamec je tudi hodil, a sam in vzel ni ničesar. Ljudje nanosili so mu v kočo dovolj. Ko pa je začel trobiti, bilo ga je baje slišati polu ure v gozde. Danes spomnili so se ga povsod. Pri Kvčtovih ga je Svčtluška najbolj pogrešala. Lani trobil je nalašč za njo in kako lepo pesenco. Besede k njej zmislila si je potem sama. „Tako tiho sedimo tu, oče, kakor da bi danes ne bil svet večer, ravno kakor pred dnevom Vernih duš. Svčtluška krojila je o teh besedah jabelko. „Molčite, kakor bi prav ničesar ne vedeli! — Oče I" ») Vdolek = die Talke. (Dalje prih.) „Svoboda", glavni organ vladne stranke piše, da bode Stambulov prisiljen proglasiti nezavfsnost Bolgarije, Če bode Turčija še nadalje odlašala s priznanjem Koburžana knezom. „Plovdiv", organ ministra Tončeva tudi že dokaj Časa piše za proglašenje nezavisnosti. Opozicijski organ „Napred" pa hoče, da bi si Bolgari poprej prisvojili Makedouijo, na kar mu pa „Plovdiv" odgovarja, da bode svobodna Bolgarija ložje ovobodila Makedonce. V Sofiji izhajata sedaj dva lista, „Makedonija" in „Struma", ki pišeta za osvobojenje Makedonije in se po Bolgariji hitro širi misel, da si morajo v kratkem poskusiti prisvojiti Makedonijo. Vlada pa tudi pospešuje te agitacije. Turčija je zaradi tega že postala jako nezaupua proti Bolgarom in pomnožuje posadke v Makedoniji. Bolgarska vlada pospešuje taku agitacije zaradi tega, da odvrača pozornost od žalostnih notranjih razmer. Utegne pa priti do viharja, ki bode pomel še vlado, kajti kdor veter seje, žel bode vihar. Mnogo se je pisalo po nemških listih ob uspehu potovanja Viljema v Anglijo. Zatrjevalo se je, da se je doseglo popolno sporazumljenje mej angleško in nemško vladarsko rodbino. V resnici pa baje ni bilo vse tako gladko. Diplomati so bili zares stvar uravnali, kakor se je dala. Pregovorili so princa Waleskega, da ni odpotoval v Indijo, kamor je bil sklenil odriniti, ko je zvedel, da cesar Viljem pride v Anglijo. Princ jako sovraži nemškega cesarja. Lani je bil na Dunaji, ko je imel priti nemški cesar. Malo pred prihodom cesarjevim sta s pokojnim cesarjevičom odšla na lov v Karpate. Prihod cesarjev v Anglijo odnošajev mej angleškim prestolonaslednikom in njim ni nič spremenil. Princ bode še nadalje povsod, kjer bode mogel, porabil svoj upliv proti Nemčiji. Dopisi. Iz Vrli k i h I.ašr 23. avgusta. (Okrajna cesta čez Lužarski breg.) Prejšnja leta sem v Vašem listu že večkrat na drobno opisoval kar naravnost grozno okrajno cesto čez Lužarski breg. Po tej cesti gre jedina zveza Zatiškega in Veliko laškega sodnega okraja z Notranjsko, zlasti s prevažno železno cestno postajo Rakek, kamor se po njej zvozi na tisoče voz desak in lesa, vender se nahaja v takem stanji, kakor najbrž nobena druga okrajna cesta na Kranjskem ne. Strmec znaša na tej cesti po 20 palcev na 1 sežeuj in voziti se po njej je zlasti po zimi jako nevarno. Koliko nepotrebnega truda in dela imajo tukaj ljudje, koliko trpi živina, to se ne da popisati. Živa želja je bila zatorej vseh prebivalcev v Veliko-laškem, Loškem in Zatiškem okraji, ki vozijo tod, da bi se ta cesta preložila, a dasi se je preložitev izprožila že pred desetimi leti, vender se je odlašala od leta do leta. Zdaj imamo pa upanje, da se vender izvrši. Na poziv deželnega odbora kranjskega se je namreč dne" 22. t. m. v Podstrmci sešla komisija, da presodi kako bi bilo cesto preložiti. Komisije so se udeležili: g. deželni glavar dr. Poklukar, drž. poslanec, kanonik K lun, deželna poslanca V iš nikar in PakiŽ, graščak Kosler, načelnika okraj nih cestnih odborov v Loži in v Velikih Laščah, višji nadlogar pl. Obereigner, Matija Hočevar, deželni inženir W i tac hI, višji nadlogar Se ban t