n/
Leto V.
V.
A
Izdaja P
dmladek bdečega
križa v Sodražici.
Velikonočni prazniki,
Stupica Stana Ill.r.v.l.š.
-	^ > X
Bliža se pomlad in s njo letos kaj zgodnji veseli velikonočni prazniki>ki se začnejo že s cvetno nedeljo. Ta dan nesejo pri nas otroci buta.ro v cerkev k blagoslovu. Ko prinesejo butaro domov,jo eden izmed domačih? ponavadi mama,odveže in vsak je deležen nekaj fig,rožičev ali kar se je prej zavezalo v butaro.
Veliko sredo popoldne se že opravljajo v cerkvi molitve, Pred oltarjem je postavljen triogelni svečnik?na katerem gori Ij sveč, izmed katerih je le rudecih,ki pomenijo tJ ezusove ucence, in ena o c la,. ki pomeni Jezusa. Pri vsakem psalmu,ki jih moli duhovnik,u-gasne cerkovnik eno svečo. To pomeni ,da so vsi učenci Jezusa^zapustili. Nazadnje ostane prižgana samo še bela sveča,katero prenesejo prižgano za oltar« Med molitvijo se zberejo pred cerkvijo otroci z ragljemi in zaboji.
fr f\ / r x /
XX 'tlj \
A '' ž
y
(l
.
J >
Zf >
N__Z
Z'
D

(j < p Cf} (ZJ)
- 5o -
Ko j e zadnja sveča ugasnjona,začnejo otroci ragljati in razbijati po zabojih,dokler niso ti vsi razbitit To so pdnovi še na veliki četrtek in veliki potek.
Na veliki četrtek gredo zvonovi nevidno v Rim in se vrnejo šele na veliko soboto. Med tem časom opravlja njih posel raglja.
Na veliki petek popoldne hodijo ljudje v velikih trumah Boga » poljubit k božjemu grobu,ki ga krasijo raznobarvne lučico in cvetice .
Na veliko sobote zjutraj nosijo ministrantj e po hišah blagoslovljen ogenj,katerega v vsaki hiši vržejo v peč ali v štedilnik. Ta dan ima vsaka gospodinja mnogo dela,posebno s peko. Zelo pazi, da bodo kolači rahli,da bo gnjat ravno prav kuhana,da so bo dala lepo rezati,da ne he zmanjkalo pirhov itd.
Ob štirih popoldne je blagoslov velikonočnih jestvin. Lepo je gledati vrsto deklet z jerbasi,pokritimi s snešnobelimi prti.
Po blagoslovu pa dekleta hite iz cerkve,ker,katera je prva,je to zanjo čast,in se bo prva poročila tisto leto.
Ob šestih zvečer je vstajenje. Velika procesija se vije mimo hiš,bandera plapolajo po zraku,veliko veselje pa propaja vse,ko zazveni še vesela pesem: " Zveličar naš je vstal iz groba" in " Aleluja, aleluja!"
Na veliko nedeljo zjutraj jemo blagoslovljena jedila. Kako le
po je zbrana družina okoli pogrnjene velikonočne mize in gospodar ima pravico deliti ta dan,ne gospodinja. On razreže kolač in olupi prvi pirh,on ponudi gnjat itd.
Nekdaj so o Veliki noči sekali pirhe in pomaranče,zdaj se je pa ta navada pri nas skoro čisto opustila.
Ne pozabimo starih častitljivih običajev: blagoslovljenega ko lača, gnjati in pirhov,ki naj nam ne bodo samo zaželeni, priboljški, ampak še posebni znaki velikega praznika.
Letošnja zima.
Zajc Pavla Ill.r.v.l.š.
Kakor vsako leto,tako smo se tudi letos otroci veselili zime. Saj ima tudi zima za nas svoje veselje. V začetku smo bili zadovoljni 1 injo. Sedaj pa,ko je že dolgo rako ostra,posebno nekateri, ki jim primanjkuje obleko in obutve,Komaj čakajo,da ji bodo rekli: "Z Bogom!" Starejši pravijo,da ni bilo že precej lot tako ostre zime kakor je letos. Veliko je ljudi,ki so niso napravili dovolj drv, in si jih sedaj v mrazu napravljajo.'
