Naročnina listu:
K 10--» 5‘-
«	2-50
Celo leto .
Pol leta Četrt leta .
Mesečno . .	1-—
Zunaj Avstrije: ===== Celo leto . . K 15' —
Posamezne številke ::	10 vinarjev. ::
STEAM
Inserat! ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od čredne petitvrste : pri večkratnih oznanilih velik :::	popust	:::
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
			
Uredništvo in upravništvo: Maribor HoroSka ulica 5. = Telefon št. 113. j " » -- ' ' 		.	V--	Meodvisen političen list	za slovensko ljudstvo.	Z uredništvom se more govorlr? vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Nadvojoda Friderik — feidmaršal.
Na Rusko-Pòljskem neprenehoma boji. — V zahodni Galiciji smo ujeli nad 10.000 Rusov. — V Karpatih se umikajo Rusi na gališko stran. — ¥ Srbiji prodirajo naše čete južno od Beigrada proti Rudnik gorovju, - Pri Gornjem Milanovcu smo se izognili močnejšim srbskim četam. — Tri nemške križarke uničene. — Turki obkolili mesto Batum ob Ornem
morju.
Avstrijsko stališče.
Živimo v zgodovinskih dneh. S krvjo in železom črta in kleše usoda državam po Evropi, Aziji in Afriki novo bodočnost. Nekatere bodo izginile, druge se povečale, nekatere se zmanjšale, nove bodo nastale. Tudi medsebojno razmerje se bode spremenilo in ustvarile se bodo nove zveze. Nekatere dinastije se bodo potisnile med plemenitaške rodbine, druge zadobile na uplivu in sijaju, tretje seveda izgubile. Na milijone in milijone vojakov je na bojiščih zaposlenih, da zarišejo nov zemljevid starega sveta.
Sedaj so veliki časi Sedaj je treba misliti na skupnost in ne na posamezne dele, vsak mora pustit, ozire na svojo ožjo domovino, da tem sigurneje dovedemo našo skupno domovino Avstrijo do zmage in nove moči in da uvrst;mo v krono naše, skoro tisočletne vladarske hiše Habsburžanov nove bisere, kajti samo v edinosti in skupnosti je moč in zmaga.
Austriaci Slovani docent. Ko se je napovedala vojska slovanskima državama Rusiji in Srbiji, nismo niti trenotek dvomili, kje je naše mesto. V stari uda-nosti do Habsburžanov so se avstrijski Slovani podali na bojišča, da tamkaj krvavijo in umirajo za svojo skupno domovino in svojo vladarsko hišo. Ves svet ve, da so sovražniki na 'tihem računili na slabost avstrijskih Slovanov, češ, v danem trenotku bodo odrekli. Toda to se ni zgodilo, Zaračunili so se, ker niso poznali naše nesebične zvestobe do Avstrije in cesarja in so zamenjali to zvestobo z našim večnim in odločnim bojevanjem napram germanizatoričnim in mad-
jarizatoričnim tendencam centralnih in pokrajinskih vlad.
Avstrija je domovina tudi nas Slovanov ravno-tako kakor Nemcev in Madžarov, in zato čuvamo nad njeno usodo z enako vestnostjo in skrbjo. Za njeno bodočnost, za njeno neodvisnost in njeno mogočnost vneto bijejo naša srca in ker smo najštevilnejši, je kajpada razmeroma tudi največ avstrijskih Slovanov na bojiščih, ki žrtvujejo dan za dnevom življenje in imet^e,, da na nepobiten način dokažejo domoljubno čustvo svojih narodov.
Toda ko teče toliko slovanske krvi za slavo Avstrije in Habsburžanov, ko odhajajo vedno novi slovanski vojaki na bojišča, da se borijo z’a, neodvisno bodočnost Avstrije in slavo habsburške hiše, se najdejo na našo veliko žalost ljudje, ki smejo javno in neovirano zagovarjati misel, naj se po boju prostovoljno odrečemo absolutni neodvisnosti Avstrije in vladarske hiše ter se zadovoljimo z ulogo, ki jo imajo sedaj posamezne nemške zvezne države iti vladarske hiše pod vodstvom pruskega kralja. Mi odgovarjamo na to: Avstrija nad vse, kakor za nas, tako tudi1 za druge narode.
Obžalujemo vznemirljiv nastop nezrelih fanatičnih elementov in pričakujemo, da se v bodoče onemogoči njih javno nedomoljubno upliv an je na, širje kroge. V interesu Avstrije in Habsburžanov si ne damo vzeti pravice, da bi tega odkrito ne izrekli in ne glede na levo in desno povdarjali avstrijskega stališča.
Slovani smo že pokazali svoje neskaljeno avstrijsko domoljubje, zato je treba, da ga tudi drugi narodi.. Vse skupaj nas mora prevevati le eno prepričanje: Avstrijci smo in nič drugega kot Avstrijci.
„Schutz- und Wirtschaftsbündnis“.
Nemškonarodni poslanec I, W. Dobernig iz Koroške je sedaj dvakrat zaporedoma, dne 6, dec. in 10. decembra, v graški „Tagespošti“ priobčil članke, v kateri se ogreva za „Schützt- und Wirtschaftsbündnis“ z Nemčijo, ali v drugih in slovenskih izrazih, za vojaško in gospodarsko skupnost z Nemčijo,
Z ozirom na dejstvo, da stopa vprašanje nekake skupnosti z Nemčijo v avstrijsko-nemški javnosti v o-spredje, se nam zdi potrebno, da v informacijo povemo nekoliko besedi o sedanji1 ustavi v nemški državi.
Nemška država je zvezna država, ni enotna država, a tudi ne državna zveza. Posamezne zvezne države so izgubile svojo popolno suvereniteto. Za gotove zadeve je edino-le državna oblast merodajna, za druge zadeve ima država postavodajalstvo, a druge države eksekuifcivo. V gotovih notranjih zadevah so posamezne države popolnoma neodvisne in samostojne, velikega pomena je določilo, da sme država na račun zveznih držav potom ustavne spremembe razširiti krog zadev, kojih pristojnost spada pod državno oblast.
Bolj jasno je to osvetljeno, ako navedemo oddelke državne ustave:	1. Zvezno ozemlje; 2. državno
LISTEK.
Kako je v Lvovu.
Posebni dopisnik londonskih „Times“ javlja iz Lvova: Isti trenotek, ko se ustavi vlak na lvovskem kolodvoru, se potnik že nahaja v vzduhu vojne in pa vseh vojnih grozot. Na glavnem pročelju kolodvora stoji še vedno ime Franca Jožefa I, Kolodvor je popolnoma zasedlo rusko vojaštvo. Komaj sem izstopil iz vlaka, me je že obkrožila ruska policija in me začela natanko izpraševati. Se-le potem, ko sem pokazal posebno uradno dovoljenje, se me je izpustilo dalje. — Restavracija I. razreda na kolodvoru je urejena v lazaret. Tamkaj leže ranjenci tako dolgo, dokler jih ne pneneso v drug vlak ali v kako bolnico v mestu. Iz čakalnice II, razreda so odnešene vse klopi Samo na sredi dvorane jie še ostala velika miza. Poleg vseh vrat in poleg vsakega prehoda stoje straže z nasajenimi bodal:1. Samo en prostor na kolodvora se ne u-porablja v vojaške svrhe. To je krasna sprejemnica. Ruski poveljnik lvovskega kolodvora mi je otvoril 'to dvorano, okrašeno z divani in dragocenim pohištvom. Razkošnost te dvorane je v velikem nasprotju s sliko, ki jo nudijo ranjenci s svojo bedo in nesrečo. Vse lvovske ulice so polne ruskih vojakov, ;Povsod j,e videti kozake na svojih mršavih konjih. Vsak trenotek srečava človek prevozne vozove, polne ranjencev in črede goveje živine, ki jih gonijo kozaki. Občinstvo se je že privadilo vsemu temu. Ker Rusi ne ravnajo s prebivalstvom preveč okrutno, se vsakdo prizadeva, ria živi ž njimi v najboljših odnošajih. Kljub temu pa se z velikansko silo pokazujejo, simpatije za Avstrijce, kar se najbolje vidi pri dopošiljanju avstrijskih ujetnikov. Videl sem prizor, ki je nudil jasen dokaz teh simpatij. Po ulici je jahal oddelek kozakov, ki je gnal
nekoliko ujetih avstrijskih vojakov. Na, obeh straneh po pločnikih je drvela množica ljudi, se prerivala skozi kozake in nudila avstrijskim vojakom, oblečenim v sive uniforme, jabolka in kruh. Neka elegantna dama jima je razdelila veliko smodk in svalčic. Ženske so z oken metale kruha in dragih živil. Posebno sem opažal, da je v Lvovu veliko ujetnikov avstrijskega Rodečega križa. Hodijo popolnoma svobodno po mestu in pozdravljajo ruske častnike prav tako kakor svoje. Zaposleni so skupaj z ruskimi zdravnik; po bolnišnicah.
Angleški dopisnik hvali ruske lazarete. V Lvovu samem je 42 vojaških bolnic. Vsa. javna poslopja so polna ranjencev, prav tako tudi mnogo hotelov. Na knjižnicah, muzeiih, mestnih poslopjih in mnogih zasebnih palačah se vije poleg ruske zastave tudi zastava Rodečega križa,
Čudno naključje.
Zagrebški listi poročajo o sledečem čudnem naključju: Vojak Primilič, ki se je udeležil uhoda v Valjevo, pripoveduje nastopno zgodbo, nastalo po čudnem naključju:
Po zavzetju Valjeva so si naši vojaki uredili po domače, so zasedli vsa rabna poslopja in druge prostore in čez dolgo časa so imeli zopet varno streho nad svojo glavo. Primilič je prišel v odkazano mu sobo in se je hotel, utrujen do skrajnosti, zlekniti na kanape. Kar mu je obtičalo oko na dveh fotografijah, ki sta viseli na steni. Ni mogel verovati svojim lastnim očem; zato je stopil bližje in je obstal kakor oka-menel, — „Ali za božjo voljo, kako prihajajo moji starisi v to srbsko stanovanje?“ se je vprašal. Ni vedel, ali sanja, ali1 res živi. Da se prepriča, kje se pravzaprav nahaja, je šel še enkrat pred hišo in je videl, da se nahaja v poslopju zaprte lekarne. Sedaj je začel premišljevati in se je spomnil, da se je bil brat
njegovega očeta pred mnogimi letu, izselil v Srbijo. Sedaj je bila zagonetka rešena in Primilič se je počutil v novem stanovanju kakor doma. Fotografiji je vzel k sebi.
Otrok v strelskem jarku.
Dne 18. oktobra so tirolski' deželni strelci pod poveljništvom majorja Neccija z naskokom zavzeli ma-gierske višine (Magiera se nahaja med Przemyslom in Lvovom), te trdnjave v pravem pomenu besede, ki so jo zgradili Rusi južno od Przemysla, jo opremili z vsemi modernim: sredstvi vojne ‘tehnike., da celo z nasipom svo.,ih lastnih mrtvecev, ki so padli v boju za domovino in katerih trupla je še prevrtala cela toča naših krogel. Sovražnik je ponovno poizkušal, zopet zavzeti izgubljeno višino, kar pa se mu ni posrečilo ob občudovanja vredni hrabrosti naših čet. Popoldne 25. oktobra je bilo, ko je naš vojak, bosenski pešec, našel v strelskem jarku malega otročička, dečka. Od kod je prišel otrok v strelski jarek? Nihče ni vedel. Ali je bil morda otrok greha, ki si ga je drznila mati izgubiti v vojnem hrupu? Ali pa je bil mogoče oče poklican pod orožje in je bil obup, ki je dovedel mater tako daleč, da je tako izložila ubogega črviča negotovi usodi? Oblečen je bil otročiček siamo v srajčko, iu dve v papir zaviti desetici:	to je bilo
vse, kar so našli, pri njem. Tako je ležalo revše sredi smrtne nevarnosti, o kateri ni imelo seveda niti najmanjše slutnje, in se prijazno smehljalo vojakom. Ko se je zmračilo, je prinesel neki vojak otročiča v graščino Hruszatvce, kiier je imelo brigadno povelj-ništvo svoj stan. Častniki so se na najljubeznjivejši način zavzeli za zapuščenčka. Ritmojster Nebinger je začel zbirati prispevke. Prispevali so vs;|, tudi pod-maršal Tschwetschenthaler, Nabralo se je okrog T700 kron. s čemur je bilo mogoče, najdenčka opremiti z najpotrebnejim. Otroka je vzela nato začasno v oskrbo mestna občina przemylska.
Naincvejša poroiila se nahajajo na 5. strani.
posta vodaj stvo; 3.. zvezni svet; 4. predsedstvo zveze; ■£>• državni zbor; 6. carina in trgovina; 7. Železnice;
8.	pošta in bTzojav; 9. mornarica in plovba; 10. kon-zulatstvo; 11. državna armada; 12.. državne finance;
13.	reševanje sporov in določbe kazni; 14. splošna določila.
Schutzbündnis ali Militärgemeinsoliaft bi torej pomenilo skupnost mornarice, skupnost državne armade in skupnost državnih financ.
Zollbündnis ali Wirtschaftsgemeinschaft pa, b'i pomenilo skupnost carine in trgovine, skupnost železnic, skupnost pošte in brzojava, skupnost plovbe, skupnost konzulatstva ter zopet skupnost državnih fi-nanc.
In ker mora biti za reševanje tozadevnih vprašanj nekak skupen forum, zato je nadaljna konsekvenca skupnost v državnem postavodajstvu in ureditev supremacije med zveznimi državami. Poslanec Dober-nig torej ne pozna dnlekosežnosti svojih zahtèv, ako piše: „Es ist nicht wahr, daß die Monarhie dabei auf ihre staatliche Unabhängigkeit verzichten braucht, es ist ebenso unwahr, daß jemand, der an die Ver-stiefung des Bündnisses mit dem Nachbarreiche denkt, sich einer schmählichen Preisgabe der Herrscher-rechte des Hauses Habsburg schuldig macht“,
L.	1866 je bila Avstrija premagana. Niti ped zemlje se ni zahtevalo od nje, pač pa se je morala odpovedati hegemoniji nad nemškimi državami. Danes 1. 1914 ni situacija taka,, da bi se morala Avstrija podati že celo pod hegemonijo drugih.
Prost, popolnoma prost bo in hoče biti ponosni avstrijski orel.
Avstrija in knez Bülow.
Bivši državni kancelar knez Büiow je imenovan nemškim poslanikom v Rimu, Ta dogodek vzbuja v diplomaciji vsega sveta nenavadno pozornost. Treba pa je, da tudi avstrijska javnost ne gre brez zanimanja mimo tega dogodka, kajti začetek Bülowa v Rimu Je lahko začetek novega razmerja med posameznimi člani sedanje trozveze.
Grofi Bülowi (Bernhard je kot državni kancelar postal knez) izhajajo, kakor že svedoči ime, od prastarega slovanskega plemstva v Mieklenburgu. Sedanji knez Bernhard je rojen 1, 1849 ter je že enkrat od 1. 1893 do 1. 1897 bil nemški1 poslanik pri „Quirinalu, L, 1900 je postal državni kancelar. 'Oženjen je z Marijo Becoadeli di Bologna iz rodovine knezov Camporeale, Knez Büiow prebiva, odkar ni več v službi, navadno na Italijanskem, kjer ima veliko zvez z najvišjim italijanskim plemstvom in kraljevo rodovino.
