Leto I. - Stev. 20. Cena Cent. 50 •‘Goriški list« izide vsako sredo in soboto zjutraj. — Uprava in uredništvo v Gorici, Corso Verdi štev. 47. Telefon štev. 292. | Gorica, dne 12. julija 1944. Oglasi se zaračunavajo po ceniku, bančni konto pri Cassa di Risparmio Gorica. Zelo se motijo vsi tisti, ki verjamejo, da je komunizem najprej socialno gibanje, proti veri in kulturi pa dela šele v drugi vrsti. Nasprotno! Boljševizem je najprej in nujno in po vsem bistvu materializem, ali bolje sovraštvo do vsega duhovnega. Njegov boj je boj za uresničenje materialističnih načel. Zato je boljševizem, kadar pride na moč, barbarstvo preganjanje vseh predstavnikov nekomunistične in narodne ideje vselej prva točka nje' govega programa. Ne socialne reforme, ne izboljšanje delavskih razmer, na pravice narodnih manjšin. Tako je v Rusiji, tako v Mehiki, tako v Španiji, tako pri nas. Niso se spravili nad izže-malce ubogega ljudstva, ne nad oderuhe, ne nad narodne izdajalce. Ferjančiči, ki so se na lastno prošnjo dali spremeniti ime v Ferjani, so postali njih tajniki. Za socialne reforme so pustili čakati delavce in kmete. Vodstvo terenskih organizacij so prevzeli brihtni veljaki, krčmarji in oderuhi. Ni pa bilo treba čakati tistim, ki so v težavnih in dolgih letih zvesto delali in trpeli za ljudstvo. Proti njim je bilo vse pripravljeno, načrti in seznami, orožje in rablji in dinamit. Boljševiška revolucija je v Sloveniji dobila vse drugo kot socialni značaj. Za OF in njeno morilsko organizacijo stoji masa meščanov in polinteligentov. Za slovenskim domobranstvom pa množica bridko preiskuše-nega dolenjskega kmeta. To je dvojni obraz OF. Kjer so poskusili njen valpet-ski bič jo poznajo. Od tam prihajajo neprestano pisma in glasovi, kot je bil tisti iz Idrijskega, ki smo ga priobčili v 6. številki: »Ljudstvo je popolnoma obupano zaradi neprestanega ropanja, mobiliziranja in vsakovrstnih nasilstev s strani partizanov. Ljudstvo je do grla sito partizanov in odkrito kaže nasprotstvo do komunističnih idej. Pomagajte ljudstvu, dokler je še čas! O-bupanci in mrliči pomoči ne potrebujejo.« Kjer pa OF še niso poskusili, tam so še zanjo. Tam nasedajo še vsem njenim lažem. Najboljše zdravilo zanje bi bilo nekaj mesecev komunistične strahovlade. Zlasti bi bilo treba nekoliko komunistične strahovlade vsem tistim lahkomiselnim in-teligentom in buržujem, ki z nekim zadoščenjem gledajo na OFarsko uničevanje narodnih in krščanskih vrednot. Ne vidijo, kako se obenem ruši vsa kultura in vsi njeni temelji. Ne vidijo, kako mora ,vse to divjanje izpodkopati vso pravico in moralo, razkrojiti vse družinsko življenje, vpropastiti mladino, kontno pa oslabiti življenske sije naroda, za katerega se to-hke navdušujejo. Mar mislijo, da se bo to VOJNI DOGODKI ZADNJEGA TEDNA Še vedno o Contentinu - Boj v Rusiji Od Jadranskega do Tirenskega morja Gorica, dne 11. julija. - V.R. Že poteka prvi mesec invazije - brezdvomno najbolj krvav mesec te svetovne vojne. Ako pomislimo, da so Angloamerikanci že nad leto dni pripravljali skok na evropsko celino, da so v ta namen žrtvovali ogromne množine svojega najboljšega ma-terijala in vrgli v usoden boj najboljše, preizkušene čete, se nam morajo njihovi uspehi zdeti prav malenkostni. Še se govori o Contentinu, še divjajo na tem polotoku krvavi boji in Nemci celo zavzemajo v protinapadih prej izgubljena mesta, kakor La Haye du Puits. Edini resnični uspeh Angloamerikancev je zavzetje Cherbourga - bolje rečeno - razvalin mesta Cher-bourg, ki pa še dolgo ne bo moglo več služiti njihovim namenom. Pristanišča Cher-bourg ni več... Fronta se sedaj razteza v smeri proti reki Vire. General Bradley je spravil svoje čete v to področje in napada srdito med Carentanom in Periers. Pri Caenu napadajo Nemci - pričakujejo pa velikih sovražnih operacij baš v tem področju invazijske fronte, ker je mesto Caen za Angloamerikan-ce precej važno. V tem mesecu invazije je sovražnik izgubil nad 1100 oklopnikov in nad 1700 letal. Izgube na morju so tudi neizmerno visoke. 56 transportnih parnikov s 348 tonami potopljenih, 45 parnikov z 269 težko po- škodovanih, dve veliki križarki, 4 manjše križarke, 26 torpedolovk in drugih vojnih ladij potopljenih in 22 križark, 25 torpedolovk in 28 iz-krcevalnih ladij poškodovanih, to je mnogo. Rusi pritiskajo na Vilno. Istočasno napadajo ob zgornjem Dnjestru in pri Kovelu, pri ožini Baranoviči in severno Polocka. Glavno težišče ruske ofenzive pa je mesto Vilno, kjer posegajo v borbo kar štirje kori oklopnikov in sedem divizij strelcev. Predvidevajo se tu še mnogo hujši boji, ker spravljajo Rusi na to bojišče vedno večje mase rezerv. Kakor na drugih frontah tudi tu ni še videti nič odločilnega. Vsa neizmerna fronta valovi v ognju, toda požar je povsod enako mo gočen in enako grozeč. Rusi se ne ozirajo na strašne izgube, dočim nemška taktika skuša preprečiti baš nevarnost velikih izgub in temu razmerno premika svoje čete. Tudi v Italiji smo nekako pri starem - vsaj velikih, odločilnih novic ni. Par kilometrov izgubljenega ozemlja pač nima velikega pomena. Morda za sovražnika, ki išče po vsej sili prestižnih