51 -
Zunaj barja brij o,zmrzli sneg škriplje pod nogami kakor bi klical: "Stric ! Uje! Stric! Uje!" Toda mi otroci vseeno ne ostanemo doma na topli peči, Vsak vzame svoje sanke in smuči in urnih nog odkračamo na hrib, Med vpitjem in vriščem se spuščamo s hriba navzdol. Joj kakšno veselje! Večkrat se zasliši tudi jok med smehom, ko kakšen z nosUcom podrgne po trdi sneženi skorji. Če je majhen, ga tečemo pobrat,če je velik,se mu pa smejemo. V velikem snegu kaj radi postavljamo sneženega moža. In ko nastopi jug,se snežak toliko časa cmari,dokler se ves ne izemeri.
Ko bo pa narava dobila zopet zeleno obleko,so bodo prikazale zlato rumene.trobentice in zvončki bodo oznanjali veselo pomlad.
Mestek Alojzij Ill.r.v.l.š.
• letošnja zima je bila zelo dolga in huda. Že novembra meseca „ je začel pritiskati hud mrzel sneženi val,in to se je ponavljalo vse skozi do svetega Matija.
-letošnjo zimo so posebno trpele živali. Večkrat se je slišalo od ljudi,da se klatijo po dolinah tudi volkovi. Po Kobili nad Jager-birrom,kj er jih.ni bilo že lep čas,je bilo tedaj pravo njinovo gnezdo. To je bilo hudo za divjačino. Večkrat sem slišal od šolarjev, da so videli,ko so se smučali tam okrog kupe oglodanih kosti.
Tudi ptički so precej občutili letošnjo zimo. Zmerom jih je bilo polno okoli hiš. Nekateri vaški pobalinj e so nastavljali šojam pasti,toliko leni pa so bili,da niso šli' gledat ali se je kaj vjelo, in tako so ubogi sojci žalostno poginili od lakote in mraza. Tudi jate vran so vedno letale nad vasmi;isto seje godilo■z divjimi racami. Letos jih je priletelo toliko,da so -imeli lovci veliko veselje.
Najbolj pa so letošnjo zimo pretrpeli ubožni ljudje;posebno pa ^isti,ki niso imeli drv.
‘"-a,.___________
Pozimi v Dubrovnik„
Penis ok Borta I«r, v. 1. a.
-^o je divjala pri nas najhujša zima,sva se podala z atom v Dubrovnik, Ker avto zaradi velikega snega ni vozil na Sušak.sva šla .v Žlebiču na večerni vlak, V Grosupljem sva se presedla,nato zopet v Karlovcu in v Srbskih Moravicah na drugi vlak. Do tu smo se vozili dobro. Ko smo privozili blizu Delnic,je pa vlak obtičal v snegu. Slo je ?nekaj časa naprej,nekaj časa nazaj,nazadnje so pa morali priti na pomoč delavci,da so odkidalr sneg,potom jo šlo spet dobro in smo prišli srečno s šesturno zamudo na Sušak= Na Sušaku smo se vkrcali na brzi parnik z imenom "Ljubljana", V začetku je bilo morje lemirno» Da se ne bi slišalo šumenje vode,ki jo parnik reže,bi si bila mislila,da stojimo. Ko smo bili pa že blizu Šibenika,je pa vstala huda burja in je začela parnik gagati na vse strani; k sreči pa ni to trajalo voc kot eno uro„ V Šibeniku smo stali samo deset minut,nato v Splitu dve uri,potom v Hvaru in Korčuli, po pet minut.
