Razne stvari. Iz domačih krajev. Osebne vesti. Profesorsko mesto za duSno pastirstvo na mariborskem bogoslovju je prevzel pre6. g. prelat Karol Hribovšek, za nravoslovje pre6. g. kanonik Jožef Majcen. Novi notar v Kozjem. Gosp. dr. Jos. Barle, notar v Trži6u, je premeščen v Kozje. Imenovanje. Poštnim praktikantom v Mariboru je imenovan g. Milan Zemljič. Na mariborsko gimnazijo sta dosla letos gg. prof. dr. Leopold Poljanec iz Kranja in suplent dr. Anton Dolar iz Dunaja. Prvi pou6uje naravoslovje, drugi jezike. Poroka. Dne 1. oktobra se je poročil naš rojak gosp. dr. Viktor Kac iz Šmartna pri Slov. Gradcu z gospico Anico Bernardi, h6erjo veletrgovca v Spod. Dravogradu. Bilo sre6no! Gospod dr. Kac se s 15. t. m. naseli v Mariboru kot zobozdravnik. Trtna nš. Eot po trtni uši okužene so razglašene občine Lembah, Bergental, Razvanj, Pivola in Slivnica. Nov časnik. V naši tiskarni je za6el izhajati nov 6asnik z imenom: «Ob6inski Časnik. Strokovni list za slovenske občine*. Izdajatelj, lastnik in odgovorni urednik je g. Ivan Ka6. Izhaja vsaki mesec dne 1. in 15. ter velja za celo leto 8 K, za pol leta 4 K, za četrt leta 2 K. — Naročnina se pošilja upravništvu in dopisi uredništvu v Žalec na Štajerskem. Na konjski dirki v Mariboru dne 29. t. m. so si slovenski konierejci s svojimi lepimi in brzimi konji pridobili 6astno mesto med dirkalci. Pri za6etni dirki je prišel prvi na dolo6eno raesto g. Anton Slavi6 iz Grab s «Tonijem». Toni je obletel 2105 m v 3 m. 51 sek. Pri dirki za darilo ljutomerskega dirkalskega društva bil je zopet Slavi6ev «Toni» na prvem mestu. Prevozil je 2180m v 4 min. lŠVs sek. Odkar obstoji mariborsko dirkalsko društvo, Se na njegovem dirkališču nihče ni tako brzo dirkal. Tudi za to je dobil g. Slavi6 darilo. Četrto darilo pri tej točki je dobil g. Matjaš Kranjc iz Šalinec, peto darilo g. Anton Bežan iz Šalinec. Pri dirki za dunsjsko darilo je dirkal Slavičev «Toni» tretjikrat ter prišel kot četrti na mesto. Pri dirki za tezensko darilo je bil prri g. Anton Petovar iz Bunčan, drugi pa g. Anton Bežan iz Šalinec. Atilo 80 iskali pod cerkvijo sv. Roka na Bregu pri Ptuju. Sre6a jim menda ni bila mila, kajti prenehali so s kopanjem. V Hrastniku pri Trbovljah je amerikanska gugalnica ubila 151etnega Karola Gorimšeka. Padel je iz gugalnice ter se tako hudo poškodoval, da še je isti dan umrl. V Šmarju pri Jelšah na c. kr. sodniji še sedaj niso dvojezi6ni pe6ati in dvojezične tiskovine v rabi, in napis pod orlom še je vedno samo nemški. Društva in občine bodo morale zahtevati, da se v tem oziru ugodi ravnopravnosti! Eam s krompirjem? Na Spodnjem Štajerskem se pridela velikc krompirja, posebno po ravninah. V «Slovenskem Listu* je objavil slovenski rojak v Aleksandriji dr. Karol Pečnik jako poučen 6lanek o izvozu krompirja. Ta 6lanek je dalo uredništvo omenjenega lista ponatisniti. Dobiva se za 10 h, ki se naj pošljejo v znamkah. Naslov: UredniStvo «Slov. Lista», Ljubljana. Mi ne moremo dovolj toplo priporo6ati te knjižice. Nahajala bi se naj v roki vsakega slovenskega kmeta in mladeniča. Naravnost dolžnost je, da si naročijo kniižico n a S a b r a 1 n a društva in naše mladeniške z v e z e. V društvih in zvezah naj se potem skupno knjižica temeljito preštudira. Korist ne bo izostala. Od Sv. Jnrja ob Sčavnici. Predragi Slov. Gospodar», Jurievške Slovenke so veseic- tvojega, tako sijajnega procvita. Pa žalostne smo, ker vidimo, da se tu in tam Siri med našimi Jurjevskimi fanti ptujski