dobitkov. Sedaj govore poročila o Sieni, Volterri, Arezzu, Gubbiu in Mentoni. Povsod sovražnik pritiska s pomočjo močnih odredov oklopnikov. Toda povsod so bili njegovi napadi odbiti, razen malih infiltracij, ki so pa kmalu bile zajezene. Na vsak način je v polnem delovanju vsa fronta od Jadranskega do Tirenskega morja. Tudi sovražno letalstvo ne počiva. Mesta Verona, Bergamo, Ferrara, La Spe-zia in Mestre so bila hudo bombardirana. Ne štejemo pa teh akcij med vojne dogodke, ker skoro nikjer nimajo resničnega vojnega značaja. Žrtve teh napadov so skoro vedno le civilisti in cilj napadov rušenje stanovanjskih hiš, kulturnih ustanov in sploh poslopij, ki nimajo ni-kakega vojnega pomena. Nemško orožje »V 1« pa sedaj prav pridno odgovarja tem letalskim napadom in vrača milo za drago. Tako se poleg že na sebi sami strašne vojne bori tudi druga borba, ki so jo izzvali Angloamerikanci. Dosedaj so bile žrtve skoro izključno med evropskim civilnim prebivalstvom, sedaj pa občutijo to moro tudi Angleži in da jim pri tem ni baš lahko, razvidimo že iz Churchillovega govora v spodnji zbornici, kjer je priznal, da dnevno zadene Angleško 100 do 1.50 takšnih meteorjev in tla so žrtve velike. Splošni položaj torej sliči na splošno položaju preteklega tedna, kar treba pripisati v čast nemški obrambi, ki trdno in vestno stoji na braniku Evrope in ob kateri si nje sovražniki vedno bolj lomijo zobe. Toda nihče ne ve ne ure, ne dneva . .. vandalstvo ustavilo ravno pred njimi? Da bodo oni varni v tem divje brezumnem, a obenem premišljeno načrtnem pokončevanju življenj? Varni ob teh metodičnih masovnih pokol j ih, ktf je dovolj da te kdo osumi, da si — ne morda belo ali plavogardist -ampak samo komunist drugega odtenka, pa se že ima za 'dobro delo, če te kdo spravi s sveta. Kdo je pri boljševikih varen, to dovolj jasno kažejo čistke stare Leninove . garde, čistke v Titovem glavnem sta nu, smrt generala Vatutina, in pri nas značilna iznebitev dr. Aleša Stanovnika in Schiffa. Toda to meščanstvo je slepo. Če bi tem ljudem zaupali slovensko kulturo, bi bilo po njej. Edino zdrav pokret mladine, ki oprta na tradicije in s puško v roki vodi boj proti komunizmu, je tista sila, ki vodi slovenstvo na rešilno pot in ga bo otela novega barbarstva. Mi vanj zaupamo in gremo z njim! -m- Drevi ob 8 bo zanimiva konferenca za može in fante pri sv. Antonu. Vabljeni vsi ! Angloameriške letalske izgube v juniju Berlin, 10. julija. Angloame-ričani so izgubili v juniju pri svojih operacijah na zapadu, v Sredozemlju ter nad Nemčijo 2007 letal. V tem številu niso všteta tovorna jadralna letala, ki so bila uničena ob invaziji. Na južnovzhodnim področju so se udeležile borb poleg nemških tudi rumun-ske, bolgarske, madžarske in slovaške lovske sile ter protiletalske baterije. Delei kavkaških prostovolicev Berlin, 10. jul. V nemški prestolnici se mudi delegacija kavkaških prostovoljcev, in sicer Armencev, Azerbejdža-nov, Georgi j cev in severnih Kavkazijcev, ki so se v vojni na vzhodu že borili ramo ob rami z nemškimi vojaki prot* 1 .v-j še vikom in ki so se sijajno obnesli. Minister Rosen-berg je v četrtek popoldne sprejel prostovoljce ter je v svojem pozdravnem nagovo ru priznal visoke uspehe kavkaških prostovoljcev v njihovem boju proti sovjetskim zatiralcem. Poudaril je, da so poklicani, da po koncu te vojne postanejo v svojih domačih okrajih voditelji svojega naroda. Lakota v Rimu Stockholm, 10. jul. Po vesteh švedskega tiska se v Rimu razmere vsak dan bolj slabšajo. Prostitucija, beraš-tvo, črna borza in inflacija vedno bolj naraščajo. Makaroni stanejo sedaj n. pr. 300 lir v primeri z 2 lirama, kolikor je stal kg v miru. Vse tovarne mirujejo. 25 rimskih profesorjev so odpustili, med drugim Giglio-lija, Bootaja, slavna kirurga Paoluccija in Pendeja, strokovni vika za rimsko pravo Franciscia, specialista za tropske bolezni Castellanija ter prejšnjega finančnega ministra Štefanija. Balkanske Mire hliMma Beograd, 10. jul. Žalostna slika boljševiškega »raja»_se je pokazala pred dnevi v Bili aču. Tam se je prijavilo nemškim in hrvaškim vojnim oblastem 750 bednih ter hudo sestradanih kmetov iz Slunja in Cetingrada. Te žrtve boljševiških zločincev so bile še vse pod vtisom groznih doživljajev. Po njihovem pripovedovanju so politični komisarji s streli v tilnik pobili vse bolnike in starce, ostale pa nagnali z njihovih domačij. Skleda leče Oh enem zadnjih svojih pregledov domobranske narodne straže v Gorici je imel poveljnik domobrancev na Primorskem polkovnik Ko-k:il j r.a naše narodne stražarje tehten nagovor, v katerem je rabil svetopisemsko primero: »Ne damo se in ne dajte se za skledo leče!« ter jih pri tem bodril k narodnemu ponosu, k nepodkupljivosti, k neomahljivosti, k vztrajnosti, k zvestobi sebi in svojemu narodu. Polkovnik Kokalj je sicer res tedaj govoril zgolj stražarjem m njihovim častnikom. toda naj dovoli nam, da v s. !ijwa listu razvijamo njegovo misel dalje, zakaj, to, kar je govoril vrhovni poveljnik naše narodne straže svojim zvestim, velja tudi za nas, ki smo »civilisti«, ki smo kmetje, delavci, nameščenci, pri-prosti in morda inteligentni, izobraženi ljudje, le da orožja i io.akrat še ne znamo sukati, toda če bo skrajna sila, kdo \e, ce ne bomo tudi mi, nco-oro/eni, nekoč poklicani v obrambo domovine in bo tiidt nam zadonel neizprosni kije: »Ne damo se za skledo leče!