Dunajska „Information“, ki ima dobre zveze z dunajskim diplomatičnim svetom, piše o njem, da pripada knez Büiow tisti berolinski smeri, ki je vedno obžalovala, da „trozveza“ ni imela trdnega, pozitivnega, ekspanzivnega načrta ter da se zlasti že davno n i s o odstranile nejasnosti v nagodbi med A v s t r o-'Ggr'siko in Italiji o g 1 e d o p o 1 i t i k e n a B a 1 k a n u. Knez Büiow si bo prizadeval v ožjem sporazumu z avstro-ogrskim veleposlanikom, da oživi tozadevna pogajanja . . .
V istem času, ko je prevzel knez Büiow poslaništvo pri .Quirinalu, je ministrski predsednik Saland-ra v zbornici izjavil, da hoče imeti Italija, ne da bi sedaj posegla aktivno v vojsko, vendar-le tud; odškodnino, ako se druge države vsled vojske povečajo, kajti Italija, si mora ohraniti glede moči dosedanje razmerje z ostalimi državami* Ako se to ne zgodi, je za ta slučaj Italija pripravljena z orožjem.
Knez Büiow v Rimu pomeni potemtakem sicer začetek pogajanj med Italijo In Avstrijo radi končne ureditve glede spornih zadev na Balkanu in v Sredozemskem morju, pomenja pa vendar tudi precejšnji utež za italijanske aspiracije. Ker je vsaka misel, da bi se Italija še vendar-le udeležila ob strani tripel-aiiance svetovne vojske in glasom pogodbe postavila 5 armadnih korov na francosko mejo, popolnoma izključena, zato ravno vzbuja imenovanje Kneza Bülova iem večjo pozornost
Avstrijsko-rusko bojišče.
Maribor, 10. decembra.
Pri Lodzu poražena in v izhodni smeri se umikajoča ruska ’armada se je ob reki Miazga, okoli 10 km izhodno od Lodza, ustavila in začelia z defenzi-\o. Postojanke so bile že zanjo pripravljene. Nemci so na' tem torišču z rusko armado že ,v stiku in razvili so se gotovo novi boji.
Pri (Lowiczu (severnoizhodno od Lodza) se boji nadaljujejo. Toda močvirje zelo otežkočuje vsako gibanje. iZ boji pri Lowiczu hočejo Nemci preprečiti, da ne morejo Rusi svojih čet poslati na fronto pri Lodzu in Piotrkowu. Rusi pa se hočejo na vsak način izviti nemškemu načrtu in dobivajo bržkone tudi z bojišča ob 'Izhodni Prusiji pomoči, kajti tam že nekoliko dni vse operacije mirujejo,.
Trenotno so najvažnejši iboji jugozahodno od Piotrkowa (ali severoizhodno od Censtohova). Važni so za nas in za Rusijo. Rusi so nakopičili tukaj cele stolpe vojaštva, katerega ne morejo vsled naših napadov nikamor premakniti. Ruske postojanke lutaj so od onih ob Miazgi oddaljeni za dva r do tri dnevne marše, in ako nas Rusi popazijo tukaj, , potem postanejo njfh 'čete po večini proste! z,a) pomoč pri Lodzu poraženim četam, ki so se, zopet zbrale ob Miazgi. Naloga naše armade je torej, da pri Piotrkowu na noben način ne .izpusti Rusov, dokler niso nemške operacije Izhodno od Lodza dovršene, Dose-daj se je našim četam posrečila dana naloga, Rusi so jugoizhodno od Piotrkowa dovolj V.n neprenehoma zaposleni.
Tudi na ostali bojni črti se razvijajo! dogodki, kakor je v načrtu in še dosedaj nismo doživeli nobenega neuspeha. Južno od Censtohovoga vlada mir. V Zahodni 'Galiciji naša ofenziva napreduje, v Karpatih se Rusi umikajo.
Hötzendoriovo delo.
Dunajski listi poročajo: Poznejši zgodovinarji bodo odkrili marsikatero zanimivo podrobnost. Nas Avstrijce mora osobito veseliti poročilo, da je izdelal načrt za novo razvrstitev in za drugo ofenzivo, ki je dozdaj dovedla že do lepih uspehov in je tudi Strategien položaj razveseljiv, ne morda Hindenburg, ampak načelnik našega generalnega štaba. Baron Conrad ne vidi rad, če se o njem veliko govori, a dolžni smo, da to pribijemo. Molk obeh generalnih štabov ie bil še vedno, kar uči izkušnja, dobro predznamenje. Tudi zdaj ne bo drugače.
Obkoljenje Varšave.
„Nowoje Wremja“ pjSe z ozirom na položaj na Rusko-Poljskem, da je Varšava v veliki nevarnosti, da jo Nemci obkolijo.
Kako avstrijske čete pomagajo Nemcem.
Avstrijske čete so v sedanji vojski storile Nemčiji neprecenljive usluge, za katere nam nikdar ne bo mogla biti dovolj hvaležna. Tudi Nemci, ki so brez predsodkov, to že odkrito priznavajo, V „Kreuzzeitung“ piše general pl, Blume o pomoči, ki so jo Avstrijci nudili Nemcem v zadnjih bojih na Rusko-Poljskem, tako-le: Avstro-ogrske čete so v tem času najuspešnejše podpirale nemško ofenzivo. Začele so istočasno z nami napadati na južnem Rusko-Poljskem, kjer so imeli Rusi veliko število vojaštva, ter ustavile rusko ofenzivo v zahodni Galiciji in Karpatih, Tudi na Ironti so se razvili dolgi in krvavi boji, v katerih so naši zavezniki posebno pri Cepstohovu, No-vo-Radomsku in južnoizhodno od Krakova dosegli sijajne uspehe. Izborno so rešili nalogo, ki je vzrastla za nje iz splošnega položaja na bojišču, da zaposlijo pred seboj stoječe ruske čete in jih ne izpustijo, dokler, ni dosežen na severu popoln uspeh.
Poraz Rusov pri Krakovu.
Krakov, dne 9, decembra.
Krakovski list „Nova Reforma“ poroča: Velika bitka v okolici Krakova, ki se je začela dne 16. novembra, je končana z zmago našega orožja. Več oseb se je podalo v smeri proti Krzemionki, Sa bi hi tac®-kaj opazovali bitko. Toda bitke ni bilo mogoče videti z očmi, pač pa je bilo slišati prav razločno streljanje, pred vsem pa pokanje granat v okolici izhodno in južno od Krakova, Obzorje je zakrivala gosta megla. V Podstolicah pri Wieliozki je avstrijska artilerija v noči od srede na četrtek strahovito porazila Ruse, ki so pridrveli v to vas z znatnimi silami po noči ob 10, uri. Bila je to ruska konjenica, kozaki in dragonci. Avstrijska patrulja, ki so jo tvorili vojaki krakovskega domačega polka, je dognala, kje so se Rusi utaborili, Ob 3. uri zjutraj se je pričelo strahovito streljanje avstrijske artilerije. Ruska konjenica je bila popolnoma poražena. Slično se je godilo Rusom tu-
di na drugih krajih v okolici Krakova. Kmečki prebivalci v krakovskem okolišu so zapustili svoja domovi a in si izkopali v bližnjih gozdovih globoke rove in jame, kjer so bili tako dolgo skriti, dokler ni bila bitka končana. V teh jamah so spale cele rodbine in tu so si tudi pripravljali svoja jedila. Vojaki so pa obveščali prebivalstvo, kedaj jim je bilo treba zapustiti vasi.
Govori se, da je prišlo v bojih, ki so se vršili v okolici Krakova* več tisoč ruskih vojakov .v avstrijsko ujetništvo, kakor tudi, da so avstrijske četei vrgle Ruse daleč nazaj. Častniki, ki so se vrnili z bojišč v okolici Krakova v trdnjavo Krakov, pripovedujejo, da so porazde avstrijske čete v vseh teh bojih Ruse. Prodiranje Rusov proti Krakovu ni le ustavljeno, marveč Rusi so bili vrženi daleč nazaj in so imeli izvanredno velike izgube. Sedanji položaj je tak, da o obleganju Krakova ni niti govora, Rusi Krakovo niti obkoliti ne morejo.
Na Rusko-Poljskem so izgubili Rusi v dveh ponočnih napadih na avstrijske čete čez 20.000' mrtvih in ranjenih. V ruski armadi vlada grozna lakota. Ujeti Rusi pripovedujejo, da že 5 dni niso dobili nobenega živeža. Glad je ruski armadi, ki je stala pred Krakovem, vzel ves pogum. Popolno umikanje Rusov iz okolice Krakova je le še vprašanje nekolikih dni.
Tudi krakovski list „jMontagszeitung“ poroča o groznem pomanjkanju, ki vlada v ruski armadi1. Dovoz živil in ves ruski tren je popolnoma odpovedal. V ruski armadi ni prav nobenega veselja z,a nadalj-no bojevanje, in sicer radi tega ne, ker izgubijo Rusi v vsaki bitki neizmerno velikansko število mrtvih in ranjenih. Krivdo pripisujejo vodstvu armade, ki vodi cele polke takorekoč naravnost v mesnico. Ruski častniki pa pravijo svojim vojakom razne budne reči, kot da Rusi že oblegajo prusko trdnjavo Torun, da je vsa Izhodna Prusija v oblasti Rusov in da Rusi že korakajo proti Budimpešti.
Pismo iz Przemysla.
„Gazetta Krakowska“ priobčuje pismo z dne
26.	novembra, ki je dospelo iz Przemyslia. Pismo poroča o več izpadih iz trdnjave, Nadalje pa pravi pismo:
To pot imajo Rusi popolnoma drugačno taktiko, kakor so jo imeli pri prvem obleganju trdnjave. Pri prvem obleganju je nameraval poveljnik Radko Dimi-trijew, vzeti trdnjavo ravno tako, kakor svoj bas Od-rin, v naskoku, Ta metoda ga je stala skoro 100.000 mož, ni pa imela zaželjenega uspeha. Nobena utrdba ni! bila resnejše poškodovana. Sedaj pa Rusi, ki oblegajo Przemysl, mirujejo, ne napadajo in ne naskakujejo utrdb, Očividno imajo namen, Przemysl izstradati ter tako prisiliti k predaji, Račun pa ne velja in rusko armadno vodstvo se je v tem pogledu zelo zmotilo, ker je trdnjava to pot bogato založena z živili, talco, da se ne bo udala, pa naj traja obleganje tudi celo leto* Naši izpadi povzročajo Rusom, ki se morajo vsikdar umakniti, velike izgube, pri Öemur nas izdatno podpirajo naši trdnjavski topovi, ki streljajo na razdaljo 15 do 16 Km* Ruske oblegovalne čete štejejo kakih 100.000 mož, njih število je torej mnogo manjše, kakor pri prvem obleganju. Splošno nam' gre v trdnjavi dobro in branitelji zaupajo v zmago-
Kako Je varal Hindenburg Rennenkampfa.
O Hindenburgovi zmagi pri iTannenbergu se še-le zdaj poroča o podrobnostih. Ko je operiral Hindenburg proti narevski armadi pod generalom Sam-zonom v Mazurskih močvirjih, je stala druga, n jemenska armada pod generalom Rennenkamplom za njegovim hrbtom. Ce M bil Rennenkampf pregledal položaj, bi bil z napadom spravil Hindenburgovo armado v zelo nevarno situacijo, Hindenburg je dobro poznal grozečo mu nevarnost za hrbtom. V kritičnem času je zaukazal, da je isti deželnobrambni zbor korakal na isti cesti več dni proti njemenski armadi. Ponoči je pa armadni zbor maršira! nazaj. Zrakoplovci so korakanje gotovo opazili, a seveda nišo vedeli, da gre le za 1 armadni zbor. Rennenkampf je vsled tega sodil, da se proti njemu zbira silovita nemška armada in je vsled tega mirno stal, ko je vrgel Hin den-, burg v močvirja narevsko armado. Ko se mu je to posrečilo, je, kakor znano, napadel tudi Rennenkampfa in mu je zadal silne izgube. Rennenkampf morebiti še zdaj ne ve, da je nasedel Hindenburgovi zvijači.
Zakaj je Rennenkampf prišel prepozno.
Basel, dne 9. decembra.
V članku švicarske „Nationalzeitung“ je izraženo mnenje, da ni izključeno, da bodo Rusi še enkrat poskusili s svojim večjim številom in hoteli popraviti, kar so sedaj pokvarili. Toda zelo nepovoljna znamenja so dogodki, ki so krivi, daje general Rennenkampf prišel k bitki okoli Lodza prepozno. Po angleških poročilih trpi ruska armada strašno pomanjkanje, radi česar je nezmožna za hitre pohode in premikanja. To se je pokazalo tudi pri Rennenkampfovi armadi. iZavživanje alkoholnih pijač je ruska armada sicer vojakom prepovedala, a jesti jim ne more prepovedati.
Se Sest ruskih generalov odstavljenih.
Kodamj, 9. decembra-
Tukajšnji listi poročajo iz Petrograda, da je razun generala Rennenkampfa odstavljenih še šest drugih ruskih generalov od zahodne ruske armade. Odvzelo se jim je poveljstvo. Kakor se poroča, so
vsi odstavljeni generali poklicani na odgovor pred vojno ministrstvo v Petrograd.
Nemci napadli ruske postojanke pri Censtoliovu.
Berolin, dne 5. decembra.
Rusko uradno poročilo z dne 29. novembra, v klatenem se je zatrjevalo, da je bil napad Nemcev pr Censtohovu odbit in da so imeli Nemci velike izgube, ne odgovarja resnici'. Res je namreč nasprotno: Napad 17* ruskega armadnega zbora, ki se je približal Nemcem na 60 m, je bil dotičnega dne odbit, pri čemur so imeli Rusi izvanredno velike izgube, Rus. s > pustili na bojišču veliko število mrtvih, in ranjenih ter so bili prisiljeni, da so morali umakniti svoje postojanke dalje nazaj.
Človekoljubnost napram sovražniku.
„Naprzod“ poroča o sledečem dogodku v Krako. vem:	Skozi mesto so peljali'kakih SO ruskih ujetni-
kov. Bili so lačni :'in slabi ter so kazali s prsti na lista, v znamenje, da so lačni. Slučajno je prihajal mimo neki častnik. Dal je ustaviti eskorto in je odpe ljal vse ujetnike v bližnjo kavarno, kjer jim je dal postreči s kruhom, vodo in cigaretami. Vse je plačal sam, na kar so ujetniki s svojo eskorto odšli dalje, veseli, da jso imeli zopet enkrat grižlja|j v ustih.
Avstrpo-srbslo bojišče.
Maribor, dne 10,. decembra.