Vsa ta mosta se mi zdijo eno drugemu podobna. Vse hiše so zidane iz kamna,ulice so ozke,malo več kot meter široke in vso tlakovane s kamenjem. Obale so lepe,obdane z visokimi in krasnimi-palmami. Snega nisem videla od Sušaka dalje nikjer več. Drugi dan ob sedmih zvečer smo prišli v G-ruž„ Tu smo izstopili in so z avtom odpeljali po tri kilometrov dolgi anialtirani cesti do Dubrovnika, Vozi tudi cestna, železnica, V mesto Dubrovnik se pride samo skozi dvojna vrata. Vzhodna se imenujejo Ploče,zahodna Pile, Pred vhodom je globok in širok jarek,Vrata pa,kadar so odprta,služijo za most,pritrjena so z mučnimi verigami. Celo mesto je obdano z mogočnim obzidjem in utrdbami., Obzidje je bolj visoko kot hiše in tako debelo,da bi se lahko z vozom peljal po obzidju če ne bi ovirale stopnicec Vsak tujec,ki pride v Dubrovnik,gre po obzidju,da si ogleda mesto, Plača se 4 din. Šla sva tudi v mestni muzej, Ker je bil Dubrovnik v starih časih samostojna republika,se nahajajo v muzeju obleke bivših knezov in vitezov ter njihovo orožje in denar. Vidijo so razno vrste morskih živ .li: ribe,ježi,ptice in školjke ter še mnogo drugih stvari in reči, Mesto je kot druga mosta v Dalmaciji vse iz kamenja,ulice so ozke,le trg pesnika Ivana Gunduliča,na katerem stoji njegov spomenik, je precej prostoren. Na tem trgi krmijo golobe. Ko zazvoni poldne, priletijo golobi iz vsega mesta,ter pokrijejo skoro ves trg. Ziva-lice so tako krotke.;, da takoj prilete če iztegneš roko, in se vsedejo na roko. V Dubrovniku jako slavijo svojega patrona sv .Blaža, Cerkev sv, Blaža in ulica pred cerkvijo je bila skoraj vsa pokrita s tisoči raznobarvnih žarnic« Okolica mesta je jako lepa. Pri nas pokriva o
- 55 -
svečnici sneg somij o in vso zmrzuj e od mraza,tu pa zorijo lepe pomarančo in limono. Visoke palme,zelene in bodičaste aloje in kakteje pa krasijo cesto in obrežje morja. Po šestdnevnem bivanju sva šla z ujcem z istim parnikom domov,ata pa je še ostal za par dni v Dubrovniku, Ko je plul parnik po Diorju,so ga obletavale cele jate morskih galebov in veliko morske ribe so ga spremljale in gledale, kdaj jim bo kuhar vrgel odpadke od hrano« To so velike ribe,ki se zaženejo po dva metra daleč nad vodo,«, So to morski somi ali psi,ki so po 3.00 kg težke, a do štiri metro dolge ribe, n jih meso ni užitno.
Potovanj e s ujcem jo bilo prijetno,samo škoda je, da tudi na parniku, prodajajo vino« Po železnici je šlo domov bolj točno po voznem redu, .Lop jo Dubrovnik in vse Primorje,a še stokrat lepše so Žigmarice.
Sklep je bil storjen,oči so se mu bliskale od navdušenja:"Tako jih bom lovil,ne enega,bog ve koliko zajcev bom ujel na ta,tako preprost način,ki mi ga je razodel moj najboljši prijatelj
O mraka,jo maha France previdno na zeljnik,izreže naj lepšim glavam stožec,vsuje v odprtino zmletega popra,pokrije odprtino spet s stožcem,obloži okrog tako pripravljenih glav kamenje in čaka ...
Colo krdelo dolgouheev priroma k umno nastavljeni pasti«. Reveži ne vedo,kaj jih čaka. Ko bodo glodali te lepe sočne zeljnate glave in priglodali do popra,bodo začeli tako močno kihati,da se bodo razbili glavice ob pripravljeno kamenje.
Hoč je brezkončna. Navsezgodaj jo France ucvre na
zeljnik in kaj vidi	f \)
2»a j ci
zeljnate glave so s poprom vred obžrte,toda zajci so zbežali,ne kapljice krvi niso pustili na kamnih,pač pa spominčke, ob katerih je France razočaran dognal,da ga je potegnil najboljši prijatelj«
Jerkač in zdraviIn*
V drugvia letniku našega lista smo se spomnili pokojnega Jor-kača v opisu "Stric-koliko jo ura?” Danes vam hočem povedati o njem zopet nekaj novega.
"Ha,ha,ha,ha"?se je zasmejal stric in začel 'orisati naočnike, "da Jerkač je bil tudi naš original. Obut jo bil v težke škornje in z njimi je tako ropotal,da som mu nekeč rekel,da. ga slišim kako hodi po Ribnici,če le prisluhnem k zemlji„ Kot sol jo seveda, razen pošte prinašal iz Ribnice tudi razno naročeno blago,posebno pa kaka zdravila iz lekarne„
Rekoč sta mu naročili dve pomoči potrebni ženski,naj s jih za nožjo voljo usmili in jima prinese napisana zdravila. Pa naj jih ne pozabi, ker jih nujno rabita«, Kdaj pa ni Jerkač vsega prinesel, kar ga je kdo prosil,a? Kdaj je kaj pozabil,ha?
Ko priklobuštra iz Ribnico,vroči stranki,ki je bolehala na želodcu porcelanast lonček z napisom;dvakrat na dan,drugo pisanje se pa za zlomka ni dalo citati«, Oni drugi revi. ki je imela obe nogi v ranah,je pa dal skat1jic o - kj er je stalo črno na bolem : po tri krogljice na dan',
0 križana dolina,hudo je biti bolan,še hujše pa,če dobiš prehuda zdravila«.