« Ali poznate to zgodbo iz svetega pisma? Vsak vaš dušni pastir vam bi jo mogel ponoviti, ako ste jo že pozabili! Toda ali veste njen globoki nauk f Očak Izak je imel dva sinova, kosmatega in surovega Fzava in prebrisanega Izraela, oziroma Jakoba. Ezav je bil prvorojenec, Jakob drugo roj enec. Pride nekoč nerodni Ezav lačen in truden domov in bi hotel jesti. Jakob ali Izrael, praoče židovskega naroda, je že tedaj vse blago prodajal po judovskih obrestih. Dejal je Fzavu: »Ljubi brat, skledo leče imam, če hočeš, ti jo dam, toda za to mi moraš ti nekaj dati. Zanjo mi prodaj prvo-rojenstvo!« In nerodni, neumni, dobrodušni pastir Ezav je odgovoril: »Kaj mi je mar rrvorojenstvo, skleda leče je ta večer zame glavna stvar!« Take je dobil Ezav skledo leče, Jakob ali Izrael pa prvo-rojn stvo in v svetem pismu beremo, da je pozneje še pogosto ukanil svojega brata Ezsva in tudi svojega slepega očeta Izaka. Od tedaj — to P", pravi staro arabsko ustno izročilo, Arabci, sinovi Eza-Wi, smrtno sovražijo sinove Izraela, žide. Nas Slovence ta zgodba zanima v toliko, ker smo se v zgodovini že večkrat res prodali za skledo leče, to se pravi, da smo bili hvaležni za drobtinice, ko bi morali zahtevati cel hleb kruha. Hvaležni smo bili za milosti, ko bi morali zahtevati in bi tudi dol ili pravice. Našim stražarjem je ob pravem času prišlo svarilo od njihovega vrhovnega poveljnika »Ne damo se za skledo leče!« Svcjih pravic, svojega pr-vorojenstva ne damo iz rok. Od nekdaj smo tu in ne bomo se dali prodati, najmanj pa zapeljati nikomur. Potomec Izraela v podobi sodobnega internacionalizma zopet prihaja med nas. Laskavo nam ponuja skledo leče in pravi: »Vso narodno svobodo dam, dam ti celo Osvobodilno fronto, toda prvorojen-stvo moraš odstopiti meni, in-ternacionalistu, saj veš, da je narodna zavest nekoliko zastarana zadeva!« Da, hvala za tako »svobodo«, za tako skledo postane in neužitne leče, hvi.ls vam vsi drugi, ki mislite, da ako nam nekaj obljubite, da bomo to takoj sprejeli. Iniemacionalizem nam niti leče ne bi dal, temveč le od daleč kaže skledo, ki je prazna, sa; so jo že na Goriškem temeljito izpraznili gospodje »komsarji«, med katerimi je Izraelov potomec Aleksej Baebler naj višji, France Bevk pa le njegov skromen stre-žaj. Ako bi mi vašo ponudbo sklede leče sprejeli in bi vi zavladali nad nami, bi sc nam slabše godilo, kakor Ezavo-vim sinovom Arabcem, ki so po'rti odromali v neprijazno arabsko puščavo, nas pa bi internacionalna moskovska sodrga odgnala bog ve kam, na Soiovecke otoke, v ledene puščave severnega Ledenega morja ali v neprehodne sibirske tundre, nas, iz naše pri- ! jazne goriške dežele in lepe slovenske zemlje! Zato mi Slovenci ponujano skledo leče odklanjamo, iz svojih rok j svojega prvorojenstva ne damo! -Ir. Pogib&lj tolovajev Zagreb, 10. jul. Izgube komunističnih tolp na Hrvaškem so znašale meseca junija po neki uradni objavi '7016 mrtvih, 748 ranjenih in 1030 ujetih. Te številke ne obsegajo izgub v posebni akciji proti Drvarju, kjer je bil kot znano uničen Titov glavni stan. Te so vrh tega obsegale še okrog 8000 mrtvih in 3000 ranjenih ali ujetih. V istem času je bilo zaradi strahoval-nih napadov angloameriškib letalcev ubitih 706, ranjenih pa 905 hrvaških civilistov. Sestreljenih je bilo 36 sovražnih bombnikov. Gambara v republikanski Italiji Milan, 10. julij. Z uradne strani označujejo kot laž trditev sovražne propagande, da se je prejšnji šef generalnega štaba Gambara prebil skozi bojne črte ter da se je v anglosaškem glavnem stanu stavil na razpolago sovražniku. Ker so se pa v inozemstvu vedno bolj razširjali ti glasovi, se lahko izrecno ugotovi, da se zadržuje general Gambara nadalje na ozemlju itah lanske socialne republike- Premog - vir sil in novih snovi Temni, črni snovi, ki leži globoko pod zemljo in ki jo rudarji s težavo kopljejo na dan, da nam potem služi kot. kurivo, pravimo Slovenci premog. Preprosti ljudje poznamo premog samo kot kurivo v hiši in le od daleč slišimo, da je mogoče iz premoga dobiti še večje bogastvo kakor nekaj toplote in luči. Sodobna industrija je res zrasla le na premogu, toda v svojem iskanju je medtem že odkrila nove vire energije, to je nafto, vodno električno silo, kar ve-rja zlasti za Italijo, Norveško in še za nekatere druge dežele, ki so i">remoga revne. Premog dandanes ni več vir industrijske energije, pač pa je še vedno najbolj pogost, ker sta nafta in hidroelektrika precej omejeni. Seveda vemo za nastanek premoga dandanes prav dobro. V nekdanjih dobah razvoja zemlje so vode naplavile orjaške preslice in praproti v zakotne zalive, kjer je ta les okamenel in postal premog. Tam so sedaj rudniki premoga. Čeprav je bil premog pogosto tik pod plastjo prsti, ga človeštvo, razen na Kitajskem, dolgo ni uporabljalo. Sicer pa tudi ni imelo potrebe za tem. Bilo je dovolj lesa za kurivo. Šele, ko se je pričela