kramar «Štajerc». Tudi naSega cerkvenega očeta sin ima naročenega «Štajerca», torej celo taki, kateri bi moral v tem oziru vzgled dajati drugim fantom. Zdaj pa še take liste širi. Jurjevška dekleta so zdaj sklenila, da s takimi fanti ne bodo govorila, kateri «Štajerca» berejo, posebno pa še s takimi ne, kateri ga imajo naro6enega. Slovenke, vse za domovino, trud in kri, — Slovenski narod naj živi! Jurjevčanka. Strel skozi okno. Na Stranicah v Marinšek - VidenSekovi ko6i prebivata dve ženski, mati in h6i, obe sta Sivilji. Mlajša }e minoli petek zvečer ob osmi uri sedela na klopi pri mizi poleg okna in za ve6erjo si rezala kruh. V tem času pa je od zunaj skozi okno v sobo ustrelil nekdo s puSko. Krogla je ženski prevrtala desno ramo in potem na svojem potu dalje obti6ala v steni. V soboto je iz Konjic prišla komisija na lice mesta in opravila svojo skrb. Kdo-li je zlikovec, tega Se sedaj ne more nihče reči z gotovostjo. V Velenjn blizu cerkve «pri Sv. Brikciju» je umrl po šaleški dolini dobroznani posestnik in usnjar g. Dovnik. Svetila mu večna Iu6. Provinciala usmiljenih bratov v Gradcn, o. Em. Leitnerja, je zadela kap. Malo je upanja, da ozdravi. Nekaj spominov iz svojega življenja priob6uje gosp. dr. Karol Glaser v tržaški «Edinosti». Mi visoko spoštujemo g. pisatelja in njegovo delovanje, toda gotovo govorimo v imenu vseh štajerskih rodoljubov, ako prosirao «Edinost», da te «spomine» ustavi. Domače slovstvo. Ravnokar je izšla 4. številka «Voditelja», znanstvenega bogoslovnega lista. S to številko je kon6an štrti letnik, ki šteje 32 pol ali 512 strani z raznovrstno vsebino iz vseh bogoslovnih strok. Proč od Gradca! Leta 1902. bodo imeli v Gradcu Nemci veliko pevsko slavnost. Za to nemško slavnost je dovolila d e ž e 1 a 16.000 K. A ker je dežela po dobri tretjini slovenska in Slovenci pla^ujejo dobro tretjino deželnih davkov, bode šlo za to slavnost blizu 6000 K slovenskega denarja v Gradec. Doma na Spodnjem Stajerskem pa ljudstvo s strahom in trepetom gleda v bodo6nost, iz katere se mu reži kruta beda in siromaš6ina, kajti letošnje vreme in letošnje povodnji so uni6ile po marsikaterih spodnještajerskih krajih vse upanje. V Gradcu bodo Nemci peli, pili in vriskali, delavno ljudstvo na Spodnjem Štajerju pa bode stradalo in gladovalo. Vendar podporo bodo dobili nemSki pevci v Gradcu. V Logarovcih blizu Sv. Križa na Murskem polju je bila dne 29. sept. 1901 volitev občinskega predstojnika, pri kateri je bil zopet enoglasno izvoljen g. Franc Štuhec obč. predstojnikom in gg. Jakob Zmazek in Jožef Slekovec svetovalcem. Gosp. F. Štuhec opravlja to službo že od leta 1880. Iz šole. Na nemški Soli v Št. Uiu je imenovan nadu6iteljem g. Viktor Holtschl. Kot učitelj v Selnico ob Dravi pride g. Fr. Jamšek iz Št. Florjana ob Boču. Okrajni zastop v Rogatcn se je sestavil dne 25. sept. tako-le: Josef Simony, na6elnik; dr. Fr. Schuster, načelnikov namestnik; odborniki Johann Einfalt, Karl Ferschnig, Johann Stoinschegg in Luka Trofenik (Slovenec). Okrajni zastop je po večini nemški. In to v rogaškem okraju, v sredini med Slovenci. Ondotnim narodnjakom želimo še nadalie prav sladkega spanja. Le spimo, bomo vsaj svojo propast zaspali! Slovenski rekrutje. Od slovenskega mladeni6a-rekruta smo prejeli naslednje vrste: Dragi! Letos gremo v vojake, oblečemo vojaške suknje, katere bomo nosili dolga tri leta. Tužnim srcem poslavljamo se od svojih sorodnikov, od mile naše domovine, od ljubih naših tovarišev. Da, od