Z južnega botišča nimamo drugega poročila, nego, da se naše čete na novo razvrščajo in da razvrščanje ugodno napreduje vkljub1 pričeti srbski oien-zivi pri Arangjelovcu. Kake namene zasleduje novo razvrščenje naših, se nam niti v velikem obrisu ne namigne. Le to izvemo danes, da naše čete, ki so bile prej zaposlene pri Belgradu, prodirajo proti jugu, in da so se čete, ki so pri Gornjem Milanovcu naenkrat trčile ob številnejše srbske čete, umaknile v drug prostor. Kam, se ne pove.
’Ob tej priliki moramo na nekaj opozoriti: Vojna zgodovina ne bo poznala mnogo slučajev, da bi bile enoiniste čete tako dolgo in neprenehoma zaposlene kakor naše balkanske čete, ki so od meseca septembra neprestano aktivne. Neovrgljiv dokaz za njihovo izbornost.
Pri Mlanovcu se umaknili v ugodnejše postojanke.
Dunaj, 10. decembra.
Z južnega bojišča se uradno poroča:
Del naših čet v Srbiji je pri Velikem 'Miliainov-cu trčij. ob močne sovražne vojne sile in ni zamogel predreti sovražne bojne ‘črte. Da se naša armada izogne nameravanemu sovražnemu protinapadu, je armadno vodstvo zapovedalo, naij se deli naše armade umaknejo v, ugodnejše postojanke. Na ' južni strani Belgrada naša ofenziva ugodno napreduje. . Dne 8. decembra so naše čete uplenile 20 srbskih topov, 1 metalca luči ter ujele veliko število Srbov.
Nemsko-francosko bojišče.
Maribor, 10. decembra.
Ob celi črti se vršijo spopadi, sedaj tu sedaj tam vehementnejši. Vendar na nobeni strani ni zaznamovati odločilnih uspehov, Čudno je, da Francozi in Angleži sedaj, ko so Nemci brezdvomno oddali veliko čet na izhodno bojišče, ne upajo začeti z o-fenzivo. To je vsekakor znamenje slabosti. Izredno veliko trpijo pač francoske; n angleške pomožne čete vsled vremenskih in podnebnih razmer, kar ocivid-no tudi upliva na franeoskošanglesko (armadno vodstvo, da ne upa nastopiti z ofenzivo na celi bojni črti':.
Uradno poročilo o stanju nemških armad.
Berolin, 6, decembra.
Iz ivelikega vojnega st ah a se z idne 6. decembra predpoldne poroča:
Danes ponoči so 'izpraznile nemške čete, kakor je bilo določeno v načrtu, kraj Ver-melles (južno-izhodno od Bethune), ker bi bila nadaljnja obramba tega kraja vsled trajnega francoskega obstreljevanja zahtevala nepotrebnih žrtev. Vse stajvbe, ki so se še nahajale v )tem kraju, so prej nemške čete razstrelile. Nemške čete so zasedle izhodno od tega kraja dobro zgrajene postojanke. Sovražnik ni mogel 'slediti do sem.
Zahodno in južno-zahodno od Altkircha so ponovili Francozi svoje napade z močnimi četami, toda napadi so bili brezuspešni. Izgube Francozov šobilo velike.
V ostalem se na zahodu ni pripetilo nič pomembnega.
Uradno poročilo o stanju nemških armad.
Berolin, 7. decembra.
Iz velikega vojnega stana se z dne 7. decembra poroča:
Iz zahodnega bojišča in od izhodne strani Mazurskih jezer ni nobenih posebnih poročil.
Na Severnem Poljskem so dosegle nemške čete v počasni borbi za Lodz js tem, da so vrgle močne ruske čete ob severni, zahodni' in južno-zahođni strani tega mesta nazaj, izrazit uspeh. M,esto Lodz so nemške čete zavzele. Uspehi bitke se še vsled velike razsežnosti bojišča ne morejo pregledati. Ruske izgube so brez dvoma zelo jvelike, Poskusi Rusov priti iz Južne Poljske na pomoč severni ruski armadi, ki je bila v stiski, so se izjalovili vsled napadov ,avstrijskih in nemških Čet v okraju južno-zahodno od mesta Piotrkow.
Uradno poročilo o stanju nemških armad.
Berolin, dne 8. decembra.
Iz velikega vopiega stana z dne 8. decembra predpoldne se poroča:
Na bojišču v Flandriji je vsled zadnjega deževja, ki je razmoč lo zemljo, gibanje čet zelo otežkoče-n o.
Severno od Arrasa so dosegle nemške čete nekaj manjših uspehov.
Vojaška bolnišnica v mestu Lille je včeraj zgorela, Bržčas je nekdo zanet i požar. Vendar ni požar zahteval nobenih človeških žrtev.
Zatrjevanje Francozov, da napredujejo v gorovju Argonnen, ne odgovarja, resnici. Že delj časa niso napravih Francozi sploh nobenega izpada. Nasprotno pa nemške čete pridobivajo neprestano počasi tla.
Pri Malancourtu izhodno od mesta Varennes so včeraj zavzele nemške 'čete francosko opiralno točko. Pri tem je padel večji del posadke. Ostanek, nekaj častnikov in okrog 150 mož, so nemške čete ujele.
Napad Francozov na nemške postojanke severno od mesta Nancy je bil včeraj odbit.
Na Izhodu ni od izhodno-pruske meje nobenih posebnih poročil.
Na Severnem Poljskem zasledujejo nemške čete izhodno in južnoizhodno od Lodz a sovražnika, ki se naglo umik a.
Razven že včeraj javljenih nenavadno velikih in krvavih izgub so izgubili Rusi d ose daj 5000 ujetnikov in 16 topov za strelivo.
*
Malancourt je vas ca v sredi gorovja Argonnen ob izlivu reke Aire v strmo gozdno dolino. Kraj ima komaj 400 prebivalcev in lezli 12 kilometrov izhodno od Varennese.
Načelnik nemškega generalnega štaba.
Berolin, dne 6. decembra.
Načelnik generalnega-štaba nemške armade j e poročal nemškemu cesarju o vojnem položaju.
Toda, kdo je ta načelnik, se ne ve. Kakor znano, je Moltke zbolel in njegov namestnik je postal vojni minister pl. Falkenchayn. Zato nekateri mislijo, da je sedaj načelnik pl. Falkenhayn, Toda potem bi moral biti že kdo drug imenovan vojnim ministrom.
Učinek novih nemških topov.
Monakovo, dne 9. decembra.
O novih nemških topovih, ki vzbujajo strah in strmenje pri sovražnikih, piše- častnik 1. bavarskega rezervnega pešpolka sledeče: Pri mestu Warneton slišali smo prvikrat pok pionirskih topov. Pozneje smo imeli priliko opazovati uničujoči učinek teh topov v angleškem strelskem jarku:	Angleški vojaki so še
stali v vrsti, pripravljeni za napad, a bili so vsi mrtvi, ker jih je zadušel zračni pritisk poka.
Francozi se v Flandriji utrjujejo.
Haag, dne 8. decembra.
Nizozemci, ki so prišli iz mesita St. Omer čez Angleško v Haag, poročajo, da delajo Francozi in pa Angleži neprestano velikanske okope zadaj za njihovo bojno črto Yser. Prvo zavarovano zbiralno črto gradijo sedaj iz Diinkirchna čez utrdbie Bergues, Worm-houdt, Cassel, Hazebrouk proti Merville, drugo sporedno zbiralno črto pa gradijo od Calaisa do trdnjave St. Omer, potem proti dolini reke Aire in kanalom in odtod se bo gradila zapiralna: črta, dalje; (prati St. Polu.
Veliko število ujetnikov, katere so ujeli Angleži in Francozi, mora deloma pomagati pri tem delu, deloma pa popravljati ceste, ki so namenjene za prevažanje topov in streliva, osobito ceste ob morski o-bali med Boulogne—Calais—Dünkirchen.
Ker se Francozom zdi, da ni nemogoče, da bi Nemci pri Arrasu ne predrli njihovo bojno črto, bi se potem prevažali topovi in druge vojaške potrebščine večinama čez Abbeville—Boulogne—Calais, deloma pa tudi čez Montreuil—St. Čimer.
Boji v poplavljeni Flandriji.
Amsterdam, dne 9. decembra.
„Daily Mail“ poroča iz Severne Flandrije: Dne 4. decembra so napravili Nemci pri Peroyse napad s pomočjo splavov, na katerih so imeli strojne puške. Zadai za splavi je bredla nemška infanterija po poplavljenem ozemlju. Mnogi so stali do vratu v vodi. Francoska prednja, straža je bila s prva mnenja, da brede goveja živina po poplavPienem ozemlju, dokler se ni razločno slišalo prasketanje strojnih pušk. Nemci so že prišli prav blizu in posrečilo se jim je, priti celo do obrežja. Nato so pa naskočili Francozi Nemce in vnel se je strahovit boj na nož, M se je končal s tem, da so se morali Nemci umakniti. Izgube Nemcev so bile baje velike.
Pri mestu Merchem je prišlo do krvave praske, Nemci so napravili iz prevoznega splava hišo, katero so spremenili v utrdbo, v prvo nadstropje so pa namestili strojno puško, V četrtek okrog polnoči je napadlo 400 Francozov, med njimi je bilo več afrikan-skili vojakov, napad na utrdbico. V dečju krogel so prodirali Francozi čez most do utrdbioe. Boritelji so se utaborili za ozidjem vrta, toda Francozi so jih pognali nazaj v hišo. Francoski vojaki ,so plezali kakor mačke čez ozidje ter so zapodili ostale branitelje v zgornje prostore hiše, kjer so se morali udati. Izgube Francozov so bile zelo težke.
Turčija-Rusija-Anglija-
Francija.
'Maribor, 10. decembra.
Turška uradna poročila pripovedujejo o uspehih turških čet, ki se na Kavkazu borijo zoper Ruse. 70 km daleč so že turški voji prodrli v rusko ozemlje. \Clavni čin turške armade pa je obkolitev. Batuma, važnega ruskega mesta ob Črnem morju, Ur radna turška poročila pravijo, da se iTurki že od vseh strani bližajo mestu. Nadaljna bojna črta, ki se razprostira od Batuma proti južno-izhodni strani, se razvija za Turke ugodno'. 'Turška armada je že prekoračila mejo ruske pokrajine Azerbeidšan ter. perzijske Rusije in tam prodrla do 60 km daleč iv rusko ozemlje in zajvzela nekaj manjših mest. Čudno je, da ruska uradna poročila o Ivojski s Turčijo popolnoma molčijo.
V	Egiptu se ni zgodilo nič novega.
Turška vlada je izjavila, da od sultana proglašena „sveta fvojska“ italijanskih pokrajin Libije, Cirenejke in Tripolitanije ne bo obsegala. Kljub t;e-mu pa pošilja Italija v Tripolitanijo svoje vojaške čete. Med arabskim prebivalstvom so namreč izbruhnili, kaklor poročajo italijanski listi, prav resni nemiri.
Turško uradno poročilo.
Carigrad, dne 5. decembra.
Iz turškega glavnega vojnega stana se poroča:
Včeraj, dne 4. decembra, so nameravale angleške čete napasti turške čete v zasedenih postojankah mod reko Tigris in predorom Suvaia.
V	boju, ki se je vnel, so bili Angleži poraženi in so imeli velike izgube.
Turške čete so zaplenile 1 strojno puško in veliko množino streliva.
Turško uradno poročilo.
Carigrad, dne 6. decembra.
Iz turškega glavnega stana se poroča:
Turške čete so zasedle precej važen kraj 20 km izhodno od Batuma.
Napravile so tudi drzen ogledni obhod in so razdrle električno napravo Batuma, kjer so ujele nekaj Rusov.
Oddelek 300 Rusov, ki je bil odposlan iz Batuma, da bi zavzel most, katerega so zasedle turške čete, je prišel v zasedo in je bil popolnoma uničen.
Turki zasedli rusko mesto. ■
Carigrad, 7. decembra.
Iz turškega glavnega stana s,e urajdno poroča: V okolici reke Adžar (izhodno od Batuma) so se vršili novi,, za turške čete uspešni boji* Rusom so* Turki odvzeli 1 jtop, večjo množino bomb, orožja in streliva. Proti Turkom so rabili Rusi dum-dum krogle. Napadi Rusov na turške postojanke na. izhodni strani jezera Van ob turški meji (na Kavkazu) so o-stali brezuspešni. Turške čete, ki so prodirale v smeri od mesta Revandus, so zasedle rusko mesto Saučbulak, ki leži 70 km od turške meje. Mesto Saučbulak je važna ruska postojanka v perzijski pokrajini Azerbeidšan.
Uradno poročilo turškega glavnega stana.
Carigrad, dne 9. decembra.
Turški vojaški glavni stan je izdal sledeče u-radno poročilo:
Turški vojaški oddelki so pred kratkim zasedli ob predoru ob Corohu višine, ki ležijo med rekama Borčika- in Maraditmašal. Obenem so Turki tudi odrezali zvezo med ruskimi četami in med gornjo in pa spodnjo reko Adžara. Rusi so se obupno borili in skušali z vsemi silami priti na pomoč ruski četi, katero so turške čete na nekem hribu v Adžarski dolini obkolile. Ves ruski napor je bil zaman. Cel ruski kava-lerijski oddelek so turške čete uničile. Ruska infanterija, ki se je udeležila boja, jo bila močno tepena in je trpela velike izgube. Močne turške čete, katerim so se pridružile še tudi kolone, M' so prikorakale z mesta Artwin, so zasedle rusko mesto Schavvaseht. Druge turške čete, ki so prodirale v smeri iz mesta Ardanoseli, so zasedle rusko vas Lasolian. Manjši turški oddelek je došel že do mesta Saratov v Kavkazu.
Proti Batuinu.
I	Carigrad, 10. decembra,
(Uradno.) Časniki poročajo, da se turška armada na Kavkazu pomika vedno bližje proti ruske-
mu mestu Datum ob Črnem morju. Iz dosedanjega načina turškega prodiranja je razvidno, da nameravajo Turki mesto Batum od sjihe zemlje obkoliti. Ob enem hočejo Turki obkoliti .tudi mesto ; Ar dah an ,(izhodno od Batuma) in s tem zapreti Rusom pot v pokrajino Kutais. (Tem vojnim podvzetjiem turškiega p-rožja pripisujejo poznavatelji razmer prav veliko važnost.
(Turško uradno poročilo.
Carigrad, 10. decembra. Uradno se poroča: Turški obmejni: vojaški oddelek je na Kavkazu zasedel mestece Tiauškerd, (ki leži na severni strani mesta ölty.i /Turške čete, ki se ob meji 'pri Azerbeidšanu borijo z Rusi, so pri mestih Somay in Džihari, na jizhodni strani vilajeta Wan, prodrle naprej.
Okolica Port Saida preplavljena.
London, dne 6. decembra. Reuterjeva brzojavka poroča iz Mature: Angleške vojaške oblasti so podrle jezove in na ta nalčin preplavile puščavo izhodno od mesta Port Said. Port Said obdaja okrog in okrog voda.
Na morju.
Angleško - francosko hr odo v je.
Mandla, dne 91. decembra.
Več v Toulonu zasidranih francoskih vojnih ladij je dobilo povelje, da se nemudoma odpravi narMalto. Med ladjami se nahajata tudi dve popolnoma novi križarki. V Malti dobijo ladje nadaljna povelja, V mal-tini luki ostanejo le nerabne angleške ladje, druge so pa odplule v izhodni smeri. Večje število jih je pred Aleksandrijo.