razvijati industrija so pričeli uporabljati premog in odkopavati premogokope. Gospo dujoča moč Anglije v preteklem stoletju je slonela prav na njenih bogatih ležiščih premoga. Ko so drugi narodi, Nemci, Francozi, Rusi, zlasti pa Amcrikanei, na svojih tleh odkrili tudi zaklade premoga, 1 Anglija takoj začutila, da gre njena vsemogočnost h kraju. Po razvoju, po viru in po milijonih let dogajanja, se je nekdanji les razvil v štiri glavne vrste premoga, kakor jih , sedaj razlikujemo, namreč v antracit, ki ga poznamo pod imenom »kovaški premog« in ki je skoraj čist ogljik, dalje črni premog, rjavi premog in v lignit. Antracit razvije do 12.000 kalorij; črni premog 7-8 tisoč kalorij, rjavi premog 4-6 tisoč in lignit 2-4 tisoč. Na slovenski zemlji antracita nimamo. Črnega premoga pa le malenkost, namreč na Lavrici pri Ljubljani, pač pa je dovolj rjavega premoga, ki je le navidezno črn. Ako namreč ta naš premog stol-čemo na belo marmorno ploščo, dobimo rjav prah. Tega rjavega premoga so šc ogromne količine v 'Trbovljah, v Zagorju, Hrastniku, v Hudi jami in drugod. Lignita, ki se mu še pozna lesena struktura, pa je zelo dosti v Kočevju, v Št. Janžu in na Primorskem v istrskem Labin ju. Sodobni kemiki kar obžalujejo, da se premog še uporab-1 j a za kurivo, češ da je še drugih virov za ogrevanje dovolj. Premog pa naj se uporablja kot neizčrpen vir vseh možnih in potrebnih snovi. Prva snov, ki jo je človeštvo dobilo iz premoga, je bil gorilni, oziroma svetilni plin. Ako črni jiremog razdvojimo, dobimo prvič iz njega plin za plinarno, drugič koks, ki ima tudi veliko gorilno moč. To še ni vse, kar dobimo iz premoga, toda sedaj ne več samo z črnega, temveč tudi iz našega domačega r javega. Predvsem dobivamo iz njega že nekaj desetletij bencol, ki je važno gorilno kurivo in kemično sredstvo. Iz premoga dobivamo ani-linske barve. Poprej je človeštvo dobivalo barve na prostranih njivah, z odkritjem anilinskih barv, ki so postale te njive proste za žito in kruh. Iz premoga dobivamo sedaj saharin, naftalin, zaherlin in podobna živilska in razkužc-valna sredstva. Toda to so le male stvari proti odkritjem v najnovejših časih, namreč spričo izdelovanja umetnega bencina in umetnega gumija -bune - iz premoga. Različne so metode pridelovanja teh dveh važnih snovi iz premoga, toda tehnično načelo je povsod isto: n o d visokim pritiskom iq. treba spustiti vodik na ogljik v premogu in nato se pod gotovimi tehničnimi pogoji, ki so seveda skrivnost nosameznih industrij, ustvar-iajo take snovi kakor so nafta, bencin, petrolej, gumi in še nekatere druge. Razumemo sedaj zakaj vse bojujoče se države štedijo z gorilnimi sredstvi, zlasti pa s premogom. Premog je jirene-hal biti samo vir energije, temveč je postal tudi neizčrpen zaklad, človeštvu sodobnemu nujno potrebnih snovi. -Ir Kupujte! Cifajte! Širite! j« • VI iški lisr fo ga je ur (Konec.) Žalibog sc je pa vgnezdila v naš narod tudi prav zločesta propaganda. Ta pogubna propaganda je pa v tej uri izključen monopol tako zvane-ga osvobodilnega gibanja, ki s svojo govorjeno in tiskano propagando kot nihče doslej zastruplja naš ljubi narod. Tu in tam nam prinašajo prijatelji z dežele raznovrstne partizanske spise, ki jih je vse polno, kajti stotine izobraženih postopačev morajo pač tudi vsaj nekaj delati, da si zaslužijo stolčke, ki jih pričakujejo od svojega požrtvovalnega jiotepanja po raznih gozdnih in drugih letoviščih. Ljudje iz dežele, ki nam prinašajo razne liste, letake, brošure itd. OF, nas prosijo, da bi nanje kaj odgovorili, da ne bo ljudstvo vse zmešano. Če bi hoteli zavračati vse zmote, ki so nakopičene v partizanski literaturi, bi se morali ustaviti skoraj pri vsakem stavku. Laž in resnica, zdrave ideje in blodni socialni in drugi nauki so razmetani vsevprek, da zgleda vsa stvar kot nekaka zmedena štrena, ki mora zbegati in zdravo mišljenje preprostemu in naivnemu ljudstvu popolnoma popačiti. Kar pa dela partizansko literaturo posebno zoprno in kvarno, je duh sovraštva, ki veje iz nje. S potvarjanjem resnice, z očitnimi lažmi in natolcevanjem neti sovraštvo brata proti bratu v taki meri, da človek dobi vtis, kakor da bi vsa ta pisarija imela samo ta namen, da zaneti med Slovenci neusmiljeno bratomorno klanje. K tej stvari se bo treba še kdaj vrniti. Za enkrat želimo pribiti, da Slovenci do zadnjih let nismo poznali tako umazane, strupene, prostaške, lažnive, narod v koreninah zastrupljajoče pronagande, kakor je propaganda OF. Ubogo in pomilovanja vredno je ljudstvo, ki se hrani s tako duševno hrano. 