Naši razgovori
M a r i j a   P.:
Pttfki.
O kako je meni dobro.                  Fn da ptičke kaj iinajo,
v gorki sohici sedini,                      mamica za to skrbi,
zunaj mrzel veter vije,                  brž ostale drabce zbere,
v 'posteljci jaz topli spim.              z njtmi k okencu liiti.
Manii<ca preljuba čuva,                   -Koai, vrabei in sinice
ko se zjtitraj prabudim.                 kakor  koški tam čepe
k Bogcu ona z mano moli,             in na deskiei pri okou
in pa mlokca brž dabim.                ČaJtajo, da kaj dobe.
In pa zraveu kruha koŠček,            Oj, kako so ^si veseli,
oj, Jtak  lneni  to diai,                     ko jih glad več ne mori,
moja punčika seveda                      pa >iulkar  ne pozaibite
polovioo brž dobi!                          ubogih ptičkov tudi  vil
kramar   Jauko:
BREZBOŽNI KOVAC.
\ neki vasi je živel kovač, ki je bil veliit brezbožnež. Nil po&nal ne pr&znika iif neclelje. Ko so dfug^i Ijudje šli k službi ibožji, je v svoji tkovačndci najhuje nizbijal. Rajša je ob delaviiikih popival ko šel v cerkev. Neclelj in praznikov ni U<vU*i poznati, tud'i naivečjih v letu ne.
Zcna, otroci in drugi Ijudje so ga. prosili iu svarili, naj prcneba s takiin nn nanjem. Pa zaman. Ni slišal milih prošenj žene in otrck. ni se zbal grož&nj ljmli, ki so mu pretili. dn ga zadene božja kazen, če uc bo opus^il svojega gnfefra početja.
Prišel jc sveti večer, to je tisti vecer, ki se ga vse vescli. Saj se človeku 7xYu ko svetonočni zron zapoje. da Še vedao srtopa z nebes božji Zveličar tii na* hhigoslavlja. Le tu kovač je ostal trdovraten grešnik. Ni maral sliŠaii zrona eveto-umMiega. ki je vaihil liudi k službi božji in ni čutil čara svete n<>či- Ko so hiteli dniffi ljudje v hram ibožji k polnoČnioi, je kovač razbiial v svoji /kovafnici.
Preden je pa bila ura polnoč, so se »brali pred ltovačiiioo vaŠki otroci v »ii juežnejši mladosti in z rajsko miHm glasom zafeli pcti: >Sveta noč, blažena noč.. .* Kovač. zaslišavša petje, §e huje raabija. A preden otroci odpojejo prvo kitico, kovač preneha z raz<bijanjem. Otroci pojo drugo kitico. V kovačiiici je \n\o vse tiho. Ko pa otrocd začno tretjo kitioo, se odpre kovačnica. Na prag stopi* kovač. S sklenjenami rokami dirži kapo in tiho poslnša niilo peije. DeJbele solze niu lijejo po otkg&nem liou.
Po petju se otroci obrnejo vn gredo v cerketv. Množica ljudi, ki je videla Ui prizor, se je pridružila otrakom. A zadnji je šel kovač. Po dolgih letih je zopet stopil  v cerkev.
Glcjte.  lju-bi  otroci,  petje  je  sproobrnilo  tega  trdovratnega   grešivika!  Tudi        -,. vi cadi prepevajte, saj pravi pesnik: >Kjer se petie glasi, tam ni hudobaih ljudi.<        ¦   : Posebno zdaj  v  veselem božtenem času  prepevajie  tudi vi  staro in vedno  lepo p<'sem, ki jo pojejo tsi narodi v vseh jezoddh: >Sveta noč, blažena noČ...<
•Y¦
Anton S.: »Otfiakova ljuibezen do malerec nam je došla <prepozno za no-vombrsko številko, kamor sliši. Take stvari pošiljajte vsaj dva mescca prej. Kafco živite? Večkrat mislim iih Vas, in oglaaiie se Še kaj!                                     *
Stanko : Lepa hvala za iskr&uo .pismo. K*iJcor Ti, je še nitiraikdo rastel in zrastel ob Vrtcu in Angelčku, in želimo samo, da bi mu vsakdo tudi ostal prijatelj in se spoinnil nanj. kadar nanese pnilika in potreba. Ne pozabi ga hidi Ti v po-znejšem aivtjenju! Bog daj, da bi dosegel cilj, ki si si ga posiavil! Lepo po/jdravljea!
Gojko: Ta-Ie odgovor na svoje pisemce boš čital bržkone že doma, na . ^-^_. clrafrem očetovem domu. Ia še stokrat lepše bo te dni: po kadilu bo dišalo povsod, po pisaniJi božičmih vošfenkah ra po sladkih orehdh. Nizko. nizko bodo sijale zvezde v sveti iioči, uiriko. nizko se bo približalo Ijudem sveto nabo. Naj bogato aatrosi božtčnega blagoslova nadtc in nad vse slovenske dečke in dedtlice doana in na tujean. Nad tiste, ki so na tujem, pa Še prav posebno!                   Vasovalec
l