Angleška pomožna križarka se potopila.
Amsterdam, dne 8. decembra.
Reuterjeva brzojavka iz iSantiage poroča, da je nemška pomožna križarka „Prinz Eitel“ izkrcala v Papudi, ki je majhno pristanišče v bližini Valparai-sa, posadko angleške pomožne križarke „Charcas“, ki je potopila pri Corralu angleško pomožno križarko___________________________
Bodočnost na Balkanu.
.„Corriere della Sera“ ' jako črnogledo presoja položaj na Balkanu. Ker se je razstrelil most čez reko Vardar, je za Srbijo izginilo vsako upanje,, da bi se mogla dalje časa upirati Avstriji, Da bo Bolgarija zasedla Macedonijo, je vodno -vorjotncj&G. Ko stopi Bolgarija na stran trozveze, bo imelo to neprecenljiv pomen, da pride železnica Belgrad—Sofija—Carigrad v roke in v porabo srednjeevropskih držav.
Kusija na Balkanu poražena.
Kodanj, dne 9. decembra.
Ruski politik profesor Miljukow izvaja v „Rje-č:1“, da ni Bolgarija kriva, ker se ni ustanovila balkanska zveza, ampak Grčija in Srbija. Miljukow priznava, da je Rusija globoko razočarana, kier se ji niso posrečili njeni nameni na Balkanu,
Nevtraliteta Švice ogrožena?
„München-Augsburger Abendzeitung“ je priobčila Članek, 'o katerem trdi, da ga je pred jtiskom predložila tudi bavarskemu generalnemu Štabu, M ga ni zabranil. V članku se izvaja: Vsled izdajstva se je izvedelo o sledečem načrtu Francozov: V prostoru okoli Dijona ' se sestavlja nova rezervna armada, kateri bo poverjenla naloga, da (na vsjeh cestah, ki držijo Čez gorovje Jura, vpade v S vico, preseneti švicarsko armado in vpasti med Baselom in Schaffhausenom v južno Nemčijo.
Kako je bil general Dewet ujet.
Johannesburg, dne 5. decembra,
'O ujetju generala Deweta poročajo Angleži:
Deweta so nenadoma napadli. Ko je zagledal vladne čete, je poskusil pobegniti na konju. Toda angleške čete so ga obkolile. Angleški polkovnik je zasledoval Deweta z oddelkom avtomobilov. Avtomobili so se približali Burom na 200 metrov. Buri so razobesili belo zastavo, nekateri so pa pometali orožje od sebe, zopet drugi so vsled velike utrujenosti popadali raz sedla. Tudi Dewet je vzdignil roki kvišku. Večina ujetih se ni brigala za ničesar, bili so popolnoma izumöeni. Dewet je ohranil itludi vi ujetništvu svoj moški nastop. Angleški polkovnik Jordaan, ki ga je ujel, ga je sam spravil na trdnjavo.
Nadalje poroča Reuterjev urad:
Ujetega voditelja burskih ustašev, Deiweta, so pripeljali v Pretorijo, Kadil je mirno svojo pipo, na njegovem obrazu pa je bila brati velika utrujenost in skrb. Polkovnik Swemmer, ki ga je spremljal, je izjavil, da se je Dewet udal mirno in moško v svoio usodo.
Raznoterosti.
*	Nevarno je obolel preč. g. Simon Gabero, častni kanonik in dekan pri Sv. Magdaleni v Mariboru, na pljučnici. Priporoča se v molitev.
*	Duhovniške vesti. Prestavljena sta čč. gg. kaplana Jožef Lončarič od Sv. Jurja ob Ščavnici h Kapeli in Janez Casi od Sv, Miklavža pri Ormožu v Ormož,
Cerkvene vesti Iz Koroške. Za 'dekanijskega svetovalca dekanata Spodnji ^Dravograd' je bil imenovan in t>d kn.-šk. kapifcularnega konzistorija potrjen vlč. g. Jožef Rozman, župnik! |v Crnečah,
*	Preiskava zoper č. g. Franca Muršič, župnika v Framu, je po uradnem obvestilu c, kr. državnega pravdništva v Mariboru ustavljena.
f Kardinal Pietro di Angelo. Dine 5. t. m. je umrl v Rimu kardinal Pietro d:, Angelo v 86. letu svoje starosti.
*	Sloviti skladatelj umrl. V Rimu ja dne 7, decembra umrl sloviti cerkveni skladatelj P. Hartmanu pl. Ander Lan-Hochbrunn iz reda oo. frančiškanov. Sloviti mož je bil star še-le 41 let, Shirt, je nastopila vsled otrpnenja srca.
Francoski duhovniki delajo izpite. Na Francoskem se morajo tudi katoliški duhovniki boriti kot navadni vojaki. Nemški cesar je določil, da se z ujetimi francoskimi duhovniki postopa tako kot s častniki. Da se zamore ujete francoske duhovnike ločiti od navadnih ujetnikov-vojakov, so se morali isti v obeh glavnih taboriščih za ujetnike na Nemškem v mestih Kassel in Hannoversch-Münden podvreči bogoslovski izkušnji Te izpite so vodili katoliški nemški duhovniki. Pomagali so jim posebni tolmači, ■
Sv. Oče za premirje. „Giornale d’ Italia“ piše: Kar se tiče (uradno sicer ne potrjene) vesti, da je Vatikan interveniral za premirje ob božičnih praznikih, je le toliko res, da je le pri vojskujočih se državah dal povprašati; ali bi' bilo tako posredovanje ljubo ali ne. Kakor se sedaj izve Hz druge strani, je ruska vlada, ko je bila o tem obveščena, odklonila posredovanje.
Cesar moli. Na praznik, dne 8. decembra, ob 8. uri zjutraj je bral dunajski n adškof-k ardi n al dr. Piffl v cesarski dvorni kapeli v navzočnosti cesarjevi tiho sv, mašo. Dvorna kapela je bila slavnostno okin-čana. Sv. maše so se poleg cesarja še. udeležili : pre-stolonasiMnica nadvojvotìinja Cita, mnogo nadvojvod in nadvojvodinj ter več drugih visokih dostojanstvenikov.
Nadvojvoda Franc Salvator, generalni nadzornik prostovoljne zdravstvene službe v Avstriji, se je dne 8. decembra zvečer podal na nadzorovalno potovanje po alpskih deželah in bo obiskal prihodnje tedne dežele: Solnograško, Tirolsko, Predarlsko, Koroško in Štajersko. Z gotovostjo se pričakuje, da bo obiskal nadvojvoda tudi bolnišnico v Mariboru.
V avdienci pri cesarju sta bila generala, Rudolf pl. Brudermann (prednik generala Boroeviča v poveljstvu armade na severnem bojišču) in Morie vitez Aullenberg.
Josip vitez Pogačnik, podpredsednik poslanske zbornice* sedaj ordonančni častnik: pri poveljstvu
6.	iarmade, je postal stotnik. 7 Njegov sin, poročnik Branko vitez Pogačnik, ki se nahaja na severnem bojišču, je dobil Najvišje priznanje za svoje hrabro zadržanje pred sovražnikom.
Baron Hein, pred kakimi 30 leti okr. glavar v Mariboru, pozneje dežela predsednik na Kranjskem, je na Dunaju umrl. Na Kranjskem je vladal s pomočjo nemških veleposestnikov in slovenskih liberalcev. Ko je prišla Slovenska ljudska stranka n-a krmilo, se je moral leta 1905 umakniti.
Razpuščeno društvo. (Svobodomiselno aKademi-čno društvo i„Adrija“ v Pragi je razpuščeno; njegovo imetje je pristojna oblast zasegla.
Vprašanje nagrobnih napisov v Avstriji. Večkrat smo že briaji, da so branile nemške občine postaviti na pokopališčih , nenemške nagrobne napise. Enaka borba je bila tudi y Istri, kjer so branili Italijani Slovencem in Hrvatom napise v njih jeziku. Sedaj pa je borba končana,. Županstvo mesta Mosti (Brüx) na Češkem je zopet zapovedalo, da morajo biti vsi napisi na pokopališču !v nemškem jeziku. A kljub tej Izapovedi pa je postavil neki posestnik češki napis, Občina pa) tega ni dovdlila, na kar je ministrstvo notranjih zadev sistiralo sMep občine, kot nezakonit. Občina se je nato pritožila/ na .upravno sodišče, ki pa je zavrnilo njeno pritožbo z motivacijo, da je občina s prepovedjo prekoračila svoj delokrog. Ta razsodba je zelo važna tudi za nas Slovence in se naj vsakdo poslužuje svoje pravice.
Ne pojte pesmi sovraštva! Vladni „Fremdenblatt“ piše: Ne pojte pesmi sovraštva! Take pesmi so tuje avstrijskemu duhu. Mi se ne bojujemo iz, sovraštva, ampak proti sovraštvu, bojujemo se proti zavisti in verolomnosti, ki sta po svetu užgala plamen, bojujemo se za čast in pravico, za domovino, nravnost in kulturo se hočemo bojevati s čisto vestjo in s čistim srcem. Zato pa si moramo ohraniti v srcu ljubezen, kakor jo nosi naš oesar celo življenje v svojem srcu, kakor jo posvedočuje naša hrabra armada,, ki daje lačnemu sovražniku kruha v strelnih zakopih, ljubezen, ki smo jo vsi potrebni, da bi vzlic vsem skrbem in težavam z zauposm in odločnostjo izvrševali vse svoje dolžnosti:	Ne zastrupljajte duš z mislijo
na sovraštvo in na maščevanje,. Mi si hočemo izvoje-vati mir, za-se in za prihodnji rod, a kakor avstrijski vojak ni bil nikdar grozovit, tako si moramo tudi vsi drugi ohraniti lavstrijsko srce [in tudi v sovražniku videti človeka. Zato nam pesmi sovraštva ne ugajajo. Borimo se za mir na svetu. Naj bi nam bil km a-lu vrnjen !
Zaprli so poljskega poslanca prof, Iv. Zamorski, pristaša vsepoljske stranke. Hišna preiskava je baje podala gradivo za njegovo aretacijo. — Iz zapora je izpuščen dubrovniški državni poslanec dr,. M. Cingrija,
Požrtvovalnost slovenskega ljudstva na Sp. Štajerskem. Slovenski fant,,e prelivajo na bojišču kri za dom in cesarja., slovensko ljudstvo pa žrtvuje neizmerno veliko za svo^e vojake. Od meseca avgusta se pobira po vseh vaseh, župnijah in občinajh za Rudeči križ in za podporo rodbinam. Velike svote so se nabrale od strani župnijskih uradov, občin m glavarstev v te namene. Ko je zaprosil odbor v Mariboru slovensko ljudstvo darov za vojake na bojišču, se je 'to zopet pokazalo izvanredno požrtvovalno, Dasi'rav. no so šolska vodstva in velika večina občin poš ljala toplo perilo na glavarstva, je odbor v Mariboru vendar izkazal lepe uspehe svoje zbirke. Že dne 5, decembra je odposlal v Gradec, od koder se odpeli® vse s posebnim vlakom na bojišča, dva velika zaboja cigaret (nad 70.000), 5 velikih zabojev pa tople obleke. Poleg tega se je oddalo v vojaških bolnišnicah v Mariboru mnogo perila, katero ne morejo rabiti vojaki na bojišču, in cigaret, ki so došle še po naši odpoši-ljatvi. C. kr. namestniji pa je v (menu odbora izročil deželni odbornik dr. Verstovšek 20.701 K 11 vin., kar je prav lepa svota. S požrtvovalnostjo so zbirali poverjeniki denar in darove, z dobro yoljo so darovali vsi dobrotniki, ki spremljajo sedaj z vročo željo te darove na bojišče do naših vrlih junakov, da bi ti dobili vsaj s to božičnico dokaz, da jih spremljamo v duhu v vseh hudih bojih in prosimo Boga, da se povrnejo zdravi' v svojo slovensko domovino, Hvala vsem darovateljem! Bog jim plačaj stotero!
Na znanje. Odbor za nabiranje 'darov za vojake naznanja, da je nemogoče objaviti imena vseli posameznih darovalcev, ker bi potem naši listi bili polni samo tega izkaza. V izkazu, ki je objavljen v današnji („Straži“, in se bo v prihodnji petkovi številki nadaljeval, so objavljene jskupne svote iz enega kraja.
Amerikanska božična darila. Amerikanski komite, ki je zbiral božična darila za obdarovanje sirot padlih v vojskujočih se deželah, je odposlal ameriško vojno ladjo z darovi' za 10 milijo ov kron v Genovo. Ladja je priplula že na Angleško ter tam oddala darove. Dospela je tudi v Marseille in dospela dne 8. decembra v Genovo, kjer je oddala darila za Avstro-Ogrsko in Nemčijo v vrednosti kakih 2 milijona kron. -- Kot zastopnik avstrijske družbe za vojno oskrb bo prispel tja Edv. Lichtenstein. Darove prepeljejo na Dunaj.
Pisma z bojišča. C. g. Marko Škofič, c, in kr. vojni kurat pri 47. pešpolku, piše prof. dr. Lukmanu dne 2. decembra med drugim sledeče : „,. . . Res veliko sem doživel in skusil od tistega časa, od kar sem se odpeljal iz drage mi domovine. A kako se v resnici vrši na bojnem polju, tega prav popisati ni mogoče, to mora človek sam videti in skusiti. Predstavljal sem si vojno popolnoma drugače, kakor je v resnici. Ker sem prideljen polku, sem -tudi v njegovi najožji bližini, zato tudi večkrat v nevarnosti, Parkrat me je že skoro kolo prijelo, a z božjo pomočjo sem srečno ušel. Sicer se pa človek v vojni jako utrdi telesno in duševno, zlasti pridobi na odločnosti, trdni volji, delavnosti; brez teh lastnosti se ne da shajati. Sedaj trpimo posebno vsled mraza. Več ob priložnosti, zlasti, če mi podeli ljubi Bog milost srečnega svidenja.“ — C. g. c. in kr divizijski župnik Hubert Rant piše dne 27. novembra profesorju dr. Lukmanu poleg drugega: „> . .Tu imamo že hudmraz, tako, da nam ljudje zmrzujejo. Je pač veliko gorje ta (vojska! Pa sadijo, no! Najsrčnejši pozdrav! Tvoj Riant.“
Na bojišče je odšel o. kjr. vojni kurat Marko Sagaj, kaplan v Laškem trgu, ki je bil dosedaj dodeljen vojno-župnijskemu uradu v Gradcu.
Major Franc Peter od 87. pešpolka, bivši poveljnik avstrijskega skadrskega vojaškega odposlanstva, o katerem smo že v „Straži“ poročali* da je dne
14.	septembra zasedel važno višino na Jagodini planini, je bil te dni od cesarja odlikovan z železno krono III. razreda z vojnim okraskom. Major Peter je že poprej dobil za svoje junaške čine vojni okrasek k vojaškemu zaslužnemu križcu. Zaslužni častnik našega spodnještajerskega polka je bil v zadnjih boj'lh na srbskem bojišču ob reki Ljig ranjen v nogo in se sedaj zdravi v dunajski garnizijski bolnišnici št. 1.