6 KOBARID Zvesti svojemu poslanstvu, odrešiti naše Primorje izpod jarma komunistov, so prišli vojaki slovenskega varnostnega zbora na Jadranskem Primorju tudi v raj našega primorskega slavčka. Dne 25. aprila so prišli v Kobarid. Od začetka so jih ljudje gledali malo postrani, nekateri celo sovražno; saj so bili vse preveč pod vplivom Človek-plen Drugi so bili kmetje, rokodelci, tehniki, strokovni delavci, risarji, monterji, telefonistke, nastavljenci, trgovci, kemiki, neizšolani delavci, mornarji, pristaniški delavci, natakarji, tesarji, šoferji, železničarji, poštni uradniki. Nesrečneži vseh stanov. Med vsemi je veliko več meščanov, kakor kmetov in sicer 40.738 meščanov in 20.174 kmetov. Stalin ve kaj potrebuje — strokovne sile vsake vrste, od mehanika do učenjaka. Rabi pa tudi druge evropske delavske mase, ako tudi neizšolane, ker te predstavljajo v primeru z azijatskimi, mongolskimi, tartarskimi in kalmuškimi nomadi višjo in-tcligentsko stopnjo, ker bi sicer moral pregloboko seči v rusko inteligenco, ker je toliko izgubil v oklopnih brigadah, v letalstvu, tehničnih od- redih, topništvu, ki so vsebovali vse mlajše letnike ruske in ukrajinske delavske inteligence. Ne smemo pozabiti, da so posadke oklopnikov morale v kritičnih trenutkih na še nepobarvanih oklopnikih naravnost iz tovarne v boj. Tako pri Moskvi, pri Leningradu, pri Stalingradu. Ne smemo pozabiti, da so traktoristi velikih kolhozov in sovhozov večinoma popadali kakor vodje oklopnikov, da postaja vojna za Sovjete od 1940 leta naprej vedno bolj tehnična in da zato zahteva vedno več izšolanih in všolanih tehničnih moči. Zato ima danes večina podjetij večinoma ženske in mladinske delavne sile. Pri tem pa se zaveda sovjetsko gospodarstvo nevarnosti amerikanske konkurence, ki bo šele po sedanji vojni prišla do prave veljave in zato ve, da je tretja svetovna vojna neizbežna, ker so Azija, Afrika in dedščina Evrope kot plen predmet večne debate. Industrijska področja Urala in Sibirije zahtevajo ljudi. Tvorniško delo je tam popolnoma specijalizi-rano. Strokovno poročilo nemške industrije strojev za izdelavo orodja pravi, da obvladujejo takozvani sovjetski strokovnjaki le eno edino delovno funkcijo in nimajo nikdar splošne izobrazbe, kakor nemški ali evropski delavec. Dosegajo sicer rekorde, vedno pa le na enem špecijal-nem polju. Zato zamore povprečni evropski delavec igraje izpolnjevati zahteve skrajno dvignjene razdelitve dela v sovjetski Rusiji in predstavljati vedno dobrega strokovnega delavca. Tudi zdravniki, kemiki in biologi omejujejo v Rusiji svoje delo le na eno . edino funkcijo. Evropska de- I lavna sila katerasibodi vrste je za sovjetski sistem dragocena. Premislimo nekoliko, kakšne zahteve bi stavil Stalin v slučaju zmage? Odstop ozemlja? Reparacije? Zlato r* Devize? Stroje? Lokomotive ? Ladje? Ladjišča? Umetna gnojila? Oglje? Rude ali kovine? Kar bi se Stalinu poželelo ozemlja bi si vzel. O tem ne dovoljuje nikakih pogajanj. Zlata Nemčija nima več. Francosko zlato pa je pobegnilo v Zedinjene države. O-stale množine zlata nimajo nikakega pomena. Sovjetska Unija je že postala največji proizvajalec zlata na svetu. Devize zanimajo Rusijo še manj, ker hoče Rusija ie izmenjavo blaga. Na sirovinah pa je Sovjetska Unija dovolj bogata. Strojev ali pa dragocenih tehničnih proizvodov pa ne bi dovolila izdelovati v Nemčiji ali Evropi, ker bi se bala, da bi duh iznajditeljev I partizanske propagande. Vzorno vedenje naših vojakov in njih strumni nastop so te začetne dvome kmalu odstranili. Ljudje so kmalu uvideli, da domobranci niso nikaki izdajalci, kakor jih je proglasila Titova banditska vojska, ki je skupaj z badoglievskimi pritepenci od naše Benečije pa do gorenjskih meja uničevala naš narod pod krinko nacionalizma. Zavedajoč se svojega poslanstva so se vojaki takoj oprijeli dela. Začeli so prirejati narodna zborovanja, ki so ljudstvu pojasnila program naših primorskih stražarjev. Prvo tako zborovanje je bilo v Kobaridu. Na tenr zborovanju je govoril poveljnik Kobarida, ki je v energičnem govoru povedal ljudem, da je zadnji čas, da skupno stopijo vsi v eno samo vrsto protikomunistov. Priklical je ljudem v spomin, kaj so delali preje tisti gospodje Gruntarji, Me-dveži in Miklaviči, ki danes vodijo osvobodilno borbo v oblasti Kobarida. Spomnil jih je nato, kako so nekoč partizanski jirivrženci psovali na županstvu naše mamice, ker niso znale laško, kako so sedanji partizanski vodje nekoč učili našo mladino fašističnih predvaj itd. Podobna zborovanja so se vršila v vseh krajih od Bovca do Tolmina. Tudi Beneški Slovenci, katerih vasi ropajo laški partizani, so se priključili v vrste naših narodnih straž. Ljudje so spoznali naše fante in so se jih oklenili. Danes je kobariški okraj dal okrog 200 krepkih fantov, ki sc šolajo v Trstu za nove postojanke okrog Kobarida. SLOVENSKA URA v tržaškem radiu V nedeljo, 9. t. m. je okoli pol štirih popoldne bil zanimiv spored v tržaškem radi-iu. Nam vsem poznan rojak' iz Vipavske doline g. vladni svetnik Narte Velikonja je bral svoje anekdote, ki so znane po svoji duhovitosti -pa tudi vzgojnosti. Bil je res užitek poslušati jih, saj je pisatelj svoje delo bral dož’\-ljajoče. Vsak se je moral nasmejati in smo zato g. vladnemu svetniku zelo hvaležni, da nam jc pripravil tako lepo nedelisko popoldansko raz-vcdiiio. Med posameznimi deli so se vrstile narodne in umetne pesmi. Nedel jske popoldanske slovenske ure v tržaškem radiju so tv- spretno organizirane in so Slovencem vedno bolj pril ubliene. G.F. tu služil za kovanje lastnega orožja. Preje so se rušile trdnjave, danes bi se rušile visoke peči, vodne naprave, tvor-nice celuloze, radijske postaje,, turbine. To bi bil plen