a, trgovec Fran Modic, in več županov. Komisiji sta g. Kosler in g. Schanta predložila vsak svoj črtež ; gospodje so si na to ogledali staro cesto in predloženi dve trasi ter se naposled odločili za Koslerjev projekt. Od deželnega odbora, oziroma zbora »a jedni in od interesentov ua drugi strani je zdaj zavisno, da se ta važna stvar vzame v delo in naglo izvrši. Popoludue sta si g. deželni glavar in gospod deželni inženir ogledala novo občinsko cesto od Karlovice do Kneja, za katero je deželni zbor lani dovolil znantno podporo. Ta važna cesta posreduje zvezo mej Karlovico, Robom in Rašico ter odpira prometu vso močno obljudeno gornjo Ruško dolino. Cesta je lepo izdelana, kolikor jo spada pod občino Lužarje; Turjaške občine pa ni pripraviti, da bi dodelala svoj samo 300 m dolg kos, kar tukaj vzbuja občno nejevoljo in ostro kritiko o avtouomiji malih občin. — Danes si je gosp. deželni inženir ogledal tudi drugo novo občinsko cesto, ki od Pod-planine drži čez Dvorsko vas na Malo Slevico. kjer se združuje z Lužarsko krajno cestjo Tudi ta lepo izdelana pot se odpre prometu še letošnjo jesen. Iz Zagreba 23. avgusta. [Izv. .lop J Znano je, da je bivše akad. društvo „Lira" v Zagrebu kr. deželna vlada pred tremi leti razpustila. Razpustil se je pevski zbor a tamburaški zbor se je priključil „Kolu- pod imenom: tamburaški zbor hrv. vseučiliščne omladine prvoga hrv. pje- vačkoga društva „Kolo". „Lira" je v zadnjem Času svojega obstanka prijela politično obeležje; posebno je preveč fanatičnim duhom kadila Star-čevieu in prvakom te stranke. Koji so bili nekoji deželni poslanci Starčevićeve stranke obsojeni, brzo-javljala jim je „Lira", kako so „mučenikom" hrvaškega naroda privrženi vsi veeučiliščni „gradjani". — Znano je tudi, da ta stranka in njeni pristaši na univerzi Zagrebški celo škofa StroBsmajerja, najvećega dobrotnika hrv. narodu in utemeljitelja Zagrebškega vseučilišča, v svoji fanatičnosti neso z dostojnim spoštovanjem spominjali (jaz rabim samo vrlo blag izraz), a vsak pristaS „narodove" stranke bil je jim „izdajica" itd., a mi Slovenci, da še svojega imena nemarno, nego da smo samo — planinski Hrvati. Nečemo dalje nabrojati momentov iz te „chronique scandaleuse, dosta je reći, da je vlada „obnašala" razpustiti to društvo. Dragi bralec naj sam presodi, da li je dobro bilo ali ne, kako je društvo s takimi teden-cijami razpuščeno. Seveda so razpustu „Lire" bili krivi samo nekateri, a v prvem redu odbor. Razpust tega društva ima pa le premnogo temno stran: z „Liro" je izgubil Zagreb karakter, ki je pozuat pod imenom „eine Universitatastadt", a univerza je izgubila kolegijalnost svojih dijakov. Ono drugo je naravno od veliko večega pomena, nego ono prvo. Vsaki nekdanji vseučilični dijak ve, kaj pomeni kolegijalnost ua najvišem zavodu koje dežele. Vsi govori in opomini njego ve „magnificencijett gosp. rektorja na složnost, bodi si pri inštalaciji, imatrikulaciji ali pa pri promocijah, ne pospešujejo složnosti in kolegijalnosti mej dijaki toliko, kolikor akademično društvo na univerzi, ako ide pravim ciljem. Kolegija in nauki sami ne narede dobrih državljanov; prijateljstva, ki se sklope na vseučilišči — imajo tudi svoj veliki pomen. No naj se ne misli, da na Zagrebškem vseučilišči ni baš ni kakovega društva — ima jih celo pet: društva za podpiranje ubožnih pravnikov, filozofov, farmacevtov, dalmatinskih dijakov in naposled še bolniško društvo. Vsa ta društva sp humanitarna, i nemajo v prvem redu svrhe, da pospešujejo kolegijalnost. Najbolje napreduje in največ pomoči daje dijakom pravniško in filozofsko podporno društvo; ti dve društvi imata tudi največe temeljne glavnice in največi broj