Drugi d zrn prikrevsa uboga ženska k J erkaču rn mu pravi: "lij ne vem,če so ta zdravila prava,na,poglej kakšna je zdaj moja uboga noga. Res se je Jerkač prepričal-da so zdravila prehuda,kajti noga je bila sedaj ena sama velika rana«, "Ja, veš kaj '/ji pravi Jerkač.
le ubogaj,pa maži,kot je napisano."
Ni še prišel Jerkač mimo ogla,ko ga skoraj podere ona druga ženska, " Ježeš, j ežeš, erkač, kakšna zdravila si mi pa prinesel, komaj , komaj poližem tisto smrdljivo reč,že letim in vse,pa prav vse gre gre od mene,oh kako je to hudo
Jerkaču se nekaj posveti v glavi,pa reče:"Pokaži mi tisto zdravilo". Vzame lonček in odkoraka k prvi bolnici. To dobi ravno pri zdravljenju« Nego si drgne s tremi črnimi krogljicami,pri vcm delu pa vzdihuj e in krvavi«, "Čakajte? ji pravi Jerkač , "dajte sem ta prehuda zdravila,pa vzemite ta lonček,boste videla,da bo sedaj boljše. Tiste krogljice dajte pa meni. Pa molčite,ni treba drugim pravi-'
Oni prvi pa prinese škatljico s črnimi trdimi krogijicami in ji reče:"Vzemite po tri krogljice na dan,pa vam ne bo treba iti več na stran. Pa molčite ? m treba tega drugim prav itii
Res,hudo mora biti,če se dobi napačna zdravila,’■ pravi stric
in si natakne obrisana očala.
../X

v,

X.
AaAA r' '-v ' 'zx
z ’ X
f\__/a
""X
^	) 1 A ^
^	hi/V., A
1 n >tx_s

/O
z X /
j Z . x \
X X;,^
x / \ r Z 5 ‘tTTT^A r-v
r ( aUu
& X-' 7(A -</) X
(V/ >/Av^
\
X
X
C,\v\,
K-ako je debelariil Bobkov strlo
Ac Škulj.
Bil je že kako uro od doma,tedaj sroča soseda,ki je šel ravno s sejma,pred sabo je gnal par volov, pa kam Bobek? Kam nosiš tisti zaboj na rami? 3Ja sejmu jo slaba kupčija,ne boš nič prodal »11
"Saj ne prodajam, som ravno kupil, sedaj grem pa domov,51 "Kam domov,sedaj greš vendar od doma,"
"Eja,menda ne,"ga začudeno pogleda Bobek,"Ko pa če je res tako,moram pa nazaj,"
Med potjo sta se pogovarjala. Bobek je pripovedoval sosedu, kako je kupovalJin kako vljudno so ga čebele sprejele. Sosed so mu je vso pot smejal> Kmalu sta prišla domov. Bobkov stric je odložil čebele v svinjak ter šel v hišo, Ženi je nato vse na dolgo in široko pripovedoval,le za ceno ji ni hotel natančno povedati,ampak se je za. par kovačev zlagal,tudi sprejem je utajil. Drugi ca® so pričele čebele pridno izletavati, Bobkov stric jih je s ponosom gledal od zore do mraka, Žena ga je vedno priganjala.naj gre delat,on pa je rekel:"Ti stara,ti,me pri miru pusti,jaz sem sedaj čebelar,če delam kaj ali pa ne,med bora vseeno jedel,drugega pa itak ne maram," Tako•
~ 56 -
ji je odgovarjal dan za dnem,. Končne je videla,da je vse zaman,pustila ga je pri miru, Videl je,da je žena nejevoljna,pričel jo delati toda večkrat je pustil delo kar na cedilu ter šel k čebelam« Kekega dne pride k čebelnjaku, oziroma k svinjaku,. Ogleduje panj od blizu in daleč o Zdi se mu,da premalo letijo,vzel je pšenično slamo ter pričel drezati skozi žrelo v panj,češ kaj lenarite,von pojdite,po med,jaz vas ne pustim brez dela,saj tudi žena meno ne pusti« Kmalu se mu jin zaleti par v glavo in ga pičijo. Bobek malo zastoka in beži v stran,ako je bežal,ni glodal kam beži,marveč je glodal nazaj toliko koliko