•j- Dr. Silan Rudolf. Kakor posnamemo iz seznama izgub št. 74, je naš koroški rojak, c. kr. sodnik v Mariboru, g. dr. Silan Rudolf, rezervni poročnik pri 67. pešpolku, padel na polju slave za cesarja in domovino. (Pešpolk Št. 67. im,a svoj dopolnilni o-kraj v Eperješu na Ogrskem in sestoji večinoma iz ogrskih .Slovakov.) V junaške smrti padlem izgubili smo vrlega narodnjaka in navdušenega častilca naših lepih slovenskih planin, osobito Pohorja, Bodi mu tuja zemljica lahka!
Dr. R. Jesenko še zdrav. Nekemu svojemu prijatelju je pisal g. 'dr. 'Jesenko, naš rojak iz Šmarja pri JelSah,, prej odvetniški koncipient pri g. dr. Brejcu, z bojišča: Že več kakor |en mesec sem na bojnem polju in preganjam sovražnike, ki prete domovini. Sem hvala Bogu Še (zdrav, trpljenje pa, ki je zvezano z vojsko, prenašam potrpežljivo in udan v božjo voljo. Upam, da se še vidimo. Tvoj iz bojnih vrst med gromenjem topov in prasketanjem pušk pozdravljajoč Te dr. Jesenko, — (Dopisnica je potovala dva tedna.
V rusko ujetništvo so prišli nadporočnik/ Pir-ker in rezervna poročnika Kmet in Rodošek, vsi od 87. pešpolka !v Celju.
Cast (takim fantom. V garnizijski bolnišnici v Ljubljani ležita dvai Egipčana, sinova slovenskih mater Sta uradnika neke banke v Aleksandriji, Nik-
do ju ne bi {iskal, tudi nista imela namena priti Keil aj v Avstrijo, vendar, ko je klical cesar, sta, le šla sem, da stopita pod zastavo domovine. Mrzlo podnebje jima [e nakopalo bolezen, bolna sta. 'Ce (se kdo dudi, da sta prišla;, se začudita, kako, bi ne prišla, ker je klical cesar in smatrata, to za svojo častno dolžnost. !To naj bo zgiled onim, ki se umikajo, če» le mogoče, vojni dolžnosti ; to kaže, kako je zvesta slovenska kri Avstriji, Culdno je tudi, da povdarjata ta dva Egipčana, da sta Slovenca, a; znata komaj' le par slovenskih .besed. Kdaj se učita materinega jezika z veliko vnemo. Na Slovenskem je .pa polno Slovencev, ki ta j d svoj materin jezik in pa svojo narodnost.
Vreme na bojiščih. Dp zadnjih dni je zgodnja zima v celi Avstriji močneje pritisnila.. Na južnem bojišču je bil mraz nekoliko večji samo v severni Srbiji, Na Sedmograškem in v Podonavju je bilo vsako jutro 7 do 10 stopinj pod ničlo; tudi v Bosni je bilo skoro enako mraz. Iz Sarajeva so poročali vsak dan, da imajo tam 6 stopinj pod ničto. V južni Bosni je mraz nekoliko ponehal in je celo večkrat sijalo solnce.
V	Galiciji in zapadni Rusiji pa je bilo nekaj dni celo precej gorko s temperaturami okrog 0 stopinj. V Severni Nemčiji in Belgiji je bilo celo včasih gorko, kakih 30 stopinj nad ničlo. Zadnje dni je mraz v Galiciji nekoliko večji.
Padlega častnika oropal. Rezervni korporai
27.	pešpolka, gostilničar Mayer z Zgornjega Štajerskega, je na severnem bojišču padlega stotnika Ferlinca oropal za 22,000 K in pobegnil. 'Mayerja so sedaj prijeli v; Debrecinu.
Lakota, nasledek vojske. List „jSosnoviiška I-skra“ piše; Bliža se grozni nasledek vojske: lakota,
V	Dombrovi na Rusko-Poljskem vlada strahovita draginja. Ljudje uživajo že celo meso padlih konj. Poljedelstvo, trgovina in industrija je popolnoma uničena. Ker so se vse banke umaknile daleč za vojno črto, vlada veliko pomanjkanje drobnega denarja.
Uvoz divjačine na Dunaj. Državni zakonik in uradna „(Wiener Zeitung“: Jpriobčujeta cesarsko naredbo, ' s katero se za čais vojnega sta ji j a oprošča od užitnine uvoz zajcev, jelenov, jgosi, karpov, belic, polenovk v glavno mesto Dlunaj. Ministeri] alnai naredba določuje maksimalne 'cene ! za prodajo zajcev in jelenov na Dun'aju. Prva naredba stopi v, veljavo na dan razglasitve, ministerijajina naredba pa 8 dni po razglasu.
Naslovi za vojake na bojiščih. Vojno ministrstvo je odredilo, da more vsak, k&or bi rad!’ poslal komu na bojišče pisma ali druge poštne pošiljatve, pa mu ni znana šjte.vilka dotične vojaške pošte, v-prašati pismeno ipo dopisnici, kateri se mora priložiti dopisnica za odgovor. Vprašanje sei naj naslovi na dotični nadomestni bataljon, nadomestno stotnijo, itd., kjer je bil dotični iza časa mobilizacije poklican v vojake.
Vojno posojilo. Uradno se poroča z Dunaja od poštne hranilnice, da se bo podpisovanje vojnega posojila pri bankah in drugih vplačilnicah izjemoma vršilo še do 10, decembra t, 1. (četrtek), Zneski, katerih vplačilo še ni izvršeno, kakor tudi podpisi in pa vplačila oseb, ki so v vojni službi in so podpisati posojilo za kake fonde (sklade), mladoletne itd., se morejo od 10, decembra naprej izvršiti samo še pri c. kr. poštnoliranilničnem uradu.
Ranjenci na Muti. Dne 8. t. m. so prepeljali s severnega bojišča 24 ranjencev, katere so spravili v tržko ozdravilišče. Zdravniško vodstvo je izročeno zdravniku g. dr. Preglu v Vuzenici, bolniško službo pa opravljata prostovoljno gospodični Greta Erber in Roza Neuner,
Mariborski občinski svet. V cerkveni konkurenčni odbor so bili izvoljeni za mestno župnijo: Krištof Futter, Pavel Heritschgo, Franc Neger, in Valentin Schaffer; za frančiškansko cerkev: dr. O. ’Orosiel, Karl Pessl, Franc Havliček, Valentin Schaffer, 'Janez Grubdtsch; iza magdalensko župnijo: Karl Gaischeg, jožef Hollentajner, Franc Roiko,r dr, F. Juritsch (	), Simon Beheweder. — Uči-
telj Gaischeg je predlagal novi pokopajiščni red, v katerem je določeno, da smejo grobni Sin drugi napisi biti samo nemški. Tako je narodni fanatizem celo na grobovih intoleranten.
Gradec. Štajerski namestnik grof Clary je izrekel zahvalo in priznanje gospodom: ; vinarskemu nadzorniku 1 Matjašiču, živinorejskemu nadzorniku Jelovišeku, potovalnemu učitelju Goričanu : in Vino-rejskim inšpektorjem Stambergerju, Virantu in Rečniku, ker so se zelo trudili za; spravljanje letine in opravljanje potrebnih jesenskih poljskih del na Sp. Štajerskem.
Ptuj. V ruskem ujietniŠtvu se nahajaj, kakor poroča narednik Avgust Dolinšek, ptujski davčni u-radnik Simon Führer.
Kolera v Celju. V vojaškem sanitetnem zavodu v Celju je obolel nek vojak 87, pešpolka na sumljivih znakih kolere, Radi tega so ga dne 5. decembra oddali v izolirni oddelek splošne celjske bolnišnice, Sumljivega vojaka so dali takoj po .c. kr. zdravniškem preiskovalnem uradu v Gradcu preiskati. Preiskava je dognala, da je vojak res obolel na aziiatsld koleri.
Celje. Umrl je tukaj, g. Janko Dolinšek, trgovinski sotrudnik, sin šolskega; sluge v Hrastniku g. Franca Dolinšek. P. v m. !
Celjske novice. Poroča se nam: Kurata v Celju. V Celju sta dva vojna kurata zia vojaške bolnišnice. C. g. kurat P, Kobal, kapucin, za celjsko bolnišnico, č. g. kurat P. Gnidovec, frančiškan, za
tržaško bolnišnico v Celju. — Studentenheim V Celju je prost vojakov» tako da se dijaki (iz vseh avstrijskih kronovin) lahko mirno in nepretrgano posvečajo svojemu gimnazijskemu študiju, — V poslopju starega okrožnega sodišča so sedaj nastanjeni vojaki,' sodišče s sodnikom pa se nahaja v stari grofiji.
Zadnja poročila, d&Sla v petek, 11. dec.
Nadvojvoda Friderik imenovan za feldmaršala.
Dunaj, 10. decembra.
Iz vojnega poročevalnega urada brzoj avl ja jo:
Po Najvišjem poročilu je prinesel včeraj predsednik vojaške pisarne Njih Veličanstva, general pehote, baron pl. Bolfras, Njih e. in kr. visokost presvetlemu gospodu nadvojvodu Frideriku lastnoročno pisano pismo cesarjevo, s katerim se vrhovni armadni poveljnik imenuje za feldmaršala,
Avstrijsko uradno poročilo.
Diunaj, dne 10. decembra. Avstrijski generalni štab uradno poroča:
Na Poljskem je včerajšnji dan na naši bojni črti mirno potekel. Edini ponočni napad Rusov na, naše postojanke na južni strani mesta Nowo Radomsk so naše čete odbile, V Zahodni Galiciji sa oba sovražnika pritegnila v boj močne bojne Sile. Do-sedaj so Avstrijci v tem ozemlju ujeli čez 10.000 Rusov. Bitka se še danes nadaljuje. Naše borbe v K arpa t i h so nam pripomogle, da srno velik del ozemlja, ki ga je sovražnik’ zasedel, dobili zopet nazaj.
Boji v Karpatih.
Budimpešta, dne 10. decembra. Po poročilih, ki so došla na tukajšnja uradna mesta, se je zopetno rusko napadalno prodiranje v ko-mitat Zemplin ponesrečilo. Avstrijske čete so Ruse, ko so korakali proti jugu, prijele in jih vrgle nazaj. Naši so Riuse zasledovali ter ji|h potisnili ob gališko mejo. Tudi v komitatu, S a ros so Avstrijci ruisko prodiranje ustavili. Ob meji komitata Biereg so se pojavile v torek neznatne ruske čete, katerim so se našim takoj z uspehom uprli, !Že po prvih spopadih so se Rusi umaknili čez mejo. Upad Rusov v komitat Marmaroš je bil pri mestu Tioronya odb t.
Na južnem Rusko-Poljskem.
Kakor poroča „Berliner Tagblatt“, se južni del bitke na Rusko-Poljskem za Nemce in Avstrijce razvija ugodno. Ruska fronta, ki je bila, poprej že v obliki kolobara napeljana okrog Krakova, je bila po zavezniških četah od strani potisnjena nazaj. Nemški zrakoplovi pri vsakem vremenu krožijo nad bojiščem in dobro izvršujejo poizvedovalno služblo. Posamezni ruski zrakoplovi pa si ne upajo pluli čez trdnjavsko ozemlje mesta Krakov.
Na severnem Rusko-Poljskem.
Kristijanija, dne 10. decembra, Preko Londona se poroča: Nemški strategični (vojni) načrt je pri prodiranju proti Rusom sedaj oči-vidno naperjen čez veliko železniško progo, ki vodi iz Oenstohova v Varšavo. Lodz je velike strategične važnosti, a železnica je za dovoz za rusko armado še bolj važna. Nemci prodirajo na treh vsporednih črtah proti tej železnici: čez Torun na Lowicze, preko Ka-liša v Lodz in od šlezijske meje preti Piotrkowu, Nemci so že v Lodzu in so tako samo Še 15 angleških milj oddaljeni od te važne prometne črte.
Usoda treh srbskih divizij.
Uradni list „Kambana“ poroča iz Niša: Zveza med timoško, moravsko in šumadijsko srbsko divizijo je ponehala. Poslednja je odrezana od ostale srbske armade, ker avstrijske čete neprestano prodirajo. Ti-moška divizija se je umaknila v smeri proti bolgarski meji; šumadijska pa je popolnoma osamljena. Bolgarska vlada je postavila ob meji več brzostrelnih topov, strojnih pušk in več bataljonov infanterije, da tako zabrani prehod srbskih čet na bolgarsko ozemlje. 'Ob enem je bolgarska vlada zapovedala, da se mora vsakega srbskega vojaka, ki stopi na bolgarska tla, razorožiti in prijeti.
Trojni sporazum in balkanske države.
Dunaj., dne 10. decembra. „Reichspost“ je izvedela v diploonatičnih krogih, da je trojni sporazum napravil v Atenah, Sofiji in Bukarešto nove korake, vendar povsod brez uspeha. Grško bi radi pridobili, da bi pomagala Srbiji, pa kljub grožnjam v Atenah ni šlo. Prizadevanja v Bukarešto in Sofiji stremijo v glavnem za tem, da bi se ustanovila nova balkanska zveza, vendar Bolgari niso za to. Med nevtralnimi balkanskimi državami tudi ni nobene edinosti glede kompenzacijskega vprašanja. 'Stališče Avstrije je, da je Macedonia bolgarsko ozemlje.
Na Donavi potopilo 8 ruskih ladij.
Iz Rmstčuka se poroča: Predvčeraj sta plovili po Donavi navzgor dve ruski tovorni ladji, ki sta vlekli vsaka po 3 druge ladje. Ladje so bile naložene strelivom, ki je bilo namenjeno za. Srbijo. Ne daleč od mesta v nevtralnem okolišu so trčile ruske ladje na mino in se potopile v kratkem času. Ker je bila reka Donava močno narastla in vsled velikega mraza ni bilo mogoče misliti na rešitev posadke* tem manj, ker so se ladje hitro potopile. Eksplozijo (razstrelbo) so slišali tudi v Rustčuku, Prebivalstvo Rustčuka je bilo zelo razburjeno.
Uradno poročilo o stanju nemških armad.
Berolin, dne 10, decembra.
Iz velikega vojnega stana z dne 10. decembra predpoldne se poroča:
V okolišu Souaina so se omejili včeraj, dne 9. decembra, Francozi na hud arflerijski ogenj.
Napad Francozov na Vauquois-Baureuilles v izhodnem gorovju Argonnen ni imel uspeha, izjalovil se je vsled nemške artilerije. Sovražnik je imel očividec velike izgube.
Trije sovražni zrakoplovi so vrgli včeraj na „odprto“, ne daleč v okolišu vojnega ozemlja ležeč© mesto ETeiburg na Badenskem 10 bomb, ki pa niso povzročile nobene škode.
Ali bodo Francozi začeli z ofenzivo?
Berolin, 10. decembra.