Članov, a društvo bolniško še ni konstituirano, ker ima premalo članov. To je naravno, če se pomisli, da na vseučilišči, ki ima okolo 400 dijakov, ne more vsako od teh pet društev imeti dovoljnega broja članov. Lani se je nastojalo, da s e spoje vsa ta društva, kar bi gotovo lepo in koristno bilo, ali pravnici so bili proti tomu, ker neso hoteli, da bode to društvo pod nadgledom jednega vseučiliščnega profesorja, — a bilo je še drugih zaprek, ki jih pa ne bodemo spominjali. Prva četiri društva imajo svoje čitalnice, kjer dobivajo Zagrebške, pa tudi neke češke novine zastonj. Naravno pa je, da ta društva ne morejo biti v prilog kolegijalnosti mej vsemi slušatelji. Ker ni jednega občega društva prevladal je dualizmu še bolj: opaža se celo, da dijaki istih tečajev in istih fakultetov najrajše obče mej seboj. To bi vse drugače postalo, da ima Zagrebška univerza jedno akad. društvo. Letos se je bila sklicala vseučiliščna skupščina, da se ustroji literarno akad. društvo torej šesto društvo za 400 dijakov; sestavila so se pravila in čakajo, da jih vlada potrdi. O uspehu takega društva nečemo govoriti, ker predobro poznamo okolnosti na Zagiebški univerzi. Minolega predpusta sklicala seje bila zopet skupščina, da se priredi vseučiliščni koncert v korist medicinskega fakulteta, ki se ima ustrojiti, ter ž njim univerza popolmti. Mej dijaki sta bili dve stranki: jedna je hotela, da se pozove ban, a druga je bila proti temu. O tej stvari se je preglasno razpravljalo po Z. mej dijaki v krčmah, kavarnah in na ulicah že nekaj dnij pred skupščino. Rektor je to slišal, pa je zabranil skupščino s posebnim „edik-tom" ua črni ploči. Pri tej zgodi bil jo silen opo-zicijonalec pravnik Josip Ljubic, o kojem sem Vam v „Slov. Narodu" od 22 srpnja govoril. Mari sedanji ban ni prijatelj dijakom vseučilišča; dokazal je to pri slovesnosti „crvenoga Križa" meseca maja t. I., ko je tamburaškemu zboru Zagrebških veliko-šolcev podaril 100 gld. za njihovo popotovanje na Parižko razstavo, ter jih pri tej priliki tudi pohvalil glede lepega igranja na tamburici. Toda dosti o tem. Poglejmo še malo v društveno življenje Zagrebških — Slovencev! (Dalje prih.) Pisma iz Pariza. (Piše A. Bez en še k.) IX. 10. avgusta. (Razstava Šolskih knjig, učnih pripomočkov in uredb. — Fotografija. — Glasbeni instrumenti. — Šole Bvobodnih uoietnostij.) Kar se tiče slovstva, so Francozi bogati v vsakem oziru; posebno je slavno njih leposlovstvo. Šolsko slovstvo pa tudi poslednja leta dosti napreduje. Razstavljene knjige in učni pripomočki v prvem nadstropji „palais des arts liberauxtt ao dokaz marljivega delovanja. Vsak važen učni zavod ima svoj oddelek, v katerem so razstavljene vse Šolske stvari dotičnega zavoda, a tudi poslopje samo je napravljeno v miniaturi, da se more videti vsa notranja uredba, kar je posebno pri nekaterih penzi-jonatih zanimivo. Norodne, srednje in visoke šole vrste se po redu. Nekaj novih aparatov za muzeje in šolske zbirke, kakor tudi nove sisteme šolskih klopij, desek itd. zalužuje pozornost pedagogov. Bogati so aparati tehničnih šol, potem razni destilirui in meteorologični aparati. Geometrijski ajiarati od Rivesa bili so razstavljeni že na Dunaj i in v Fiia-delnji, in so dobili pohvalno priznanje. Publikacije francoskih šol v Atenah in v Rimu kažejo, kako marljivo se goji francoščina v tujih deželah Od domačih šol, ki so jako lepo zastopane, spominjam: Lvcees et colleges de gareons a Tulle; Lycee Voltaire; Lycee national de Laon itd. Za telovadbo je: Gymnase Guimard. Šolske knjige izdaje v velikem številu knjigo-tržuica Hachette & Comp. v Parizu. Razven francoskih se nahaja tudi nekaj ruskih in špalijskih šolskih