naSih tovarišev bode nam menda najtežje slovo, od tovarišev, priiateljev, s katerimi smo stopili zadnji dve leti v tesno zvezo. Pripravljene imamo najlepše načrte za našo organizacijo, za naSe združenje. A sedaj odlagamo naše orodje, mi se poslavljamo od našega delovanja, naSe delovanje bomo zamenjali z vojaško službo in nosili bomo ter se vadili s smrtonosnim orožjem. A nikar obupati! NaSega življenja se začenja takoreko6 drugi del, dosedaj smo bili že sploh med mladimi, ali sedaj stopimo v življenje, iz katerega se povrnemo za tri leta kot izkuSeni možje! Caka nas marsikatera bridkost in težava, katere bodemo z božjo pomočjo sre6no prestali. Bodimo prepričani, da se bomo marsi6emu koristnemu priučili, spoznavali bomo zna6aje tujih narodov in tudi naSega Ijudstva po drugod. Spoznavali bomo tudi nadalje dobre in slabe lastnosti naših slovenskih mladeni6ev, kateri bodo istoCasno z nami služili. A mi obnašajmo se tako, da bomo delali čast svojemu narodu. In v poznih naših letih se bomo spominjali, da smo služili nekdaj v mladosti častno svojo težko službo. Ako se pa enkrat pred nami razvije vojaSka zastava in nam zapoje tromba in boben, bodimo pripravljeni vsaki čas darovati svojo lastno kri za milo domovino. Vi pa, dragi mladeniči, kateri ste že morebiti pretrpeli to, kar nas 6aka, vi pa vstrajajte.na začetem potu. Organizacija vasa rasti in procvitaj! Bojujte se krepko za naSe narodne pravice po geslu: Vse za vero, dom, cesarja! Spominjajte se pa tudi ve6krat nas, vaših tovarišev v vojaški suknji. Rekruti, bodimo vselej 6vrsti in jekleni. Korajžno naprej! Na zdar! N o v i n e c. Novo postajališče BŽelje" se otvori z dnem 1. oktobra med postaiališčem Paka in postajo Velenje na progi Spod. DravogradVelenje, omejeno na osebni in prtljažni promet. Čas prihoda in odhoda je že razviden na zimskem voznein redu. Vožne karte izdaje ondotni goslilničar Fran Skaza. Duhovniške vesti. Č. gosp. kapelan v Hočah Matjaž Slavi6 odide v višje duhovniško izobraževališče Avgustinej na Dunaj. Prestavljeni so 66. gg. Roman Skerbs iz Majšperga v Polj6ane, Fr. Cerjak iz Poljčan v Šmarje pri Jelšah, Iv. Vogrinec iz Majšperga v Ho6e, Fr. Gosak iz Žre6 k Sv. Andražu pri Ptuju, g. Marko Zičkar iz Griž v Konjice, Ferdo Pšunder iz Vojnika v Griže. Žnpnijo Kostrivnico je dobil ondotni provizor 6. g. Franc Višnar. Iz Marenberga. Dne 15. septerabra t. 1. je imela podružnica družbe sv. Cirila in Metoda iz Vuhreda in Marenberga v gostilni «Pri stari pošti* svoj letni ob6ni zbor. Predsednikov namestnik navdušeno pozdravi vse došle goste, potem sledi letno poročilo blagajnika, in na to se vrSi volitev novega odbora. V odbor so bili voljeni slede6i 66. gg. Jurij Žmavc, predsednik; Aug. Hecl, namestnik; Jos. Crnko, blagajnik; Gašp. Zrnko, tajnik; Fr. Saloven, Artur Klobu6ar in Simon Ternek, odborniki. — Vkljub slabemu vremenu in visoki Dravi, povsod je bil brod zaprt in so morali na Vuzenico 6ez most, se je vendar nabrala tolika množica odli6nih gostov, med drugimi tudi dva Srba, da so bili vsi prostori napolnjeni. Najlepši dokaz temu je, da se je nabralo isti večer od radodarnih rodoljubov za družbo sv. Cirila in Metoda 94 K 80 v. Skoraj polovica ve6 kakor lani. Mi napredujemo! Sr6na hvala vsem dragim in milim gostom, ki so nas počastili iz Maribora, Slov. Gradca in iz vseh sosednih župnij lepega zelenega Pohorja! Posebno hvalo pa izreka odbor vrlim pevcem in izurjenim tamburašem iz Vuhreda. Vi nas s svojim milim