jih še za njim leti. Med begom je bušil v jablano,ki jo stala pred njegovim čebelnjakom. Toda joj,na jablani je bil useden roj,rojil je.preden je Bobek prišel. Sunek je bil strašen,jabla-lana se je stresla,roj se je usul na Bobka,po vsem životu je bil poln čebel, Bobek je od strahu pričel rjoveti ter se valjati po tleh. Prekopicaval se je som in tja,kakor konj,ki ga ujeda. Rjovel je na vse grlo kakor da bi ga kdo iz kože devai, Žena je vsa, prestrašena pritekla iz hiše. Ko je videla moža,kako se bori s Čebelami,pričela je klicati sosede;"Ljudje božji,Čebele so mi moža napadle!” Mož je dobil še nekaj pikov na roke in glavo,skočil je pokonci ter tekel v vežoT V veži je bila polna kad vode. Bobek se ni utegnil ozirati ampak se je kar naenkrat znašel v vodi, Tisti mah je priteklo nekaj sosedov.potegnili so ga iz kadi. Vsi so se ga silno prestrašili, najbolj pa žena, Bcbek je bil nezavesten,drgnili so ga z mrzlo vodo *
*
in kisom.pod nos so mu pa držali močnega domačega žg.mja. Šele čez nekaj časa si je malo opomogel►
"Kje te najbolj boli".ga je vprašala žena,
"Povsod"„ji je odgovoril."najbolj pa na čelu."
"Za pet Križčevih ran"vzklikne žena, "mogoče te je na čelo trot pičil, gotovo je njegov pik hujši,ker je večji od čebele."
"0,ne«bežal sem od čebelnjaka in sem gledal nazaj,namesto naprej, pa sem se zaletel v tisto jablano,ki stoji pred čebelnjakom."
"Za božjo voljo,pa bi se ji vendar ognil,saj je dosti velika."
"Bi še videla ,ognil,če bi tebe tako opikale,ti bi se pa še v hišo zaletela*'Prečej,ko ozdravim,bom tisto drevo posekal."
Sosedje so strmeli nad Bobkom,kajti ni bil več človeku podoben,ves bul- v je izgledal kakor kak premagan boksar, Žena ga je povezala, namazala z zdravili in ga peljala v posteljo.
Precej po tem dogodku, je prišel mimo čebelar Jakob,oglasil se je pri Bobku,a na žalost ga je dobil v postelji,
"Kaj pa ti j e?"ga začudeno vpraša.
"Čebele so me,"je jecljavo odgovoril Bcbek,nato mu je ves dogodek povedal od kraja do konca, Jakob bi se bil vpričo na glas smejal, toda se je zadržaval,ker ga ni hotel žaliti. Ko je nehal Bobek s svojo zgodbo,ga je Jakob lepo podučil:"Veš kaj,Bobek čebelarsko kapo si kupi,kadar ogrebaš roj.jo moraš imeti,da te vsaj v glavo ne morejo opikati. Dobro sredstvo je tudi tobak,omamiš jih z dimom."
‘Še predno je Bobek ozdravel,je poslal svojo ženo v trgovino naj mu
prinese Čebelarsko kape,pipo in tobaka.čez dva dni je popolnoma o-zdravel,šel je k čebelnjaku, - za čudo - roj ga je še čakal na jablani,nadel si je kapo,nato pričel ogrebati roj.
/ Se nadaljuje /
Zopet čarovnica,
Marolt Anton,
Nekega večera so se vračali vaški dobrovorjjč-ki precej vinjeni po ozki poti navkreber iz Zamostca proti Sinovici« Dragi so bodili bolj hitro,eden je pa ostal zadajo Ko tako lepo počasi stopa,s naenkrat stori pred njim svetla ravnina. Godci so igrali naj lepše in najposkočnej še pesmi,njega pa je prijela lopa ženska za roko in ga začela vrteti,mož hočeš - nočeš je moral plesatiu Plesal jo s tako silo in brzino,da je bil moker do kože,in plesal je in plesal dokler ni odzvonilo pri
časna,ker ni bilo nobenega konca.