knjig. Stenograficni zavod „Academia Taquigrafija de Barcelona" je izložila vsa svoja važneja izdelanja; tako tudi tamošnje društvo inženerjev. Iz Valencije jo poslal svoje aparate ortopedij&ki institut. Ko bi pisal za kak pedagogičen list, bilo bi tukaj na teh 3610 kvadratnih metrih, ki so odmerjeni šolstvu, materijala dovolj za celo vrsto člankov; a za dnevnik je dosti, ker imamo še veliko drugih rečij. Takoj pri šolstvu je fotografična izložba, ki obseza 1187 kilometrov; potem plastična na 1290 kilometrov. O teh pisati je najlažje ilu-strovanim listom, ki morejo podati čitateljem ob jednem Kak izvod iz teh zanimivih zbirk. Angličani so za Francozi, zdi se mi, prvi v tej stroki. Oni so začeli mej drugim delati take fotografije, ki se od jeklorezov (Stuhlstiche) skoro nič ne razločijo. A chromofotogratija je najlepša pri Francozih. Ko si ogledujemo fotografije čujemo iz bližnjih salonov glasove vsakovrstnih instrumentov. Stopimo noter. Glasovirov, pianin, orgel, harmonijev itd., je polna cela prostorna dvorana. Nekaj novega so električne orgle (od J. Merelin & Comp. v Parizu) Harmonifoni so nova iznajdba, podobna aristonom. Instrumentov, ki igrajo mehanično po valčkih, je veliko, celo orgle 8 trobentami in bobnom; pianine in drugi. Poslednji so nekateri napravljeni za me hanično icro, a ob jednem za ročao umetno igranje. Škatul]ic za muziko, od najprostejih po 10 frankov do najfinejih po 500 do 1000 fr. tudi ne manjka Nervozen ne sme biti človek, ako hoče dlje časa ostati v tem salonu, kjer je nad 1000 raznih glasbenih instrumentov, mej katerimi jih zmirom kacih 30 do 50 igra, na vsakem druga arija, dokler se nazadnje oglase električne orgle, ki ogluše* vse drugo. Tukaj sem videl tudi stroj, ki preobrača liste v knjigah, tako da lahko razgleduješ ilustrovane knjige postavljene pod steklo, ne da bi se jih do takml. Na zadnje si poglejmo še šole svobodnih umet nostij. Vidimo, kako se delajo različni zoologični preparati, kako se obnavljajo stari spomeniki. Lep primer za to je obnovljenje Medrasena iz numidiške arhitekture. Istotako je predstavljen v miniaturi obnovljeni prestolni salon Artekserksa Mnemona Reprodukcija Samotraške zmage: angelj v divnej poziciji na vrhu razrušenega obzidja. Zvon iz pa gode v Tonkinu se razločuje od naših v tem, da je podoben cilindru, kakor jih nosimo na glavah Potem je japonsko in kitajsko slikarstvo v bogatih zbirkah Za naš ukus seveda nič zanimi vega. Nekateri katoliški misijoni so poslali iz dežel divjakov, katere so spreobrnili h krščanjskej veri malike, kakeršne so prej divjaki molili in se jim klanjali. Vidimo na pr. boginje Lakšni. V poslednjem oddelku šol za svobodne umetnosti so izložena ročna dela iz različnih dekliških Šol. Priznati se mora, da je tukaj mnogo reB umetno vezenih predmetov, napravljenih od nežnih rok. „Maison des Loges", dekliška šola, poslala je mislim v tem oziru najkrasnejših rečij. Ta izložba ženskih ročnih del zavzema nekoliko malih salonov, v katerih je zmirom dosti gospej in gospodičin, katere se za to najbolj zanimajo. Občudovanja in zaslužne pohvale dobivajo ti zavodi od vseh obiskovalcev. Domače stvari. i Matej Kreč f. i Danes dopoludne je v Ljubljani umrl gospod Matej Kreč, deželni tajnik, član mnogih narodnih društev in bivši upravni odbornik „Narodne Tiskarne", v 60. letu dobe Bvoje. Porojen bil je v Rašici nad Ljubljano ter po dokončanih študijah služboval na Ogerskem, potem v Planini na Notranjskem, od koder je prišel v Ljubljano. Pokojnik bil je vedno odločen in značajen rodoljub. Blag mu spomin! — (Deželni zbori) bodo sklicani začetkom oktobra in bodo zborovali do sredi novembra. Državni zbor torej prične v drugi