tamburanjem niste samo razveselili, ampak iznenadili in očarali. Bog vam povrni ves trud! Kmalo vas zopet želimo sliSati v Vuhredu. Na veselo svidenje! Iz drugih krajev. Državni zbor je sklican s cesarjevim pismom za dne 17. oktobra k nadaljnemu delovanju. V tržaškem občinskem zastopu se je izvršil nezaslišan škandal. Slovenski odbornik dr. Rybar je ostro prijemal italijansko večino, ker je sklenila, da se ne udeleži pogreba škofa Šterka, in ker se ga tudi res ni udeležila. Omenjal je tudi židovski upliv v ve6ini tržaškega občinskega sveta. To je Italijane tako razka6ilo, da so s s i 1 o odstranili dr. Rybara in še enega slovenskega zastopnika iz ob6inske svetovalniee. Kaj takega je nezaslišano! Z dr. Rybarjem ni žaljen samo narod tržaški, ki ga je volil, ampak ves slovenski narod. Za tako predrzno in neolikano ravnanje Italiianov mora priti kazen, Slovanom pa zadoš6enie. Pri govorn obtičal. V Ljubljani je pozdravil iz Kitajske se vra6ajo6e jnemSke vojake fml. Chavanne. Odgovoril je v imenu Nemcev major Forster, a primerila se mu je ne«re6a, da je obti6al v govoru in še le po vt 'jem odmoru je mogel nadaljevati. Cadež pred francoskim kasacijskim dvorom. Neki Gabrijel Gargon — kakor poro6a «Slovenec> — |e dobil v pravdi z železniško družbo orleansko 60.000 frankov odškodnine in dosmrtni letni dohodek 6000 frankov, ker |e bil poškodovan pri železniški nesre6i pri Montmoreau in ker so strokovnjaki konstatovali niegovo neozdravljivost. Železniška družba je zgubila pravdo v prvi in drugi instanci. Sedaj je družba rekurirala na kasacijski dvor, 6eš, da je odškodnina previsoka. V tem 6asu pa je za neozdravljivega od zdravnikov proglašeni Gargon podal se na božjo pot v Lourdes in bil ondi — ozdravljen, dasi se ie znanstveno konstatirala njegova neozdravljivost. Kaj bode sedaj naredil kasacijski dvor? Vsak se lahko prepri6a, da je Gargon sedaj ozdravljen, a to ozdravIjenje se ni moglo izvršiti naravnim potom, ker znanstveniki in veš6aki so izre6no izjavili se, da se Gargon na more ozdraviti naravnim potom, teda i se je moralo izvršiti nadnaravnim potom. Tn to naj bi pripoznal Irancoski kasacijski dvor ? Čudeži so vender, pravijo nekateri ljudje, nemogo6i, torej po nazorih takih ljudij ni čudežev, torej tudi Gargon ni 6udežno ozdravljen in to baje tem manj, ko je že Naooleon III. Lurški Materi Božji prepovedal, da se ne sme prikazovati. Toda — ozdravljen }e pa Gargon vendar-le; kasacijskemu dvoru skoro ne bi druzega preostalo, kot reči: «To nas nič ne briga!» Cudežev delati nima noben pravice in to tetn manj, ker so čudeži prepovedani. Kaj pa ie z denarno odškodnino Gargonu. Ker je Gargon znanstveno pripoznan neozdravIjivim, torej vender ne more biti sodnijski proglašen ozdravljenim. Ozdravljen je pa Gargon vendarle. Lahko smo radovedni na sodbo francoskega kasacijskega dvora. Rodna trta. Antonu Mairju v Kurtatsch na Tirolskem je jedna trta tako bogato obrodila, da je na njej 736 grozdov. Nadvojvoda Franc Ferdinand je zapustil Cirknico, kjer je bival za 6asa manevrov, lep spomin. V svoji spalni sobi je imel na no6ni omari sliko svoje soproge in svoiega otro6i6a, zraven pa podobo Matere Božje z Jezuščkom v naro6ju. To vedno nosi seboj na potovanju. Lep vzgled! Emet minister. Pri zadnji spremembi v danskern ministerstvu imenovan je bil ministrom za poljedelstvo kmet Ole Hansen. Nedavno je hotel ž njim govoriti nek 6asnikar, a dobil ga \h na polju, ko je sejal ozimino. Minister Ole Hansen ne prebi\ra v