„Uokalanzeiger“ poroča iz Geneve: Med francoskim vojnim ministrom Millerandom ter francosko-angleškim glavnim vojnim stanom so nastala različna mnenja radi novega napadalnega načrta načeli bojni črti. General joffre še vedno dvomi, da bi veliki napad na nemške postojanke bil izvedljiv. Minister Millerand pa zastopa ravno nasprotno stališče. Vzroki, ki jih zato navaja francoski 4,Tiemps!‘, temeljijo na riapačnih razlogih o novejšem gibanju nemških Čet in o načinu, kako dobiva nemška larma-da stalno pomoč,pri izpopolnitvi svoje armade in vojnih potrebščin.
Velika pomorska bitka v južni Ameriki.
Berolin, dne 10. decembra.
Uradna Reuterjeva brzojavka poroča iz Londona: Dne 8, decembra ob V$. uri zjutraj je napadel oddelek angleškega vojnega brodovja, kateremu je poveljeval podadmiral Bturdee, oddelek nemških križark. V bitki, ki se je vnela, so se potopile 3 nemške križarke in sicer: „Scharnhorst“, „Gneilsenau“ in „Leipzig“. Križarki „Dresden“ in „Nürnberg“ sta utekli. Baje jih zasledujejo. Zdi se, da so izgube Nemcev težke. Del posadke potopljenih ladij so rešili. Koliko vojnih ladij je štelo angleško brodovje, katero je baje imelo le neznatne izgube, ne pove angleško poročilo.
•Ta bitka se je vršila ob skupini otokov „Falkland“,, ki se nahaja v Atlantskem 'Oceanu ob izhodni obali Južne Amerike,
Po bi,tki v Čilskem morju so gori imenovane nemške ladje ostale en dan v pristanišču Santiago die Chile in so potem odplule v južni smeri, Anglija, Francija, Japonska in Rusija so žbralie proti tem nemškim ladjam močno brodovje, ki je štelo blizu 40 ladij in je bilo pod poveljstvom podacbnirala Sturdee, Izkazalo se je, da so poslali Angleži v čilske vode celo vrsto svojih najhitrejših in novodobno sestavljenih vojnih ladij, da bi se udeležile lova na nemške ladje. Domneva se, da so bile nemške ladje v kakem pristanišču presenečene v trenotku, ko so nalagale premog. Ko so se sovražne ladje pokazale, je začela križarka „Scharmhorst“, na kateri je razobesil nemški admiral Spee admiralsko zastavo, streljati. Angleški listi ne poročajo, ali se je „Scharnhorst“ tudi potopila ali ne, Z gotovostjo se računa, da sta ladji „Nürnberg“ in „Dresden“ prvi hip sicer ubežali, a radi velike hitrosti angleških »ladij in (premoči sovražnih ladij se končno nista mogli rešiti._____
Darovi za podpiranje vojakov, poslani na nabiralni odbor v
Mariboru (Koroma ulica. št. 5).
Občina Dragučova, nabral župan J, Valentan, 66 K 58 v; Katica N., Maribor, 1 K; Antonija Makotor, Marija Majer 3 K; Terezija Habit. Maribor, 4 K; Micika Gomzi nabrala v Ormožu 63 K 40 v; Ivan Hojs nabral v Ormožu 42 K; deželni poslanec Meško nabral 11 K 50 v; šolsko vodstvo THnf# nogavice; č. g. župnik Hirti dar Mohorjanov v Slivnici pri Mariboru 110 K, orebovska občina II. pol. 16 K, zbirka v cerkvi 34 K, skupaj 160 K; Marija RIhterič dve škatlji cigaret; Roza in Leni Hai-mer iz Gradca pletenino in 2 K; gospa Marija Pahernik v Vuhredu 6 spodnjih hlač, havbe. robce, papirja in 1000 cigaret; ženski pomožni odsek na Ljubnem zavoj toplih rokavic; č. g. župnik Zičkar zbirka (župljani v St. Jerneju, Mohorjam in g. župnik za cigarete) 43 K; gospa Marica Godec nabrala "r Lem-bahu 44 K 30 v ; Prane Prelog nabral v Mali vasi pid Ptuju 21 K 20 v; Ana Bevc 5 K; poslanec .Roškar nabral (dar okrajne hranilnice 100 K) 120 K; dr. Juro Hrašovec, Celje, 15 K; župnijski urad Marenberg 14 K; Jakob Kosi, župnik pri Sv. Lenartu, nabral 25 K 76 v; And. Zdolšek, župnik pri Sv. Stefanu, nabral 25 K; Janez Vajs, župan, Spodnji Gasteraj, 25 K 80 v; županstvo Gomilsko 25 K; Fr. Koželj, župnik, Loče, 24 K 72 v; Preglej, župnik, Stranice, nabral 24 K 06 v; Karol jPresker, žutitiik,° Kapele, nabral 22 K 80 v; Fr. Vraz, župan, Žerovinci, 20 K; občina Spuhlje 50 K; Jbžef Kostanjevec, župnik, Kalobje, 50 K; občina Gočova po Pavlini Ceh 48 K; občina Janeževci (Sv. Urban) 38 K 60 v; županstvo Bučečovci 38 K 14 v; Jožef Meško, župnik, Sv. Miklavž, 36 K; občina Sv. Martin (mariborski okraj) 33 K 30 v; posojilnica, v Gornji Radgoni 30 K; M. Eferl, župnik, Gornja Sv. Kungota, 27 K; Ivan ZapeČnik, župan v Ribnici, 164 K 50 v; Alojzij Sagaj, kaplan, Sv. Lovrenc na Dravskem polju, dar župljanov 154 K 04 v; H. Hrašovec, žu-
pnik, Vuhred, 150 K; Fort. Končan, župnik, S.t. Pavel, 130 K 30 v; Maks Ašič, kaplan, Ponikva, 126 K; Lenard Pačnik, župan, Razbor, 86 K 16 v; Božidar Drolc, organist,. St. Jurij ob Taboru, nabral 78 K 42 v; Friderik Horvat, župnik, St. Lov-reno nad Mariborom, 70 K 50 v; Jože Potovšek, župnik v Vojniku, nabral 70 K; Alojz Cilenšek, župnik, Poljčane, 63 K 40 v; A. Brezovnik, Vojnik pii Celju, 61 K (40 v; župnijski urad Smi-klavž nad Laškim, zbirka deklet 60 K ; Fr. Šalamon, dekan v Rogatcu, 90 K; nadžupni urad Sv. Križ tik Slatine 87 K 20 v; župni urad SV. Vid na Planini 40 K; župnijski urad Prevorje 32 K 64 v; M. Stoklas, župnik, Zabukovje, 15 K; Andrej Glie-be, župnik in dekan v Ormožu, 10 K; dr. Tiplič, Sv. Lenart, 10 K; Alojzij Šuta, župnik, Sv. Marjeta /pri Ptuju, 10 K; Fr. Lom, župnik, Sv. Peter na Kronski -gori, dar Mohorjanov 6 K 60 v; Prešeren, župnik, Koprivnica, dodatek, 2 K; Fr. Bratušek, župnik, Svetinje, dar Mohorjanov 60 K;, Marija Sijanec v Mariboru 26 robcev; Ana Muršec, Ločičbreg pri Ptuju, za Fr. Muršec toplo obleko; gdč. Cajnkarjeva dva topla povoja; Jože! Lončarič, provizor, Št. Jurij ob Ščavnici, dar Mohorjanov, 50 K; občina Spodnja Ložnica 6 K 10 v; župnik Krener, 'dar kebelj-sMh Mohorjanov 13( K; M. Ulčnik, župnik, Dolič, darovi faranov 28 K; občina Janžev vrh pri Selnici 28 K 60 v; župni u-rad Muta 45 K; občinski urad Janževi vrh-Arlica 6 K; občinski urad Hošnica, nabral župan Onič 67 K; Vogrinec, kaplan, Braslovče, dva velika zaboja zimske obleke in svinjskega mesa; občina Verhole 58 K 73 v; Anton Kolar, /župnik, St lij pri Velenju, 44 K; Ivan Rotner, dekan, Skale, 22 K 77 v; Anit. Turnšek, Rečica, 10 K; trška občina Rečica 50 K; Anton (Zupanc, Lahovgraben, 2 K; občina Griže 15 K; občinski urad Ljubno 50 K; Ed. Janžek, župnik, Sv. Marjeta pri Rimskih toplicah, 22 K 60 v; Rudolf Raktelj, župnikj, Bizeljsko, nabral 68 K; občina Sv. Trije kralji v Slov. goricah 9 K 22 v; občina Gode-merci pri Mali Nedelji 34 K 50 v; občina Ivanjševci 73 K 50 v; občina Boračeva 10 K; Josip Janžekovič, Sv. Lenart v Slov. g. 3 K; Josip Laßbacher, župnik, Bele vode, 62 K 98 v; Josip Po-platnik, župnik na Polenšaku, 20 K; Josip Sinko, župnik, Sv. Lovrenc v Slov. goricah, 60 K; občina Stanetinci 35 K 42 vin.; Donko Apolonija, Sv. Jurij v Slov. goricah, 1 K; Julija Petrovič, Dunaj, tople telovnike in tobak za cigarete; Antonija Mau-rič, Št. Lovrenc nad Mariborom, tople srajce; M. Ulčnik, župnik v Doliču, smodke, cigarete in toplo perilo; občinski urad Loka, vrečo suhega sadja; g. župnik Kapler 55 K;. M. Jezov-šek, c. kr. notar, Vransko, 146 K; M. Tomažič, dekan, Kozje, 10 K; F. Pšunder, župnik, Sv. Bolfenk 70 K in 4 K; Fr. Geč, župan, Samušani, 28 K; Ant. Maurič, Št. Lovrenc, 2 K; Dovnik, dekan, Gornjigrad, dar /Mohorjanov in faranov 25 K; hranilnica in posojilnica Šoštanj 45 K 84 v; okrajni odbor Vransko 100 K ; občina Sv. Urban pri Ptuju po županu Klemenčiču 70 K 30 v; Fr. Schreiner, Žalec, zbirka 123 K; V. Holcman, kaplan, Laško, dar faranov 50 K ; župnijski urad Ormož za občino Hum nabral 22 K 05 v; občina Cigonca, župan Pernat, 20 K 50 v; okrajni odbor pri Sv. Lenartu v Slov. goricah 20 K; podružnica c. kr. kmetijske družbe Sv. Lenart v Slov. goricah 13 K; občinski urad Spodnja Voličina 20 K; Ella Bezjak, Sv. Tomaž pri Ormožu, 15 K; Krista Škeriec, Sv. Tomaž pri Ormožu, 11 K 20 v; občina Sv. Andraž v Slov. goricah 62 K 40 v; župnijski urad Žičei, nabrano v cerkvi 8 K; župnijski urad v Sp. Polskavi 40 K; posojilnica v Spodnji Polskavi 25 K; Podpečan, kaplan, Konjice, 2 K 90 v; Josip Tušak, Sv. Anton v Slov. gor., 79 K 26 v; Kmečka hranilnica in posojilnica v Ptuju 10 K; občina Hardek, župan Hanželič, 36 K; občina Pušenci, župan g. Vaupotič, 36 K 20 v; župni urad Šrivklavž pri Slovenjgradcu 14 K 50 v; Ivan Jurko, župnik, Pameče, še 2 K 40 v; F. Medvešek, župnik, Tinje, 45 K 80 v; županstvo Petrovče 85 K 60 v; Fr. Zemljič, nadučitelj, Luče, 30 K; Cemažar, župnik, Teharje, 50 K; dr. Kronvogel, Sv. Lenart v Slov. goricah, 10 K; Tom. Hölbl, Sv. Primož nad Muto, 11 K; občina Šratovci, župan Kosar, 6 K; Cerjak, k. svetnik, Rajhenburg,, nabral 42 K; župni urad Rajhenburg 10 K; občina Logarovci 53 K 04 v; Jože Musi, župnik, Vitanje, nabral 100 K; občina Kot, župan Guiznik, 44 K 30. v; Ivan Lah, župnik, Sv. Peter pod Sv. gorami, 50 K 30 v; Martin Turk, župan, Ternovec, 8 K 20 v; občina Vinta-rovci 100 K; občina Fram 246 K; Franc Kodrič, župan Brezje, 3 K 84 v; občina Sv. Marjeta pri Moškaijncih 48 K 89 v; Miha Lendovšek, k. svetnik, Makole, 42 K; župni urad Špitalič 51 K 70 v; g. Zemljič, učitelj v Brezji, nabral v Zerkovcih 21 K 20 v; J. Šelih, Sv. Kunigunda, 20 K; Fr. Golež, nadučitelj, Sv. Kunigunda, 4 K 20 v; hranilnica in posojilnica Podsreda 12 K; občinski urad Loka pri Zidanem mostu 3 K; dr. Fr. Jankovič, Kozje, 20 K; Ivan Lorbek, župnik, Olimje, 5 K; Davorin Roškar, župnik, Sv. Florijan ob Boču, 92 K; Franc Amon, župan, Olimje, 14 K 50 v; občina Bezovica 10 K; Ivan Bohanec, dekan, Šmarje, 189 K 20 v; Franc Trop, župnik, Rimske toplice, 13 K 80 v; pomožni odsek, Središče, zaboj zimske obleke; Šoštarič, Ljutomer, dve vreči sliv; občinski urad Sv. Katarina, župan Breznik, 16 K; I županstvo Podčetrtek 23 K 50 v; občinski urad, Horvat, 27 K; župnijski urad Sv. Vid pri Grobelnem 30 K; občinski urad Vosek 90 K 20 v; Šebat, župnik, Gornja Polskava, 2 K; Rudolf Raktelj, župnik, Bizeljsko, 5 K; občinski u-rad Globoko 38 K 50 v; Fric Repolusk, župnik/Št. Vid. 15 K; župnijski urad Spodnja Polskava 19 K; Josip Sigi, župnik, Tr-bonje, 13 K 48 v; neimenovana služkinja v Mariboru 1 K; Marija Fehler v Št. Lovrencu nad Mariborom 200 cigaret; Anton Lekše, Mozirje, 250 cigaret: Jakob Podlunšek, Ločica pri Polže li, 300 cigaret; Francka Beloglavec, Ločica pri Polzeli, 100 cigaret; dr. J. Klasinc, Gradec, 8 zavojčkov cigaret; župni urad Sv. Marka pri Ptuju toplo perilo in 600 cigaret; župni urad Muta toplo perilo: Jožef Šinko, župnik, Sv. Lovrenc v Slov. gor., zaboj knjig, tobaka, pipe, cigaret in užigalic; gospa Košenina, Maribor, zapestnice in rokavice: gospa Terstenjak, Maribor, to. pio perilo; gospa dr. Mulej, Maribor, toplo perilo; gospa dr. Pivko, Maribor, toplo obleko ; gospa Štepic, Maribor, tople srajce; gospa dr. Sernčeva, Maribor, toplo perilo: gospod Winkler, Maribor, nogavice in robce ; gospa Kveder, Maribor, rokavice ; gospa Berta Berdajs, Maribor, različno perilo; gospod Šoštarič, Maribor, nogavice; gdč. Silvester, Maribor, toplo perilo; Val. Mikuš, župnik, Št. Jurij ob južni železnici, 40 K; zbirka cigaret v Mariboru 2900:	zbirka v Mariboru pod vodstvom gospe
profesor Matek in sodnega svetnika Rotner 891 K 40 v; č. g. Janko Ilc, kaplan v Rušah, nabral 225 K 80 v; Rušani odposlali 2000 cigaret; mariborski čč. gg. bogoslovci nabrali 72 K 10 v, užigalic in 850 cigaret; č. g. župnik Dekonti, Ljubno, nabral 155 K 50 v; č. g. župnik Podvinski, Remšnik, druga po-šiljatev 7 K 60 v; Alojz Koren, Ritoznoj, nabral 9 K 17 vin.; hranilnica in posojilnica Šmartno na Pohorju 10 K; Janez Bezjak, župan v Jirsovcih, 50 K 90 v; Miha Horvat, Derstelja, nà1 bral 23 K: Skuherski L., župnik, 'Sv. Marko, nabral 71 K 31 v; Peter Jurak, c. in kr. vojaški kurait v Gradcu, nabral Ted tovariši 56 K:	profesor dr. Murko, Gradec, 19 K; Rat P., žup-
nik, Št. Ilj pri Mislinji, nabral 28 K 70 v; Fr. Pečnik, Župnik v Podgorju, 13 K 41 v: Ivan Jurko, župnik Pameče, nabral 57 K 40 v; Anton Turnšek mlajši, trg Rečica, 30 K: krajni šolski svet Rečica 20 K; Kumer J., župnik, Prihova, 47 K 54 v; Jernej Podpečan, kaplan, Konjice, 184 K 17 v; J. Skerbinšek, župan, Verhole, 15 K 20 v; občina Veržej 20 K; občina Ključa-rovci 46 K; Josip Weixl, župnik, Sv. Križ pri Ljutomeru, 28 K; Žolnir, učitelj v pokoju, 4 K; občinski urad Boreči 22 K; občina Žabljek 41 K: občina Žiče 17 K 80 v; Anton Kociper, župnik, Sv. Kungota, nabral 37 K 70 v; občina Bočna, župan Zagožen, 40 K: občina Raztez 9 K 30 v; dr. Ljudevit Stiker, odvetnik, Brežice, nabral 175 K 20 v; občana Kraljevci 23 K; A. Fanedl, organist v Vurbergu, 10 K 50 v:	A. Lajnšič, župnik,
Sv. Mariin, nabral 20 K; J. Vogrin, župnik, Sv. Barbara v Halozah. 60 K 52 v; Fr._ Žužak, nadinženir v Gradcu, nabral 36 K; Fr. Cizej, župnik, Šmartin pri Velenju, 32 K 72 v; županstvo trg Kozje 102 K; Jakob Ravter, župnik, Pilštanj, 35 K;
občina Gorjane 53 K 90 v; Franc Gartner, župnik, Planina, nabral 19 K 52 v; občina Litmerk 40 K; Norbert Povoden, gvardijan, Ptuj, 200 K; občina Marija Reka 26 K 18 v; občina Kri-žovci, poslal nadučitelj Herzog 50 K; Kolarič Franc, Grabe pri Središču, 2 K; Josip Dušič, kaplan, Fram, 65 K 50 v; občina Loka pri Framu 44 K 90 v; občina Bišečki vrh 78 K; župniu-rad v Majšbergu, dar Mohorjanov in faranov 46 K 68 v; Martin Frešer, Kalše, 21 K 12 v; Pavel Šift, Šentovec, 15 K; Blaž Pernat, Ritoznoj, 18 K 80 v; O tili j a; Feigel (Novak Peter), učiteljica v Slov. Bistrici, nabrala 224 (K; Krajno Franjo, c. kr. davčni upravitelj, Gornjigrad, 113 K j50 v; Medved Martin, župnik, Laporje, užigalice in 100Q cigaret; Bohak J., dekan, Slov. Bistrica, 1000 cigaret; Alt, Slana;, kaplana, Slov. Bistrica, 1000 cigaret; Tomaž Auguštin, mežnar, St. Peter pri Radgoni, nabral I K in 1400 cigaret; Bračič J., župnik za občinski urad v Bistrici 7 K; Fr. Lenart, nadžupnik v Šmartnem pri Slovenjgradcu, 36 K; Al. Čižek, mestni župnik, 42 K; Davorin Agrež, župnik, Marija Reka, nabral 50 K; o. Bernardin Šalamun,, Svj, Trojica v Halozah, dar Mohorjanov, 10 K; Vaupotič, župnik in kaplan Potrč 8 K; Ivan Grobelšek, župnik, Gomilsko, dar Mohorjanov in župijanov 80 K; občina kopjiške okolice 78 K; občina Zamarkova-Lormanje 10 K; občina Velika Pirešica 48 K 50 v;	'■	(Konec sledi.)