polovici novembra. — (Osobne vesti.) Gosp. Ivan Pirh, rodom Ljubljančan, c. kr. poročnik v rezervi, imeno van je, naredivši izpit ta mesec, aktivnim poročnikom pri 6. polkovniii. — („Sokolovi" izletniki) 1. septembra v Divačo bodo imeli, če se vreme le nekoliko obnese, lepo zabavo. Spoznavali se bodo z južnimi brati pri dobro pripravljeni veselici na kraških tleh, kamor do sedaj „Sokol" še nikdar ni izletel. Vbi prijatelji narave pa in njenih krasot videli bodo dve naravni čudesi, na katere sme vsak Slovenec biti ponosen. Divačka podzemeljska jama že sedaj, kar se tiče velikosti in slikovitosti, tekmuje s svetovno znano Postojinsko jamo. Drugo čudo pa je 1/9 ure oddaljeni Št. Kancijan, kateri nema nič jednakega po celem svetu. V sredi kraškega kamnitega morja zija velikansk kamenit kotel prišlecu nasproti, preprečen z ostrimi hrbti; v njega 130 metrov globokem dnu pa bobni peneča se Reka delajoča si pot v večne podzemeljske tmine, pot okrašenh z mnogobrojnim] slapovi, velikanskimi zboki in bisernimi kapci. Nad to skalnato globino stoji pa vas in cerkev av. Kaucijana, katere vitki stolp že od daleč vabi k temu naravnemu čudesu. Tuko iz rednega užitka pač še ni „Sokol" do sedaj ponujal svojim društvenikom in gostom, prijatelji narodnih veselic in naravnih krasot naj ne zamude te lepe prilike. — (O Mirku p l. Jos i po v i ću,) novem ministru za Hrvatsko, piše „Obzor", da je dober go spodar in ugleden član v društvu, da ni najslabeji izmej vseh štirih kandidatov, da se pa neglede na vse to, hrvatski narod ne more zadovoljiti s tem imenovanjem, kajti hrvatski minister moral bi biti varuh hrvatskih interesov pri skupni vladi, predsta-vitelj državne individuvalnoBti hrvatske. Josipović sam se še nikoli ni izrekel, kako misli ob odnošajih z Ogersko, a izjave ogerskih listov, ki veselo pozdravljajo to imenovanje, neso za Hrvate baš tola-žilne. Josipović, rodom Hrvat, čuti se tudi v srdci Hrvata, ali žal, le do neke meje. On je prijatelj, privrženik in zagovornik madjarske državne misli t Hrvatski, za take ljudi ponehava hrvatstvo, kjer začenja madjarska ideja — (Tamburaški zbor „Kola") povrnil se je v soboto iz Pariza v Zagreb. — (Dreotova zapuščina.) Včeraj popo-poludne nadaljevala se je dražba. Vrt štev. 7 na Rimski cesti, cenjen na 3800 gold , kupil je gosp. Dekleva kot pooblaščenec gosp. Josipa Goru pa na Reki za 8502 gold. Nekdaj Debevčevo hišo ua Rimski cesti št. 4, cenjeno na 6500 gld., kupil je gostilničar Alojzij Zajec za 8612 gld. Za nekdanjo Baumgartnerjevo hišo štev 2 na Emonski cesti, cenjeno na 36.000 gold., ni bilo nobenega kupca, ker je baje cenitev malo previsoka. Večje zanimanje bilo je za ostalinska travnika. Večji travnik, cenjen na 990 gld., kupil je g. Ernst Hammerschmidt za 1607 gld., manjšega, cenjenega na 590 gld., gosp. Adolf Hauptmau, tovarnar v Ljubljani, za 995 gld, — (Nekaj za jezikoslovce.) Pri čitanji imena Levstik od „levistikum" prišlo mi je nehote na misel, sta li priimka: Blažon in Žigon izgovori (Blažuon in Žigudn) — osobito na Krasu navadna — domačinki ali ptujki? Ker ima slovenščina raz meroma malo imen s končnico on, bi človek skoraj mislil, da sta romanskega plemena, kakor : Kanton, patron, balkon itd. Jaz pa mislim, da sta prava domačina, nastala iz krstnih imen : Blaže in Žiga, kakor od Jakob - Jakopin, Jože-Jožin a in France-Franc-6t (on) 1 Po mojem nemerodavnem mnenji sta nastala priimka po analogiji: mož-možiua (velik človek, tudi priimek), palica - pal (i) čina, velika preklja (prligel). Kadar je našej dekli nagajal sosedov poredni hlapec, jezila se je nad njim in pravila doma, da jej sosedov „hlapč-6n" ne da miru! P a n o n i c u s. — (Nova knjiga.) Te dni je izšla v zalogi „Matice Slovenske" knjiga pod naslovom „Slovnica italijanskega jezika. Spisal Jožef Krizman c. kr. gimn. profesor v Pazinu. V Ljubljani 1889. Tiskali J. Blaznikovi nasledniki. 