sijajni pala6i niarve6 v priprosti kme6ki hiSi ter oskrbuje svoje posestvo kakor navaden priden kmetovalec, seveda v izgled drugim. Res, pravi — poljedelski minister. Čevlji so ju izdali. Te dni sta v Badenu dva lopova udrla v neko vilo. Prej nego sta udrla v sobe, sezula sta si 6evlje, da ne bi delala ropota. Med tem je gospodar vile nekaj slišal in vstal, da vidi, kaj je. Lopova sta na to pobegnila zopet skozi okno. HiSni naSli so na to pred salonom čevlje, katere je hišni gospodar postavil na najnižje okno, prepri6an, da se tatova povrneta po nje. On sam se je z družino vred skril na vrtu, kjer so skupno pri6akovali lopova. In res sta se tatova povrnila po svoje 6evlje; tako so ju prijeli in spoznali v njiju svoja — soseda, o katerima ne bi bili nikdar niti sumili, da se bavita s takim rokodelstvom. Prestolonaslednik in trgovec razglednic. Na vojaških vajah v Doljnem Miholcu prodajal je neki starec razglednice. Nekega dne približa se našemu cesarju in njegovemu spremstvu, nakar so ga orožniki aretirali, ker je brez dovoljenja doSel na vežbeni prostor. Starec za6el je jokati. Njegov jok vzbudil je pozornost prestolonaslednika Franca Ferdinanda, kateri je razjahal konja in pristopil k orožnikom: »Pustite siromaka na miru», dejal je prestolonaslednik in pričel kupovati razglednice od prestraSenega starca. Njegov izgled posnemali so tudi drugi, in starec je kmalu razprodal vso svojo zalogo. Knga v Napolju. V Napolju je 12 oseb zbolelo za kugo na neki ladji. Na novo ni nihče obolel. 0 treh na novo zbolelih se je sumilo, da so kužni, a ni res. Varstvena sredstva se rabijo vedno strožje. Mesto je razdeljeno v zdravstvena okrožja, da se lažje nadzira. Dovozili so veliko množino «seruma Lustig* iz zavoda v Bernu. Vsi zdravniki v bolnici in v pristaniš6u so v disciplinarni preiskavi, zakaj niso o pravem 6asu zasledili kuge. Med ljudstvo se je v mnogo tiso6 izvodih razširil pouk, kako se varovati kuge. Japanski zdravnik Kmesato, ki je skupaj z zdravnikom Yersia našel kužnega bacila, je rekel, da se bo bolezen kmalu zatrla. Združene države severoameriške so naznanile, da nobene ladije iz Napolja ne puste v Ameriko, dokler nevarnost ne preneha. Ladja €Washington», ki je hotela v Brazilijo, je morala ostati v Napolju. Nemški cesar slaži ruskemu carja. Cesar Viljem je pred kratkim prijezdil v uniformi ruskega grenadirskega polka v obmejno mesto Wisehtygen, katero ie dne 24. t. m. požar unieil. Cesar Viljem je prebivalstvo tega ruskega mesta ogovoril nekako tako-le: >Njegovo Veličanstvo car Nikolaj, VaS vzviSeni gospodar, moj ljubi prijatelj, je 6ul o Vaši nesre6i in Vam po mojih ustih sporoča, da ga je Vaša nesre6a zelo užalostila, ter Vam izreka svoje sr6no sožalje. Toda še ve6! Pošilja Vam po meni kot dokaz Svoje o6etovske skrbnosti dar 5000 rubljev. Iz tega spoznate, kako o6i Vašega presvetlega vladarja gledajo do mej njegove države, in kako njegovo srce vse svoje podložnike objema v Ijubezni.« Cesar Viljeoi je kon6al svoj govor s »hura« klici na ruskega carja. — Nemški cesar se je sam ponudil carju za ta posel, kajti sicer ima ruski car za enaka pota svoje služabnike. Potopil se s konjem in vozom. Dne 18. m. mes. je prišel v Dol. Dubravi kmet Urban Gjuras k svojemu rojaku mlinarju, da mu posodi konja in voz, da si pripelje domov one male pridelke, katerih mu Se ni odnesla narasla vcda. Dobil je konja in voz, a nesre6a je hotela, da se jd na cesti, ki vodi tik Drave, udrlo pod vozom kos zemlje in voz je padel s konjem in vozom vred v vodo. Naslednjega dne so našli konja in voz, a tretji dan mrtvega Gjurasa, kateri je ostavil mlado vdovo in malega otro6iča. Društvene zadeve. Katolisko politično - izobražev. društvo v Šmarji pri Jelšah zboruje dne 13. oktobra t. 1. ob 3. uri popoldne v Grad-ovi gostilni v Šmarji. — Daevni red: 1. Poročilo naših poslancev o političnem stanju. 