Takrat se domisli,da ima morda se kaj tobaka v zopilie Začel jo obračati enega za drugim in otresati iz njih to božjo travco,da oi dobil vsaj za en čik. Čeprav je bilo v žepih več smeti nego tobaka je dejal sam sebi:"Boljše je nekaj,kot nič,sakrabolska puša,prej ko bom to zgrizel bom gotovo prišel domov!" Ko oe tako otresel so zadnji žep,se je lepo počasi vsedol na tla. Nenadoma se zdrzne,ko je hotel ravno čik zatlačiti v usta,pred njim jo zijala dolina,on je pa sedel na vrh pečin nad Danami,ki jim pravimo:"Okameneli svatje! Mož,ki je bil z vsem zadovoljen,so je vsedol malo bolj na varno in
lepo žvečil svoj čik in čakal,da se je naredil dan.
-travi j o, če kdo hodi in no ve kje je,da so mora vsesti na zemlje in vse žepe obrniti narobe. Ta jo slučajno tako storil zaradi tobaka in jo bil rešen kolovratenja.
sv. Marku dnevu. Mož je obstal v dolini pod Zapotokom.pred njim pa je bilo vse polno senenih kopic,ki so bile pa precej razkopane.
Zgodilo se j e,da je umrl njegov sosed. Mož je seveda šel kakor se spodobi zvečer Kropit in se je tam delj časa zamudil. Okoli desete ure se je vračal iz Žigmaric domov čisto trezen.
Hodil je in hodil vedno naprej, če je bolj hitro hodil,delj se mu zdelo in vedno samo po ravnem,če je prav v Sinovico tudi navkreber. Možu se je zdela ta hoja že dolgo-
/ Z
V
59 -
Sto volkovv
Stupica Jože III«r,vv 1, e
J Suš j e je prisopihal nekoč neki mož, komaj, koma .j je spravil iz sobe;: * La j g, Uk;;, pridte, kulker vas je jagru, vzemite vile iir-kcse, s tu vouku. srn vidu L ”
Ljudje,korajžni da kaj,vzamejo v roke morilno orožje in hajdi z možem proti Veliki gori. Ko pridejo v gozd,ga vprašajo; »Stric, kej .so zdej voucje?” Mož se popraska za ušesom,pa reče:»E,stu vou-kii naj hlu, jih ja blu ranim sam uosemdesat - vaj st e po pravic vam povajm.de še uosemdeset jih naj blu - sama emajlu je toku.kukr de b j h blu stu..»
-• 6 o -
Naša koza,
Čampa Dane 11 = r*vc1cš»
Nekega dne mi. 5e ata povedal, da jo kupil mlado kozo in je rekel, da jo pojdem v nedeljo iskat,
Vesel sem šel povedat Francetu, da pojdem v nedeljo iskat kozo v Podklaneo» Franci je rekel,da pojde še on z menoj0
V' nedeljo popoldne sem ga šel poklicat o Oblekla sva si jope in sva šla proti Podklancu« Ko sva prišla v Podklaneo,sva šla k našim sorodnikom,tam sva dobila malinovca, Potom sva nadaljevala pot in sva šla naprej po kozo v hlev„
Iz hleva do sorodnikov sva jo morala nositi. Pri sorodnikih so dali kozo na voziček in smo jo
domov pripeljali. Doma je zmeraj hodila za menoj, Drugo nedeljo sem šel z j at raj k maši, pa je prišla za menoj v cerkev.. Jaz sem bil tako
jezen,da sem bil ves rdeč. Prijel sem jo in peljal ven,
jo pa tako natepel,da je žalostno meketala,
Potem sem jo
Zunaj s ein zaprl v
hlev.
Gez nekaj dni sme jo pa zopet prodali za loo din,
Svetetova Danioa,	Mihelič Slava II0r0v,l,š,
Pri naš imamo na stanovanju eno stranko, Ti imajcidveletno • punčko o Ime ji je Danica« Jaz jo imam zelo rada zato,ker je tako prebrisana.. Vsako reč se takoj nauči,Od svoje sestre Polde se nauči mnogo šolskih pesmic. Kako lepo zna deklamirati pesmico ; petelin in
v	n . dan
putka. Namesto da bi rekla "Petelinček je poskočil,da bi , • oznanjeval "p a reče, da bi ga o o ac o val... Kako je spretna pri telovadbi! Mami zelo rada pomaga ribat, in prat tako,da jo mama vedno proč podi,ker
vse polij e, Kako je pogumna,le naše male muce se strašne boji! Ako gre kdo v trgovino,takoj popraša če gre v trafiko po piškote. Zelo _ rada ima bonbone,zanjo vse stori. Ni pa vedno pri Job::volji, Tium. kriči in' joka na vse pomaganje. Meni je lansko leto rekla name s vO Slavka - kavka, Vse zna,samo moliti noče >