Ranjeni in padli.
Pešpolk štev. 47:
Kodolitsch Albert, kadet, bolan; Ackerl Alojzij, pešec, r; Agrež Alojzij, pešec, r; Androjna Alojzij, pešec, r; Bernhardt Franc, pešec, r; Greistorfer Jožef, pešec, r; Lenz Franc, pešec, bolan; Radi Rihard, trobentač, r; Reinert Franc, pešec, r; Jožef Škarja, pešec, r; Steiner Jakob, pešec, r; Strohmeier Jožef, pešec, bolan; Tomažič Albin, korporal, r; Aldrian Franc, četo-vodja, bolan; Friedinger Jožef, pešec, bolan; Harzl Aniton, pešec, bolan; Križeny Blaž, pešec, r; Obenaus Jožef, frajtar, bolan; Ohner Karol, pešec, r; Pek Albin, pešec, bolan; Turkan Feodor, pešec, bolan; Wolner Avgust, pešec, r; Weber Anton, pešec, r; Danel Armand, nadporočnik, p; Marko Ivan, s/totnik, r; Novak Anton, poročnik, r; Philipp Oskar, praporščak, r; Schmerkowsky Ivan, poročnik, r; ZWicknagel Karol, rezervni poročnik, bolan; Gartlgruber Kajetan, rezervni poročnik, r; J. Fiilsterl, pešec, bolan; Hnedl (Janez, pešec, bolan; Konrad Lju-dovik, pešec, r;1 Mušič Janez, pešec, r; Pahernik Franc, pešec, r; Ploder Pavel, pešec, r; Reissner Karol, frajtar, bolan; Trope Andrej, pešec, r; Ditrih Florijan, pešec, bolan; Fuchs Jožef, pešec, r; Hinterleitner Alojzij, četovodja, r; Kolbl Karol, pešec, r; Mülilhausen Albert, pešec, sr; Pongraq Ignacij, pešec, r; Gigerl Jožef, pešec, bolan; Gregorič Ambrož, pešec, r; Kselman Jožef, pešec, bolan; Vernik Anton, jpešec, r; Gletič Janez, pešec, bolan; Krondorfer Janez, pešec, r; Fasching Atìton, frajtar, bolan; Harič Alojzij, pešec, bolan; Kager Jožef, pešec, bolan; Lenz Franc, pešec, bolan; Paulič Anton, pešec, bolan; F. Sehlögel, pešec, r; Wurzinger Jožef, pešec, bolan; Achatz Jož., pešec, r; Berglez Janez, pešec, r; Draksler Jožef, korporal, r; Cilz Franc, pešec, r; Ferlinc /Janez, pešec, r; Fritz Jožef, pešec, r; Fuchs Jožef, korporal, r; Fuchs Jožef I, r; Hagendorfer Avgust, frajtar, r;. Halbwedel Ivan, pešec, r.
Pešpolk štev. 87:
Florjane Anton, pešec, r; Gajšek Jožef, pešec, r; iGloboč-nik Anton, korporal, r; Globocznik Anton, pešec, r; Horvat Jakob, frajtar, r; Janžel Janez, pešec, r; Jazbec Janez, frajtar, r; Krofi Anton, pešec, r; Leskošek Janez, pešec, r; Penschek Feliks, četovodja, bolan; Pertoč Avgust, enoletni prostovoljec, r; Piberčnik Vinko, pešec, r; Podgoršek Martin, pešec, r; Raz-boršek Jurij, pešec, r; Sadek Albin, /pešec, r; Sever Jakob, frajtar,, r; Špindler Alojzij, (četovodja, r; Spreitzer Henrik Anton, korporal, r; Sterman Peter, pešec, r; Tkalčič Janez, korporal, r; Trupej’ Jakob, frajtar, r; Florjan Anton, pešec, bo-šec, bolan; Florjančič Rudolf, korporal, r; Janežič Anton, frajtar, bolan:	Kosem Ernest, pešec, r; Murkovič Franc, frajtar,
bolan; Požar Jožef, pešec, r; Senčar Karol, 'frajtar, r; Vivoda Jožef, pešec, r; Matjašič Franc, pešec, mrtev; Drevenšek Fran, pešec, r; Kamenik Franc, pešec, r; Kozar Mihael, pešec, r; Kšela Franc, pešec, r; Ovčak Franc, pešec, bolan; Planirak Ai-lojzij, pešec, r; Bovšner Franc, pešec, r; Vaupotič Štefan, pešec, bolan; Bolin Franc, pešec, r; Bejta Karol, pešec, r ;, Čepel Franc, narednik, r; Jurkič /Viktor, pešec, bolan; Kostanjšek pešec, r- Krajšek Andrej, korporal, r; Mezek Franc, pešec, r; Pavalec Ferdo, pešec, r; Petek Alojzij, pešec, r; Riavec Alojz, pešec, bolan; Rižner Sranc, pešec, r; Rogina Martin, pešec, r; .Šamperl Franc, pešec, r; Šteklik Anton, pešec, bolan; Temeni Fran, pešec, r; Tišlerič Alojz, pešec, r; Vengust Anton, korporal, r; Witschar Janez, frajtar, r; Zvar Anton, pešec, r; Der-nač Anton, pešec, mrtev; Ernst Karol, pešec, r; /Gaznik Anton, pešec, bolan; Korošec Karol, četovodja, r; Kosi Anton, pešec, r; Ledinek Franc, pešec, r; Privašnik Franc, frajtar, r; Samobor Franc, pešec, r; Zadravec Lovro, pešec, r; Zajšek Jakob, pešec, r; Zdolšek Franc, pešec, r; Hoffmann Alojzij, stotnik, bolan; Garšek Janez, pešec, r; Kranjc Tomaž, pešec,, r;, ‘Cucej Pavel, pešec, r; Kuhar Jožef, korporal, r; Lipuš Jožef, pešec, r; Padlovič Karol, pešec, bolan; Stramin Anton, pešec, r; Tomazin Erwin, korporal, r; Cuci Friderik, pešec,, r; Blatnik Jakob, pešec, r; Gologranc Gašpar, pešec, r; Hudovernik Albin, pešec, r; Klemenčič Jernej, pešec,, bolan; Krumpah Janez, pešec, r; Binder Jernej, pešec, r; Farbes Alojzij,-pešec, r.
Domobranski pešpolk štev. 26:
Kaspar Viktor, poročnik, bolan;’ Kovačič Ivan, pešec, r; Lah Franc, frajtar, r; Matesa Ivan, četovodja, r; Milasinčič Izidor, pešec, r; Pliberšek Anton, frajtar, r; Braunsteidl Adolf, živinozdravnik bolan; Anesini Viktor, poročnik, r; Makay Ladislav, nadporočnik, bolan; Schmid L., poročnik, bolan; Feichtin-ger Ernest, poročnik, bolan; [Soje Franc, pešec, r; Khöler Alfred, četovodja, r; Orlič Štefan, pešes, r; Polutnik Jožef, pešec, r; Butyakäy Aristid, nadporočnik, mrtev; Posselt Rudolf, praporščak, r; Fabina Pavar, četovodja, r; dr. Ernest Fischer, kadet, bolan;. Krgjuljac Štefan, pešec, r.
Opomba: Uredništvo ne prevzame nobene odgovornosti za resničnost izkazov o padlih in ranjenih. Mi smo te podatke posneli po različnih virih,, M pa mnogokrat niso popolnoma zanesljivi. Posebno glede imen se pride v teh izkazih mnogokrat na sled velikim pogreškom. — Da zamoremo naše izkaze o padlih, ranjenih in ujetih izpopolniti, prosimo, da se nam poroča, Se ima kdo kake zasebne podatke. — Kdor želi imeti natančna obvestila o padlih in ranjenih, naj si naroči uradne izkaae v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Veletrgovina s špecerijskim tepem in M. pridelki.
Ivan Ravnikar : Celje
0
1
»S
č
fc
Grslka ulica štev. 21«
Priporočam vedno svežo in žgano kavo, kakor tudi fino čokolado in kakao. Zaloga rudninskih voda, vrvarskega blaga in vsakovrstnih suhih in oljnatih barv.
S!
?
I
0
&
r
o
Solidna in tožna postrežbi«
lKAVA I
50°[o cenejša:
Amerikanaka štedilna kava, vele-aromatična, izdatna in štedilna. 5 kg poskusna vreča 10 K franko po povzetju. Pol kilograma veleprima najfinejši čaj 2 K oddaja A. Sapira, ekBport kave in čaja Galanta 496.	931
Kupiti želim
100—500 kub. m hojkovega in smrekovega lesa v deblah, pripravnega za žaganje. Ponudbe na Rihard Tolazzi v Ormožu ob Dravi. Štajersko.	887
Slovenci pozor ! Dvonadstropna hiša
v majhnim vrtičem v sredi mesta in blizu frančiškanske cerkve s 7 stanovanji, se pod ngodnimi pogoji proda. Več pove upravništvo pod štev. 432,
Trgovski ucenec
iz dobre hiše, z dobrimi šolskimi izpričevali se sprejme v trgovino A. Pinter v Slov. Bistrici, Učenec mora obiskovati tukajšno trgovsko šolo.	940
Lepo posestjo
se prostovoljno proda tik cest?,, katera pelje od Ponikve in sv; Jnrja ob jnž. žel. na Celje in sicer nova hiša, pripravna za gostilno, s 3 sobami, obokane kleti, gospodarsko poslopje z podom za mlatiti, hlev za dve govedi in svinjak; vse v najboljšem novem stanu, % opeko krito. Zemljišča je 7 oralov že obsjano. Cena 8000 kron, za tega se odšteje samo 800 kron, ostanek je imetje posojilnice, katero se lahko obrestuje. Več se izve pri lastniku Janezu Štuklek,, posestnik v Razborju štev. 24. P. Dramje. Štaj.	895
Ornile in k©iess
na obroke. Posamezni deli najceneje. Rastrov,
ceniki zastonj. F. Dušek, tovarna-orožja, keles in šivalnih strojev. Opečno na drž. žel. št. 2121. 1333 češko.
Končna zmaga je skoro zagotovljena! Božično dete se bliža in vse obetajoče Novo leto je skoraj že pri nas . . .
Predragi rojaki!
Rahlega se na vseh straneh bojni grom par dà živo snopje — toda nas navdaja ljubka nada ter nas prešinja tudi prepričanje, da zavladajo v kratkem za našo preljubo domovino najsrečnejši časi.
Zbirajo se že s posebnim veseljem in z veliko požrtvovalnostjo krasna božična darilca za naše junaške vojake.