in s tem bi tudi človek postal vojni plen. Kako to? Ni li to straho-valna slika propagande P Kdor tako misli, ne pozna ne sistema, ne življenskega pojma sovjetov in ne pozna niti ruske zgodovine. Ko so Nemci v letu 1941 vdrli v Sovjetsko Unijo, so povsod v vaseh dobro opazovali življenje. Tu so videli, koliko kmetov je bilo v zadnjih desetletjih preme-tanih iz enega kraja v drugi. Mnogi so tri ali štirikrat morali menjati kraj. Povsod so bili ljudje, ki so že doživeli Sibirijo. Po angleški cenitvi je stalno najmanj 15-20 milijonov sovjetskih državljanov v koncentracijskih taboriščih. » bil,u. »Adria-Zeitung«, ki pri naša '.o poročlo, dostavlja, da bo ta korak policije z veseljem pozdravila skora’ vsa lavnost Bil je že skrajni čas, da se je ukinilo obratovanje verižniških gostišč, kjer so nekarerniki v petem leoj voj ne žrli po mili volji kot v naj-'epšem miru. List dostavlja: Naj bo ukrep proti teir go stilni Carjem v svarilo 1 sem, ki hm je vojna samo r riliku 7a dobičkanosne kupčiie Če se v Iratkem ne spameoijejo. ho padla na njihova r imena težka roka gospodarske policije! OTROCI BODO DOBIVALI SLADKOR Pokrajinski oddelek za prehrano objavlja, da bodo od 4. ■ ulija dalje dobivali vsi otroci do 2. let v Tržaški pokrajini po 500 g sladkorja na mesec. ROMANJE NA GRETO V;ši.jo se že priprave za tradicionalno praznovanje Karmelske Marije dne 16. julija. Ta praznik obhajajo vsako leto posebno slovesno na Greti, kamor prihajajo romarji z vseh strani. Najprej bodo poromali k gretski Mariji Karmelski rojanski žup-liani 6,625.204 LIR je prispeval Trst za oškodovance zaradi sovražnih letalskih napadov do dne 6. julija. CENE KORUZNI MOKI 'Iržaško prehranjevalno ravnateljstvo sporoča, da so določene koruzni moki te cene: pri pridelovalcu 154.90 lir za 100 kg. V prodaji na debe^ lo 213 lir, v nadrobni prodaji 2ju lir. NA POBUDO vodstva Verdijevega občin skega gledališča v Trstu je bila ustanovljena šola za zborno petje. Namen šoie je pripraviti dobre pevce in pevke za sodelovanje v gledališkem zboru. V šolo se sprejemajo osebe ženskega spola do 30 let in moškega do .35 let. SMRTNA KOSA Te dni so umrli v Trstu 65-letni Andrej Batič, 55 letr.i Marij Sosč, 571etna Dominika Dušič, 911etna Amalija Rom m el, 421etni Jožet Brecelj. 53-letni Ivan Kermac. 421etni Anton Lipovec, 721etn..: Antonija Ilirec in 671etna Maksi milijana Tujak, 401etni Vik tor Antoni, 661etni Alojz Skodlar, 541etni Atili Loj. 531et> Anton Čcrgolj, 571etni Ju.;t Pečenko, 741etni Franc Stopar, 671etna Marija Jurešič, 71 letni Karel Krofta, 76!ctna Murija Moze*ič, 51 letna Her m na Ob'ak, 931etna Mariia Furlan vd Kristofoli, 731ctna Marija Klemenčič ter upokojenec Just Krizmančič. POROKE Te dni so se poročili v Trstu trgovski nameščenec Robert Birsa in frizerka Jožefina Z iber. modelist. Rok Lussi in gospodinja Josipina Ferluga, šofer Gril Armand in Liospc dinja Rozalija Pap, delavec Orest Štclcer in gospodinj* Ana Pipanova, delavec Marcel Baronino in gospodinja Hermina Kolavčičeva. STRELI V ULICI CAPUA-NO Težka nesreča se je pripetila v nekem stanovanju v ulici Cupuano št. 10. Finančni stražnik Jožef Savoia, ki je na dopustu, se je mudil pri svoji sestrični Italiji Prete. Segel je po samokresu na mizi, ki ga je pričel čistiti. Nenadno pa se je samokres sprožil, v naslednjem hipu se je zgrudila Italija Prete na tla Strel ji je šel skozi levo ramo. Prepeljali so jo v tržaško bolnišnico in je njeno stanje precej resno. MASTNE MADEŽE NA MARMORJU polij s kisom in pusti nekaj časa. Potem umij madeže s toplo vodo. Izginili bodo. Kmetijstvo Zalivanje vrta Letos se res ne moremo pritoževati nad pomanjkanjem dežja, saj ga je bilo že več kot preveč in kmet z zaskrbljenostjo gleda, kaj bo z njegovim pridelkom. Vendar pa bo zdaj, v poletnih mesecih prav kmalu nastopil čas, ko bodo predvsem vrtovi pogrešali vode. Res je v naših krajih dovolj padavin, da, nemalokrat še preveč, vendar pa vsako leto več tednov ali celo nekaj mesecev občutimo, kaj je suša. Najbolj občuti nomanjkanje vlage vrt, kajti zelenjava mora biti nežna in okusna, zato potrebuje mnogo vode. Če se torej zemlja nosuši, je treba vrt zalivati. Pri zalivanju moramo paziti na tri stvari: kakšno vodo uporabljamo, kdaj naj zalivamo in kako. Najmanj prikladna za zalivanje je studenčnica, posebno če je zelo mrzla in trda. Tako vodo napeljemo v večji sod ali korito, kjer se čez dan ogreje in izgubi svoje trdote. Potem šele je dobra za zalivanje. Najboljša je seveda deževnica. Pa tudi voda iz rek in potokov je kar dobra. Spomladi zalivajmo samo ob lepem vremenu, zjutraj ali dopoldne. Če zalivamo spomladi ob mrzlem in oblačnem vremenu, naredimo več škode kot drugega. Poleti pa moramo zalivati pozno zvečer, ko se je zemlja že ohladila ali pa zelo zgodaj zjutraj, da zemlja še lahko posrka vodo vase, preden na soncu izhlapi. Mnogo bolje je, da zalivamo zvečer., ker zemlja lahko čez noč vsrka vlago. Kako naj pa zalivamo? Lab' ko prilijemo k vsaki rastlini posebej ali pa razpršimo vodo kar po vsej gredi po rastlinah .Z razpršitvijo vode samo osvežimo zelenjavo. Pravo zalivanje je le, če zalijemo vsako rastlino