2. Govor o razmerah naših kmetov. 3. Poročilo o naraerah našega društva. 4. Slučajnosti. — K obilni udeležbi vabi odbor. Zahvala. Premil. knez in Skof dr. Mihael Napotnik so darovali, kakor vsako leto, tudi letos za dijaško kuhinjo v Mariboru 50 K, in za ta velikodušni dar revnim dijakom izreče jim najprisr6nišo zahvalo predstojniStvo. Za dijaško knhinjo v Mariboru so darovali vsaki po 10 K naslednji p. 6. gg.: župnik Martin Meško, dež. sodnijski svetovalec dr. Vovšek, odvetnik dr. Iv. Klasinc, vojaški kapelan Rado Marzidovšek, dr. Franc Firbas, c. kr. notar v Mariboru, in 14 K dr. Viktor Kac, zdravnik v Slov. Gradcu. Za slov. šolo vMariboru: maturanti mariborski ob priliki svoje veselice 40 K. »Zveza slovenskih posojilnic" ima v 6etrtek, dne 17. oktobra 1. 1901 ob 10. uri predpoldne v »Narodnem domu» v Celju redni ob6ni zbor. — Pri občnem zboru ima vsaka v «Zvezi» stoje6a posojilnica le en glas ter sme biti zastopana po pooblaščencu. Udeležiti ob6nih zborov se sme pa tudi vsak 6lan v «Zvezi» stoje6e posojilnice, toda le pri posvetovanju, ne pa pri glasovanju. Za mariborsko šolo je daroval «neimenovan* 2 K. Velikodušno darilo. Za slovenske Sole v Muti, v Marenbergu in v Mariboru je da- roval vele6. g. Tomaž Mraz, vpokojeni dekan Vuzeniški za vsako 40 K skupaj 120 K. Tiso6ero Bog plati. Katol. polit. izobraževalno društvo v Smarji pri Jelšah je svojo 6italnico odprlo dae 29. septembra t. 1. Ženska podrnžnica družbe sv. Cirila in Metoda v Sv. Lovrencn nad Mariborom se «neimenovanemu» dobrotniku, kateri je za njo daroval v uredništvu «Slov. Gospodarja* 2 K, prav iskreno zahvaljuje. Bog plati. Emet. bralno društvo v Staremtrgu tik Slov. Gradca priredi v nedeljo, dne 13. t. m., tombolo v prid bral. društva. Za6etek bo ob V* 5 popoldan v Petri6evih prostorih. Potem bo prosta zabava. K mnogobrojni udeležbi od blizu in dale6 vabi odbor. — Isto druStvo bo imelo v nedeljo, dne 13. t. m. ob V2 3. uri popoldan, izredni ob6ni zbor v Petri6evih prostorih. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednikov; 2. Volitev jednega novega odbornika; 3. Poro6ilo tajnikoyo, blagajnikovo in knjižni6arjevo; 4. Govor o važnosti društev zlasti v sedaniem 6asu; 5. Nabiranje novih udov in pobiranje zaostale udnine* 6. Slu6ajni predlogi ia nasveti. Predsednik in tajnik. lz Ptnja. Odbor društva «Dijaška kuhinja* v Ptuju je v svoji seji dne 24. septembra sklenil, da se otvori obednica za uboge slovenske dijake tudi za novo šolsko leto 1901/2 1. oktobra t. 1. ter prosi tem potom p. n. blage dobrotnike ali mese6nih ali letnih prispevkov, ki se bodo izkazali koncem vsakega te6aja v «Slov. Gospodarju* in v «Sudsteir. Presse». — Naj ne trkamo zastonj — dragi rojaki — na vaša vrata, potreba je nujna! Mnogo fantom iz tehtnih vzrokov ni mogoče preseliti se kam drugam, obradajo se toraj do vas odtod prose6i pomo6i. — Darovala sta za novo Solsko leto že 6. g. Anton Kolari6, p^edmestni kaplan v Mariboru 10 K in 6. g. Marko Črnko, župnik v Sevnici 10 K. — Bog plati! — Zneski se pošiljajo pod naslovom: Dijaška kuhinia v Ptuju. Predsedništvo.