Izvanredno mnogo smo že nabrali! V moji trgovini se je pokupilo mnogo tozadevnih rečij, ker i-mam veliko zalogo. Skrajni čas je za odpošiljatve. Požurite se z nakupovanjem, da ne bode zakasnitve, osobito ker daj am velike ugodnosti. Pri teh pošiljat-vah grem vsakemu odjemalcu v, vseh rečeh prav rad na roko Znižal sem oene pa tudi za druge reči, — kajti nastavki cen za odeje, koce, barhent, jopiče, volnene srajce, gate, nogavice, rokavice, različne ženske roboe, za možke obleke, kakor za zimske reči sploh, so izvanredno nizki.
Zaloga trpežnih pelerin v rasnih velikostih za možke, ženske in otroke je velika. Šivalni stroji s» prve vrste; obutev za otroke je najboljše kakovosti.
Cena za špecerijsko blago je najnižja.
Priporoča se z velespoštovanjem
Nihael Cimerman,
trgovee in posestnik v Ljutomeru.
za ženske, moške in otroke, kakor tudi brila, vrhne jope, bluze, zimske moške suknje in raglane, se dobijo v velikanski izbiri in po najnižjih cenah v veletrgovini
R. STERMECKI V CELJU it 301
«a® Pišite po cenik, g*-»
j Priporoča se ¥ am za nakup
'KjtijWi jt
šili
iiöii a.
m s
ji « M
3*
>«
JA
o
e»
&
illll
Rafael Salmič Celje Mar. dom j
to je največja in najcenejša razpošitjalnica ur, zlatnine, srebrnine in optike. Slovenci! Zahtevajte veliki cenik, dobite ga zastonj ih poštnine prosto.
Svetovna tvrdka.
Na tisoče zahval.
Denarni zavod spodnještaj. trgovstva in obrtništva — Trgovsbo-obrtna kreditna zadruga v Celju
sprejema vloge na knjižice od vsakega in jih obrestuje po
i1! °l
2 O
Ure! Ure!
V veliki izbiri in po nizkih cenah.
Srebrne ure za fante od 7 K Srebrne «re damske od 8 K Srebrne verižice od K 2 40 Sreb. verižice damske K 360 Zlate damske ure od 26 K
I Za vsako uro se jamči!
issJi Ü Precizijske nre, Schafhausen, im Zenith, Omega, Eterne.
Očala : Za kratkovidne nova, zboljšana stekla.
POZOR
otvarja tekoče račune, eskomptuje menice in knjižne terjatve, prevzema zaveze, oskrbuje inkaso in obavlja sploh vse ji zaupane denarne posle po najkulantnejših pogojih.
£| Radi opustitve najstarejše narodne manufakturne trgovine
f Karola VANIČA :: Celje :: Narodni dom
Ó Ustanovljeno 1880. prodaja se vse pod lastno ceno. ušiailOVijenO 1800

T
Jj v J . __ a	a 1 11 * J® i Franc Cvilak,
z deželnimi pridelki :
Celje, Narodni dom.
Franc Kolenc
Kupim suhe gobe, vinski kamen in vse deželne pridelke po naj višjih
Pranj© 1PÜ8 IfpJü^Ü H^§arilbQf dnevnih cenah. Vedno sveže špece-•	SdPiMS	É s-—	rijsko blago po najnižjih cenah v
trgovini s špecerijo in deželnimi pridelki na debelo in drobno.
Belilmca v> ska obrt meda in voščenin.
Sl. Bistrica
priporoča vsem č gg. duhovn kom in slav občinstvu svojo veliko zalogo voščenih sveč, > oščenih svitkov, stearinovih sveč v vsaki vel kosti po najnižji ceni.
urar, zlatomer in očalar,
Tegetthofova cesta 39. Prvi urar od glav. kolodvora.
Obleke
iz modernega in najboljšega blaga v vsaki velikosti izdeluje fočnd in
solidno po najnlfjih cenah
Jakob Vezjak
krojaški mojster1
v
Grajski trg, v gradu
Imam tudi bogato zalogo Izgotovljenih oblek.

A. Wesiak, Maribor
„Pri železnici“
Glavni trg, vogal Stolne ulice
Priporoča svojo ogromno zalogo perilnega, manufakturnoga in raznovrstnega konfekcijskega blaga po jako znižanih cenah.
Naznanilo*
o
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem mi ponujeno mesto vojaškeg • zdravnika na bojnem polju začasno še preložil ter zopet ordiniram redno vsaki dan v svoji hiši. trg Sv. Jurij ob juž. žel.
Or. J®sšp Ipavic,
okrožni zdravnik.
POZOR!
Ker je sedaj mnogo obitelj, katere pogrešajo moške, kateri so bili poklicani pod orožje, podpora pa zadostuje komaj za hrano, bo mnogim zelo težko kuoiti otrokom najpo trebnejšega perila in obleko za šolo. Da se omili v teh revnih časih splošno bedo, se je odločil trgovec
J« M. Šoštarič
Absolutno
zajamčeno
a ®
Maribor,
Gosposka ulica 5, da bo za časa vojne prodajal vse blago veliko ceneje, kakor popreje Kdor torej želi kupiti za majhen denar dobro blago, naj se nemudoma oglasi pri omenjenemu trgovcu Vzorci in ceniki se pošljejo zastonj.
razpošilja na vsa strani trgovina s pohištvom
Pohištvo
URL PREIS, MARIBOR, Stolni trg 6.
Najvačja in naieenejia raxpo&iljalnica sa pohištvo is posteljno blago.
Navadno pohištvo r>d K 100. Pohištvo iz trdega lesa od £ 200. Popolna oprava za neveste od £ 120—5000 K. Popolna kuhinska oprava od K 40—120 K. Za spalni®«, jediliuce, gosposke sob« in salone is orehovega, hrastovega, bukovega lesa iz meoesna in javorja, iz mahagonijevega in iz palisandrovega lesa v bogati izberi po zelo izkih cenah. Rasni posamezni deli posebno poceni. Posebni oddelek za pohištva iz železa, medenine in tapeciranega pohištva.
Sloboden nakup.	Slobodna na ogled.
llnstrovani ceniki brezplačno 1
pristno vino.
Kmetijsko društvo v Vipavi Kranjska oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordinarijata v Ljubljani pristna bela mašna in namizna vina po zmernih cenah postavljena na postajo Ajdovščina. Kleti nadzoruje vipavski dekan V zalogi je tudi pristni tropinovec. Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo vina.
Kmetijsko društvo v Vipavi.
Klobučar LJliOt HLUSTIG
Maribor
se nahaja sedaj na Gl&vneVfl trgu štev. 9 (blizu Cirilove tiskarne). Hlustig ima sedaj v zalogi VS ; novosti Velour-klobukov, trdih klobukov in klobukov iz lodna. Zaloga popOlnOSna Priporoča se, da bi se ga pri nakupu za Božiž upoštevalo.
Z velespoštovanjsm
se priporoča za obilen obisk
_____________Ljudovik Hlustig.
ŽGAN1ARSKE KOTLE
v vseh velikostih in raznih izpeljavah, bogato zalogo peči in štedilnikov po najnižjih cenah priporoča veletrgovina v železnino
„MERKUR** PETER MAJDIČ, CELJE
Znano le, da se kupi
pri staroznani domači zauesl;ivi trgovini as sano po osai
ampak tudi prav dobrot
Sukneno blago (štofi za moške in dečke,)
N.'vomodnO volna za ženske in dekleta,
N*jnov*j5e periino blago za obleke in bluze,
Platno belo In pisano za srajce in spodnje hlače,
B ago za postelje In rjahe, brez šiv. in matrace,
Sratee Izgotov jene vseh velikosti za moške in ženske, Predpasnikov velika Izbir, za prati in iz črnega atlasa,
Zatiraj novost! robcev iz svile in za prati, kakor vseh vrst blaga za domačo vporabo, s čimer si pri veliki izbiri in pri nizkih cenah tudi doma svoj nakup lahko dosežete po zelo ugodnih prednostih, zatorej pošljem na zahtevanje
(MF~ ZASTONJ
vsakomur svojo bogato zbirko vzorcev ’na razpolago.
K. Worsch® Maribor
Gpsposka ul. D. (Herreng. Dì
Velika zaloga ur, draga-jg-nostl, srebrnine in optiòmfi stvari po vsaki am. TnđS na obroke ! Ilustrov os.tlkl zastonj. Gramofone od 29-209 K. Niklas ta remoat.-ura Pristna srebrna ura Original omega ura Kuhinjska ura Budilka, niklasta Poročni prstani 8rebrne verižice
K 3-50 K T— K 2P— K 10-— K 8 — K 2-— K 2‘—
Večletna jamstva,
Nasi. Osetinger
Iheod. Fahrenbach
urar in dčaiar Mari her, Gosposka allea 26 Kupujem zlatnino in srebro.
Ì
s3
O pfi
.*« ■
S
«ose
s r
I!C
sg
(A
"O
Cfl C0
©°
pf 03
° sr
g 3
O °
3 »
21 o
O , CD a*
T3
S
v
B
9
3
»—*• a
'JQ
CO
%
9
1
C0
9 M
3 'S.
©
O
^—I i
U)
cp
Deklica
stara 15 let, poštena ter vešča nemščine, želi vstopiti kot učenka v kako trgovino. Naslov v uprav.
OSOMK
steklenic« in aparati W	V	za vkuha vanj e =====
sadja, zelenja in mesa so priznane kot najboljše, kar spričujejo mnogobrojna najvišja odlikovanja. Ne kupujte različnih manjvrednih izdelkov!
Weckove steklenice ima v zalogi
Franc Strupi CsMs
veletrgovina s steklom, porcelanom, svetilkami, Sipami itd.
Kmečka hranilnica in posojilnica v Ptuju
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru
Opremljena « ■ajbnljllml «troji, * iMtalm električnim ofcrotom, nojnovejfilmi črknmi In čeOolml okrobkl, «prejem» v«» v «ko stroko *p»d»J«é» del» kakor i <a«nlko, knji«», kralure, «tenak« in druge koledarje.
Zft vlö. iupnllske orade spovedne in misijonske listke z črnim, rdečim ali modrim tiskom.	Za krčmarje I« prireditelje veselic : jedilnike, vabila na plese, ljudske veseflee toakdettd.,
uradne zavitke z natisom glave ter razne oznanilu e napise. Za slavne občinske, šolske Ifi	pleene rede. vstopu»©, različne napise itd. Za posameznike: vizitke, nasIo^Btcs, poročni«*,
druge urade: uradne zavitke, oznanila, napise, razglase, plačilne predpise, prejemiia petr- parte in ftaaeeimke v najlepši opravi. Diplome za častne ude društev m eaetae w«*0* T dila itd. Za obrtnike Ib trgovce: pisma, zavitke, okrožnice, račune, opomine, menjice, ee-	različnih okraskih in z moderatimi okvirji po jako nizkih cenah.
nike, dopisnice, naslovnice, letake in lepake s črnim in drngobarvnim tiskom. Za poaojUnte*,	v	^,rru,:jn __ j~CTaiin	-ano	in	to(*no
zadruge In društva: pravila, zapisnike, pristopnice in sprejemnice, letna poročila, računal»	OOOOO	V S»	UarOCua SC 1ZVTS1JO	ceno	m	lOCno.
zaključke, društvene znake, vabila k prireditvam in sejam, dnevne sporede in drugo.	------
OOOOO
Hranilne vloge
obrestuje po 5»/» od 1. in 16. t mescu po vložitvi ia do 15. in zadnjega pred dvigom. Nevzdignjene obresti se koncem junija in decembra vsakega leta pripišejo glavnici ter kakor ta-le obrestujejo. Sprejemajo sc hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge, ne da bi se pri tem obrestovanje kaj prekinilo in ne da bi stranka imela pri tem kakih potov ali sitnob.
Na razpolago so strankam brezplačno poštno-hranilne položnice št. 118.060 in domači nabiralniki.
Posojila
se dajejo aa vknjižbo po 5 V» do 0*/., na vknjižbo in poroštvo po $•/•, na menice po 61/»*/,, na zastavo vrednostnih listin ia tekoči račun pod ugodnimi pogoji.
Prevzamejo se dolgovi pri drugih zavodih in zasebnikih prošnje na sodnijo za vknjižbo in izbris vknjižbe dela posojilnica brezplačno stranka plača samo koleke.
so: vsako sredo, vsak petek in vsak sejmski dan od 8. do 12. ure in vsako nedeljo od 8. do pol 10. ure dopoldne, Vplačuje in izplačnje se redno samo ob uradnih dnevih. Pojasnila se dajejo vsak dan od 8. do 12. nre dop.
Uradni prostori
se nahajajo v minoritskem samostanu v Ptuju.
Uradne ure
	m s a a	obrestuje hranilne vto«e po Daje posojilo Uradne ure ^ ■ 01 na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo •»B » vrednostnih Bstin pod reio ugodnimi pogoji. 28 stranke vsak deIavnik od 9' do 12 ure od dneva vloga do dneva vzdiga. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brez- dopoldne Rentni davek plača posojilnica sama. plačno, stranka plača le koleke. - Posojilnica daje tudi domače hranilnike. -				e m m m	
v lastni hiši (Hotel			M	Pri belem volu*) v Celju, Graška cesta 9,1	i.nadstr.j		
Spodnješiaj. ljudska posojilnica v Mariboru*.».»*		
Ili III	ulrirte *• sp*ej®m»jo od vsaksg» in ia obrestujejo : navadno po 4*/«%, proti trimesečni odpovedi po Obreeti m pripkejej® h kHMh l. januarja in i. julija vsakega leta. Hranilne knjižice sc sprejemajo kot gotov donar, no da M 10 mj& obrootovnajo mj fnfekb, Za nalaganje po polti 80 poitne hranilne položnice (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.	
	DacaIiIži »n risal «asi rh 1« članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 5*/,*/« na vknjižbo «ploh po B1/*0/« °* »k^jUk® ki poroš*?o M ž U&UJIla ov UaJaJU 5*/,*/, in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih na vetih prevzame posojilnica v svoje last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnjo za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka piala 1# Mk«.	
	lTworlmn - so vsako sredo in četrtek od 9. do 13. are dopoldne in vBako soboto od 8. do 13, nre dopoldne izvzemši prašnike. T urednih «Bah n iffriwa U rasine Mre in izplačnje denar.	
	PnÌaftT?Ì1s js*£p risaltai1111 Pro®hje prejemajo vsak delavnik od 8. do 12. ore dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. * Il Posojilnica ima tuđi na razpolago domače hranilne nabiralnike. «K	
Stolna ulica št. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).		
Najugodnejši vir za nakusa šolskih = predmetov za trgovce in šote =
kakor raznovrstni pisemski, konceptni in strojepisemski papir, svinčnike, peresa, peresnike, kamenčke, tablice, radirke, črnilo, šolske torbice, barve, barvane svinčnike, kreda, gobice itd. se dobivajo najcenejše v velikanski izberi pri tvrdki
Goričar & Leskovšek Cüü
Lastna »loga šoisk h zvezkov, risank in risalnih skladov in šolskih tiskn in Pusirirani cenik b.e plačno na razpolago.	"ü——
Kis	———— i I——— ■ MW MM lHIVtWllVl0K»BaBÜKlci»ig>fiEBg^CTi(jaHliH8BlqA^	capa«)»*
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celti
registrov®!'*® mđmm z neotn. zaveso