8° 282 str. Cena za Ljubljano 1 gld., za deželo po pošti pre-jemana 1 gld. 10 kr. Knjigo dobiti je v Ljubljani v pisarui „Matice Sioveuske" na Kongresnem trgu št. 7. I. nadstropje, vsak dan od 9—10. ure dopoludne. — (Menažerija) v Lattermannovem drevoredu občinstvu dobro ugaja in čujejo se prav pohvalne sodbe. Ka| več o tej menažeriji, ko si jo bodemo ogledali. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Peterburg 27. avgusta. „Pravitelj-stvenij Vjcstnik" javlja: Car in carica s prestolonaslednikom in drugimi otroki včeraj ob 6. uri zvečer odpotovala iz Petergofa v Kodanj. Atene 27. avgusta; Pred včeraj po vsem Grškem močni potresi. Škoda neznatna. Razne vesti. * (V Odesi) živi dandanes nič manj, nego 2000 milijonarjev. Najbogatejši mej njimi, je neki Rali, ki inu 20 milijonov rubljev premoženja. Čudno je ipak vsekakor, da nahajamo mej tolikim številom milijonarjev samo tri prave Ruse. * (Besnost.) Iz Genta so 24. t m. poroča: V bolnici v sosednji vasi Lovendeghemu lotila se je preteklo noč nekega bolnika besnost. Besni mož usmrtil ie z britvijo tri osobe, več nego 20 jih je smrtno ranil. * (Nesreča na železnici.) Iz Novega Yorka se 22. t. m. javlja: Prvi vlak, kateri je peljal za poskušnjo mnogo najodličnejših meščanov iz Knoksvilla v Cumberland po novem tiru Louisvill-ske železnice, skočil je s tiru. Izmej 50 potnikov je 9 mrtvih, 41 pak večinoma smrtno ranjenih Prva vožnja se je torej vrlo slabo obnesla. Trujui zdravilu! vMpch. Vsakeršno trganje po hrbtu in udih ter bolečine v členkih vspcšuo ozdravi mazanje z Moll-oviui „ Francoskim žganjem in soljo", (jena steklenici 90 kr. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvor. založnik, na Dunaji, Tuchlaubeu 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 4 (55—10) kAUl-----Wl*L. - ia-»T^ jjmjami nor za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gid. 1.15. 9& l.i*t niču u p m \ uidtvu: Gosp. M. M. v Nižjem l'nilsku: Vaaa naročnina ju planina do 1. lebruvarja 1890. Hvala, pozdrav! 17 11J 43 i s 2ti. avgusta. Pri Muli« i x Fortdran, Spitzer, Zeller, Polačok, Stio-noaka, Wetzel, Ilartmun z Durnija. — Filip it Domhovara. — I ■ 1:1111:111 iz Radovliiue. — Ta k sini iz Trsta. — VVinkler iz Beljaka. — Hofbauurriz Driethala. — Fodor iz Zagreba. — HOffern z Bleda. - Žvagol iz Zagreba-. Pri Slonu : Primožič z Vrabč — Sgolia iz Trsta. Valentalič, Sudčuvič iz Nov. Bosne. — Reiner iz Trsta. — Stampfel iz Prage. — Epstein, Baseh, Schvvarz, Seober, VVippern z Dunajiv. — Đoblanovich iz Rovinja. — Patt ty iz Itopr.t. — Konrad » Tabra. — Nad rac h iz Contovola. Pri Južnem kodolvvru : Lohnor iz Liuca. — Ne-kerman iz Celja. — Grolz iz Trsta. Pri A vutrlJMkeui c«mur|l: Bižal iz Starega trga. Preiurov h Gorice. — Buzzi iz Pulja. Umrli * Ljufrljaiii: 24. avgusta: Marija Repar, delavka, 23 let, Florjan-ske ulice št 33, za jetiko. — Štefanija Pukelstein, posest-nikova hči, 6 mes., sv. Petra ceBta št. 48, za bužjastjo. — Anton Stibendk, delavec, 19 let, Opekarka cesta št 9, za jetiko. 25. avgusta« Alojz Zaje, gostilničarjev sin, 21 dni, Vegove ulioe št. 10, <.a drisko. — Jakob Jeras, delavčev sin, 2 leti, na Stolbi št. ti, za božjasijo. — Rudolf Erjavec, uradnega sluge ain, Iti mes., Merosudue ulice št. 1, za božjastjo. Meteorologično poročilo. čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. > cfl cm 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer mm. 736-7 mm. 737 1 mm. 12 9° C si. sev. 1250 C isl. /.ah. 18*8« C si. zah. 1 obl. obl. obl. B B mm. dežja. Srednja temperatura 129°, za 4 9° pod normalom. 