posebej naravnost h koreninam. Če le površno zmočimo zemljo za kaka dva ali tri centimetre, to kaj malo koristi, ker se voda takoj posuši in sploh ne pride do korenin. Tako lahko zalivamo po dvakrat na dan, pa bo skoraj brez koristi. Če pa zalijemo vsako rastlino posebej prav temeljito, da prodre voda do korenin, se lahko na vrtu kmalu posuši, v globini pa ostane vlaga tudi po več dni. Kadar sadimo zelje, ohrovt, paradižnike ali cvetlice, moramo zaliti vsako rastlino posebej. Vsaki moramo dati vsaj pol litra vode. Ko smo vse posadili, popršimo tudi povrhu, da se osvežijo še listi in ves zgornji del rastline. Kadar sejemo zelenjavo, moramo zemljo vedno po-pršiti, da se tesneje oprime semena. Kadar je suša zelo velika, je treba zalivati tudi sadno drevje in ponekod celo trte, mlajše drevje je seveda bolj občutljivo. Vendar pa nikakor ni prav, če zalivamo vsak dan, in to le površno. Treba je zaliti vsako drevo prav te-meljito. Vsakemu drevesu moramo dati deset do dvajset litrov vode. Zalivati pa moramo samo enkrat na teden. Za večja drevesa je treba še več vode, a zato jih zalivamo še bolj poredko. Šport SREČANJE DARNOLDI -CARNERA ODGODENO Radi velikega naliva, ki je poplavil stadion v Gorici, je bilo srečanje za italijansko pnenstvo v prosti rokoborbi med Goričanom Darnoldijem in Carnero iz Sequalsa (Furlanija) odgodeno na nedeljo. Srečanje se bo vršilo torej v nedeljo 16. julija ob 10. uri zjutraj. JADRANSKO PODROČJE -PIEMONT 2—2 (2—1) Trst, dne 9. julija 1944. -Navzlic hudemu nalivu, ki je precej vplival na stanje igrišča, je tekma med obema reprezentančnima moštvima bila nekaj izrednega. Ogromna mas i občinstva je prisostvovala tej tekmi. Na splošno ie Jadransko področje pokazalo lepšo in nevarnejšo igro, do-čim je pri gostih igra slonela večinoma na virtuoznosti pravih žonglerjev nogometa, kakor so Gabetto, Piola, Maz-zoia Piemont je imel na svoji j strani tudi obilo sreče. Najmanj trikrat je žoga praktično že bila v vratih, ko jo je slučaj vrgel ven. Gol izenačenji: \ korist Piemontu je prišel v zadnji minuti, sad zmede pred vrati Jadrana. Jadransko področje bi zaslužilo zmago, ker njegovo moštvo ni v ničemer zaostajalo za tekmecem in ga je v mnogem nadkriljevalo. Posebno o-brarnhu je bila nekaj nepremostljivega. V njej je bil Piš-čaric pravi steber. Nekaj slabše kot drugi sta igrala Grezar ir. Trevisan. Striuli je bil vratar, kakršnih je malo. Na nasprotni strani je ugajal Piola in tud: Gabetto je pokazal marsikaj lepega. Kot tehnična skupina pa ’je bilo Jadranska področje precej boljše. Goli: Gfbetto, Eliani, Stua, Gabetto Sodnik: Lipizer iz Gorice. Gledalcev okoli 10.000. - V.R. Gospodarske vesti Inflacija na Bližnjem vzhodu V Fg ptu bo obtok bankovcev kmalu dosegel 110 mil? ionov tri.rov, šestkrat toliko kakor pred vojno. V Palc^ti-n- y: obtok bankovcev v višin: 40 milijonov funtov že svr krn1 tako velik kakor pred \o:no. Katastrofalen ob-soi, ]e d'.*->egel obtok bankovcev v ! '-ku. Pred vojno ie znašal 5 5 milijona iraških dinarjev, danes pa je dosegel 40 milijonov dinarjev, da se je povečal za osemkratno. Državni proračun je znašal pred vojno 3 milijone dinarjev, danes pa znaša 24 milijonov. Zivljenski stroški so v maju že prekoračili mejo 600 od sto. BRITANSKI PRODUKCIJSKI MINISTER LYTTEL-TON je izjavil v neki debati: Anglija je bila dosedaj vedno upniška država. Iz sedanje vojne pa bo izšla kot največja dolžniška država. MEJA NAJVIŠJE DOPUSTNE ZADOLŽITVE USA je bila s posebnim zakonom, ki ga je sedaj podpisal Roosevelt, zvišana od 210 na 260 milijard dolarjev. Nasveti za hišo PRANJE SVILENIH ROBCEV Zribaj surov krompir in ga otisni. V tej vodi operi robce, čisti bodo in dobili bodo blesk. Čim več robcev, tem več je treba krompirjevega soka. Ze drugo leto izhaja v založbi Narodne tiskarn«* v l jubljeni zbir-ka romanov H DOBRA KNJIGA" Ta zbirka, ki je v kralkem času pridobila velik krog naročnikov, obsega literarno visokovredna dela iz domače in svetovne literature. Vsak mesec izide po en roman v obsegu 250 do 350 strani. Navzlic visoki nakladi je od doslej izdanih dvajset romanov že docela razprodonih devet, irije pa se dobe samo še v vezani izdaji. Iz seznama izdanih romanov, ki je priložen vsaki knjigi, je razvidno, kateri romani se še dobe. V kralkem izide kot 21. roman te zbirke: Jens Peter Ja-cobsen: MARIJA GRUBBFJEVA. Na področju goriške in tržaške pokrajine se dobe romani Dobre knjige v naslednjih knjigarnah -Gorica : Knjigarna Carducci, Katoliška knjigarna in večje pro-dajalnice časopisov, Trst: Knjigarna Štoka, Postojna : Sever Marija. Odgovorni urednik. Dr. Milan Komar - Gorica Jerzy 2ulawski: 20 Jla sre6mi o6li Morje nalivov, 9° zah. dolžine, 37° sev. Širine, drugi Lunin dan, 152. ura popoldne. Približno sto ur, to se pravi kar štiri zemeljsike dni, sc že vlačimo po tej ravnini, ki, vse kaže tako, nima konca. Kamor seže oko — praznota, nobene vzpetine, nobenega vrha, kjer bi sc mogel zadržati. Strašna puščob-nost te pokrajine nas utruja, tlači, ubija. Nekoč sem potoval čez Saharo, toda Sahara je spričo te pokrajine krasna, raznolika dežela. V Sahari so skalnate