37 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino Klaudija Sedar Dr. Vanek (Ivan) Šiftar (1919- 1999), pravnik, kulturni in politični delavec, profesor, romolog, pisec, pesnik, urednik Ob stoti obletnici rojstva in dvajseti obletnici smrti Dr. Vanek (Ivan) Šiftar je bil rojen 26. maja 1919 na Pe- tanjcih. Osnovno šolo je obiskoval na Tišini, nižjo gim- nazijo v Murski Soboti, višjo pa na Ptuju, kjer je leta 1938 maturiral. Zatem je do leta 1941 študiral na Prav- ni fakulteti v Ljubljani, nakar je študij zaradi vojne mo- ral prekiniti. Nadaljeval je po osvoboditvi, leta 1952 je diplomiral in se začel takoj poklicno ukvarjati s pravom na različnih delovnih mestih in funkcijah. Pravzaprav je že prej, v letih 1946-1953, služboval kot okrajni jav- ni tožilec v Ljutomeru, Kranju in Mariboru, kot okro- žni tožilec v Novem mestu in kot pomočnik okrožnega tožilca v Celju. Zatem je bil zvezni poslanec, sodnik, prav tako je deloval v večih družbenopolitičnih orga- nizacijah. Že leta 1958 je bil vsled obsežnega znan- stvenoraziskovalnega dela habilitiran za docenta za družbenopolitični sistem SFRJ. Prav tako je nadaljeval s podiplomskim študijem in leta 1965 doktoriral na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. V letu 1963 je začel še s predavanji o družbeno-političnem sistemu SFRJ in osnovah delovnega prava ter socialne varnosti na Višji pravni šoli v Mariboru, kjer si je kasneje kot dekan pri- zadeval, da se je število zaposlenih profesorjev moč- no povečalo, ob tem pa je diplomante brez doktorata spodbujal, da si ga pridobijo. Prav tako je bil med prvi- mi, ki so se zavzemali, da se tudi tedanjim višjim šolam v Mariboru dodeli pravica do znanstvenoraziskovalne- ga dela, učiteljem pa možnost izvolitve v znanstvene nazive. Leta 1968 je postal docent na Pravni fakulteti v Ljubljani, leta 1974 bil izvoljen v naziv izredni profe- sor in leta 1981 na Univerzi v Mariboru v naziv redni profesor za predmet Ustavno pravo SFRJ. Predaval je tudi na podiplomskem študiju v Zagrebu, na oddelku Teološke fakultete v Mariboru in na Fakulteti za politič- ne vede v Zagrebu. Sodeloval je na številnih strokovnih simpozijih, konferencah in drugih posvetovanjih doma in v tujini. Ob vsem tem se je zavzemal tudi za kul- turno in znanstveno sodelovanje s tujino, predvsem s sosednjimi državami. Tako je na primer sodeloval pri ustanavljanju Mednarodnega kulturnozgodovinskega simpozija Modinci (Mogersdorf), Panonskega razisko- valnega centra na Gradiščanskem, prav tako regio- nalnih ustanov v Murski Soboti (študijska knjižnica, muzej). Zanimala ga je tudi politika, hkrati pa je prou- čeval še samoupravljanje in družbeno upravljanje ter socialna vprašanja Pomurja, še posebej se je ukvar- jal z romsko problematiko. Veljal je za enega vodilnih romologov v Jugoslaviji, poleg številnih razprav na to tematiko je leta 1970 izdal tudi knjigo Cigani – minulost v sedanjosti. Že v študentskih letih je urejal revijo Mladi Prekmurec (1939-1940), tudi sicer uredil več zborni- kov in literarnih del, bil član raznih uredniških odborov in založniških svetov. V dijaških letih in kasneje pa so izpod njegovega peresa začele nastajati tudi pesmi, ki so bile leta 1998 izdane pod naslovom Pobiram oru- menele liste. V letu 1979 se je upokojil, leta 1983 mu je Univerza v Mariboru podelila naziv zaslužni profesor, leta 1999 je prejel Srebrni častni znak svobode RS in Zlati znak Univerze v Mariboru ter še druga odlikova- nja in priznanja za njegovo vsestransko angažiranost, ambicioznost in ustvarjalnost. Vseskozi je skrbno ohranjal in razvijal tudi ljubezen do narave, tako je po vojni začel urejati na svoji domačiji na Petanjcih Vrt spominov in tovarištva, za katerega je kot ustanovitelj skupaj z družino skrbel 50 let, se z ve- 38 Prekmuriana liko vnemo posvečal drevesom in grmovnicam z vseh koncev sveta. Prav tako je bil pobudnik ter soustano- vitelj Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija, ki z mnogimi aktivnostmi nadvse uspešno nadaljuje začrtano pos- lanstvo še dandanes. Umrl je 8. novembra 1999. Da je bil dr. Vanek Šiftar izredno ustvarjalen, poleg ob- sežne bibliografije dokazujejo tudi trije Šiftarjevi zbor- niki, ki so izšli po njegovi smrti, zadnji v letošnjem letu ob njegovi stoti obletnici rojstva: Borut Holcman, Franci Ramšak (ur). Šiftarjev zbornik. Pravo – narod – kultura. V Mariboru: Pravna fakulteta; Petanjci: Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, 2001. Etelka Korpič Horvat (ur.). Bosa pojdiva, dekle, obsorej: drugi Šiftarjev zbornik. Petanjci: Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija; V Mariboru: Pravna fakulteta; Ljubljana: GV založba, 2010. Darja Senčur Peček (ur.). Vanekovo stoletje: ob stoletnici rojstva dr. Vaneka Šiftarja. Maribor: Univerzitetna založ- ba Univerze, 2019. Literatura: Hedžet Toth, Cvetka. Dr. Vanek Šiftar. Evangeličanski list, 48, okt. 2019, str. 3-4. Kuzmič, Franc. Biografski portret dr. Vaneka Šiftarja. Začrtana in pre- hojena pot: Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija: 1996-2016: jubilejni zbor- nik: 20 let (ur. F. Kuzmič). Petanjci: Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija, 2016, str. 15-19. Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga 2008, str. 1114. Naslovnice vseh treh Šiftarjevih zbornikov iz let 2001, 2010 in 2019.