2D"UJ.3n.3jslca, borza dne" 27 avgusta t. i. (Izvirno telegrafično poročilo.) včerai 8330 84 25 110 — 99*40 907- — 304 — 119-25 Papirna renta.....gld. Srebrna renta ..... r Zlata renta ...... „ r>" marčna renta .... , Akcije narodne bauke... , Kreditne akcije..... , London...... . „ Srebro ........ , Napol......... „ C. kr cekini ...... , Neruske marke..... , 4% državne srečke iz 1. 1864 Državne srečke iz 1. 1H64 Ogcrska zlata renta 4°/0 .... Ogerska papirna renta 5°/0 . . . 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . Dunava reg. srečke 5°/0 • - 100 gld Zemlj. obč. avstr. 4f/,°/0 zlati zast. listi Kreditne srečke .... 100 gld Radolfove srečke..... 10 ,, Akcije anglo-avstr. ba ike . . 120 „ "i rammway-druat. velj 170 gld. a v. - gld 9-4ft'/i 583 58-22 V, 260 gld. 100 . 132 174 99 94 121 119 134 20 199 227 gld. danea 83-45 84 30 109-80 9945 907 ■— 304 25 119-30 9-46'/, "r«4 B8-88'/. — «r 60 60 50 2'» BO 50 10 50 Marija Kred javlja talnega srca v svojem in v Imenu nedi raslih otrok Božene In Vladimira žalostno vest, da je Hogu v sega mogoč ne. m u dopadlo, našega preljubije iega in nepo/.abljivega soproga, oziroma očetu, gospoda MATEJA KREĆA deželnega tajnika danes dno 27. avgusta 1889 ob •/., 12. uri dopo-htdne, po daljši bolezni, prcvideuega se sv. zakramenti za umirajoče v 60. letu svoje starosti poklicati na oni boljši svet. Pogreb bode v četrtek dne 29. t. m. ob 4. uri popoludne iz bile št. 2. Igriške ulice. Sv. mašo zadušnice so bodo brale v farni cerkvi Marijinega oznanenja pri čč. oo. frančiškanih. Dragi pokojnik bodi priporočen v pobožno molitev in prijazen spomin. V Ljubljani, dne 27. avgusta 1889. V Ljubljani, v Lattermannovem drevoredu. T7"elils:a, menažerija Continental z levovim in slonovim gledališčem. Ob nedeljah in praznikih na dan 3 predstave z dresuro in krmljenjer ropnih zverin. Popoludne ob 4., 6. in 8. uri. — Ob delavnikih 2 predstavi ob 4. in 7. uri popoludne. Vrtak ii nastop svetoviioziiane krotllke zverin IlliNN IIH N V. ,686—1) Spoštovanjem ravnateljstvo. Išče se učenec za prodajalnico s špecerijskim blagom. Kje? pove upravništvu tega listn. (672-2) V pavolnej tkalnici v Litiji vsprejnie se takoj več izueenih tkalk v trajno delo pri Jaku dobrem zaslužku. (Spretne tkalko zaslužijo ondu do fi gld. in ve': na teden.) (637-6) Večje posestvo v neposredni bližini IBledfi. proda se iz proste roke. Natančneje poizvedbe v odvetniški pisarni dr. Mosche-ta v Ljubljani. 684-i i Ženitvena pik I 03 Trxovee in posestnik Kosttluice, udo- rf\ vec, star 38 let, v prijaznem kraji na I»oleiij- t^ skeiii, išče si za soprogo pošteno, domače vzgo-Jeno, slovenskega in nemškega je-.ika veščo go-rf\ Hpodičino, staro orf\ poslati upravništvu tega lista. — Tajiiost se ft* jamči. (687—1) ITa cesarja, Josipa tTgfU.. » O V O ! N O V O ! Glaser-jeva mehanična razstava lii jo goni par. Novo došlo! Posebne pozornosti vredno! Novo došlo! Mrtvaški sprevod IVI j. c. lcr« visokosti cesarjeviča Rudolfa.. Mehanično gibljiv! — Dunajski originalni posnetek! Gledalec zadel)! popolnoma pravo sliko ceremonij el& pri pogrebu, ker se sprevod prirodno verno gibljiv premika pred očmi njegovimi. — Ni navadna panoramna podoba ! Ustopnina na lO kr. znižana. (658 2) 1 w Ot e« 1 s •o o 'C J Eh jfl j—i 3 tS3 j, r—1 o f > a C« bc 9 > Ravnokar izšlo in oskrbljeno z iinstrovanim naslovnim zavitkom : Izdajalca domovine........20 k r. Domu In na tujem....... Iznnaui i. mala Jnponka..... Knez črni Jurij........ Narodne pripovedke za inlndlno . Nadalje: Tolstoj: KodbiiiMka sreča. Roman Za \se po pošti 15 kr. več. (692- 1) no 24 20 36 40 J. Giontini v Ljubljani. Sadje za mošt po cele vagone se kupuje. Ponudbe na Rudolf Mossc. Bregenz n/B. (685) Salonski karuselj, P. n. občinstvu, častitim rodbinam javljam s tem, da aem postavil svoj karuselj pod in se vsem najudanejže priporočam (681—2) vulgo „Heide". Potrebujem koncipijenta veščega v vseh strokah notarskega in izvanprepir-nega poslovanja; kandidatom, zvršivšim naj mu nje 31etno notarsko prakso, dajem prednost. Spričevala zahtevam v ogled. Službo nastopiti je takoj ali pa saj do 1. oktobra t. 1. Stanko Pirnat, (68!—i) c kr. notar v Zsitlčln.1. Fine i atrija uske prodaja (671—3) Anton Mizzan v Pazinu (Istra). Vsrnš'vt .v rrntt /'t'ti iu.it. Po soglasnej sodbi odličnih strokovnjakov koroški Jc vrelec jako odlična zdravilna stulcnrnica pri vratnik, želodčnih, mehurnih in obiNtnih bolezni li. pri kataru, hrlpuvostl, kar«!janji, posebno za otroke, pole.; toga pa tudi 424—14) jako fina namizna voda s posebno dobrim okusom, brez vseh orgauičuih in želodec otežu joči Ii primesi. Olavna zalogi* v LJubljani pri 91. E. Mupan-u; prodajajo ga uadal e: M. Hasttner in J. Klauer; v Kranj i : F. Dollenz. OKLIC. -^L^ \1V ^^L^ ^^L/ "^^^ >^tf \/kdt \At W vAy >^>> \^ 'U/ •«^^ s^^k^^l ^^v^^v * i * * * * * w ZZ2 \as *\AS \a/ \as \a/ \a/ \as \as \as \as \as\aS*\a/ ~\a/ '\a/ sa/ \a/ \a/ \a*s ^^.^^^^.^^ ^"v^Pv.^^ ^"v.^rv ^Pv ^rv ^Pv.^Pv..^"V .^rv .^rv,^rv Daje se na občno znanje, da želita stopiti v zakon: 1. Arhitekt Karol Friderik Weysser iz Badena, stanujoč v Monakovem, sin rentirja Friderika Weysser-ja in njegove soj)roge Matilde roj. Kroll v Durlach-u, 2. in Ana Plesche, stanujoča v Ljubljani, hči j- trgovskega agenta Frana Plesche-ta in njegove ~}* soproge Avguste roj. Samassa, nazadnje v Trstu. (683) Monakovo, dne" 24. avgusta 1S89. Stanovski uradnik kr. glavnega in prestolnega mesta Monakovo. L. S. pravni sove tO i k. C. kr. fSk i»rir. kneza Aiiers^erga železniška tovarna na Dvoru na Kranjskem "VI priporoča se za zalaganje (217—49) kouierčneKa litega blaga« peči v relikej izberi, okuJIA« in oKuJiftČuib delov, kotlov v vsakoršnjej obliki in velikosti itd. itd., litega blaga za stavbe: stebrov, oprijemačev, svetilničnih stebrov' priprostih in olepšanih, palic za okrilja, celih držaliSč, polževih stopnic, strešnih oken itd., eevij za stranišča, plino- in vodovode^ celih vodovodnih oprav, vodnjakovih cevij, sesalk itd., rudniških priprav: stop in mečkal, pripravljalnih, zavornih naprav, strojev za vertanje kamnov, rudniških vozk itd., fužiu-Nkilt itMprav: valjarjev v pesek litih, trdilnih valjarjev litih v surovo železne oblikov-nike, peresnih kladiv, klešč, fikrpcev, itd, strojiiih deiov surovo litih in zlikanih, pariilk strojev do 60 konjskih sil, rastlinjakov in pavilljouov iz litega in kovanega železa, mlinskib priprav, papirnienili priprav, ovnov za vodne tavbe, reservarov v vseh velikostih iz ploščevine in litega železa, turbin po Girardovej in Jonvalovej sistemu po B do 200 konjskih sil, transmisijskili priprav: vratil, plošč za jermena, čelnih in stožnastih koles z lesenimi in železnimi zobmi, Btalnih, s tenskih in visečih steljk, plošč za vrvi, konopce in žične vrvi, itd., stro|ev vodostolpnie, odi u juf o« ili vododržuib strojev, vodnih koles iz litega in kovanega železa, zagnih delov, kakor tudi priprav za parne in vodne žage in posamičnih cirkuiarnih Tavoletti- in žag z jarmom, stiskalnice: hidravličnih stiskalnih, stiskalnic z vretenom in v6dom, kopirnih stiskalnic, itd., železa v palicah in oulj iz kovanega pretopljenega železa. vprašanja glede oon se hitro odgovore. "«i izdajatelj in odgovorni urednik: Dr a Koti n S ribat ijRHtnina in tisk „Na>odne Tiskarne". 1713 *T