verige, valoviti peščeni holmi. za njimi pa često zeleni vrhovi palm, ki rastejo po bujnih oazah; nad Saharo je sinje nebo, ki zdaj pa zdaj srebrno zablesti, ki je polno jasnine v visokem poldnevu, rdi ob zori in se odeva v zvezdno opono noči; po Sahari vihrajo nevihte, ki vzburkajo peščeno morje in pričajo o življenju, gU banju. Tu vsega tega ni- Kamnita tla, razorana z globokimi brazdami, preperela na površini od sončne pripeke, «uoliona, strašna kakor to nebo nad nami, ki se V vseh tri sto urah ne menja, ne spremeni niti za hip. Veter, sinjina, zelenje, voda, življenje — vsfa to nam je le še prelepa genljiva, neverjetna pravljica, ki smo jo slišali nekoč v mladosti, davno, davno. . : Na Luni smo po naših zemeljskih računih še ne cela dva meseca, toda nam je tako. kakor da so minili medtem vekovi . . . Počasi se prilagujemo novim življenskiim pogojem. To, kar nas obdaja, nam ni več čudno, čudni so spomini, ki nam govore, da je tam gori na tisti svetli obli, viseči sr^di zvezd na temotnem nebu, dežela, kjer smo rasli, živeli, dežela, drugačna, lepša in vesela, tako neizmerno vesela .., O, ljudje ne znaijo ceniti lepote svo-le Zemlje! Da so prišli sem kakor mi, bi jo ljubili takov kakor jo ljubimo mi, njo, za vselej izgubljeno, sanjali bi o njej v grozničavtih, nemirnih blodnjah, polnih bolestnega hrepenenja .,, Kako me utnuja to spanje! Toliko da se zbudim, pogledam v nebo in vidim, da stoji sonce še vedno tam, kjer je stalo pred nekaj urami, da je naš voz, čeravno se venomer pomika naprej, še zmeraj na tej puščavi, še zmeraj enako daleč od obzorja — tako mi je, kakor da ni ne časa, ne prostora, temveč sama neskončnost, sama večnost .,. V razvedrilo in zato da ne znorimo, si pripovedujemo vse mogoče dolge, včasih otročje prigode, ali pa beremo iz zemeljskih knjig. Imamo nekaj prirodoslovnih del, obsežno zgodovino človeške omike, nekaj znamenitih pesnikov in biblijo. Zlasti biblijo beremo pogosto. Navadno nam jo razlaga Tomaž in z zvonkim, polnim glasom bere mesta iz Geneze ali Evangelija . . . Poslušamo, kako je Bog ustvaril Zemljo, da bi človek hodil po njej, in Luno, da bi svetila Zemlji ponoči; kako je ukazal noči, naj sledi dnevu, kako je Adama izgnal Iz cvetočega raja v pust, nerodoviten kraj; poslušamo, kako je Zveličar prišel na svet, da bi odrešil človeški rod, kako je z zvesto čredico hodil po dišečih lokah in jelenih gorah Galileje, kako je trpel in umrl; poslušamo vse to in gledamo na Zemljo, ki podobna srebrnemu srpu na črnem žametu potuje skozi puščobne, strašne prostore pod Soncem.,. Marta se vsa utaplja v teh zgodbah. Ko Tomaž odloži knjigo, mu zastavlja razna, včasih nenavadna vprašanja pa se nanašajo na naš sednanji položaj- Zadnjič je rekla Tomažu: »Midva sva kakor Adam in Eva«. Re. snično, prvi človeški! par sta na tem svetu, izgnana sta bila z Zemlje v puščavo, kakor sta bila pregnana Adam in Eva iz raja — toida kaj sva midva s Petrom? Mar ni nekaj nečloveškega v tem najinem današnjem stanju? Tomaž in Marta imata sanja Po sebi pravico do življenja, a midva — čemu sploh živiva? Spominjam se, da smo govorili na Zemlji, ko smo se odpravljali na to Vsemirsko potovanje: Gremo zaradi znanja! Zdaj vidim, da znanje sanic* človeku ne zadošča, če ga ne more utrditi in predajati drugim. Gledamo čudesa, ki jih še ni videlo človeško oko, pa jih sprejemamo dokaj brez. brižno, saj ni nikogar; da bi mu pripovedovali o svojih odkritijih. To je tudi vzrok, da mnogo stvari — nehote — ne raziskujemo, čeprav bi jih mogli in morali raziskovati. O, da imamo sredstvo za sporazumevanje z Zemljo! Brez tega je naše življenje nesmiselno. Srečni Tomaž in srečna Marta! Tadva živita drug za drugega. Strašna vročica me kuha, ko ju gledam, ko rr.islim o njiju. Tam na Zemlji, kjer sem živel šest in trideset let, sem spadal — kaj bi taljil — med tiste bedake, ki poznajo samo eno ljubezen: znanost, samo eno hrepenenje: resnico. Zdaj začenjam hrepeneti po tisti veliki skrivnosti večnega življenja, ki jo ima v sebi ženska, po tisti sveti blodnji, ki se v njej javlja ta skrivnost — po ljubezni, , . Ha, ha! Kako smešen stavek sem pravkar napisal! Sam sem in sam bom do smrti; ko me bo popadla, za- duši z mano vred tako neizrabljeno silo, ki ustvarja novo življenje, kakor tudi neizkoriščeno znanost, ki je podobna studencu med nedostopnimi, nerodovitnimi skalami. Marta. . . Cemu sem zapisal ;o ime? Kaj mi mar to na pol divje m.i-1? barsko dekle, ta mlada, gibka živalca, ki je sem v te strahotne daljave ni gnala veličastna žeja po raziskovanju, marveč navadna, neumna ljubezen do moškega. Res, nič mi n' mar, pa vendarle mislim nanjo, brez prestanka, bolestno, trdovratno. Tu smo trije moški, krepki, modri, pa vend,ar nismo prinesli človeka na ta svet mi, temveč ona — ona, šibka, nevedna ženska. Med nami kaj velja samo tisti, ki ga je izbrala — ona . . . Midva ne veljava nič — s svojimi možgani bova služila in služila samo njima. Prav za prav je to krivica! Zakaj on? Zakaj samo on? Zakaj ravno on? Ko nas je moledovala, naj jo vzamemo s seboj, je rekla: »Vaša sužnja bom!« In zdaj? Zdaj smo mi vsi njeni sužnji, čeravno nam ona n